tniaclo JuTto^f št. 11. itiedelja 15. marca 1936 ista Slokanova: Balonček Skakonček !n Majdica Nič več ni mogla poslušati, kaj vse ji je mama naročala; mrzlično je me> tala obleko nase in neprestano strme« la skozi okno na poljano, ki se je ko* pala v zlatu prvih solnčnih žarkov. Ko je bila sama, je sedla na hišni prag in čakala Od sosedovih je pri* tekla muca Belka in se ji pridružila. Tako lep dan je bil. Nebo čisto in si« nje, le tu pa tam se je sprehajal po njem kak drobcen, bel oblaček. To« plo bi bilo in luže na poti so kar vedo« ma hlapele. Iz hiš so prihajali otroci in se razigrano lovili po cesti. Maj« clica in muca pa sta gledali proti nebu in čakali Skakončka. Mahoma so se meglice razdelile. Ne* kaj drobnega, temnega, obdanega z blestečim žarom se je izvilo izza njih in se bližalo zemlji. »Skakonček!« je zašepetala Majdica in vsa zavzeta strmela proti tisti maj* hni črni točki, ki se je hitro bližala. »Mjt, mr, menda bo res,« je pritrdi« la muca. Da, bil je Skakonček. Čisto dobro sta ga že razločili. Blesteči žar, ki ga je obdajal, se je vse bolj izgubljal in se razlival preko neba. »Menda so biti tisto solnčni žarki, ki so ga spremljali,« je menila muca. Komaj je umolknila, je že Skatkon« ček kakor kamen padel z neba in ves zasonel ob/del v Majclkinem naročju. »O, ti moj liubi. dobri prijateljček!« se je razveselila Majdica in sama m vedela, kako bi ga nežneje božala in mrlovala. »Ph. ph.« je težko sope! Skakonček, »hu. to je bila pot. Kakor blisk smo leteli Knr sam nisem vedel, kdaj sem zaostal. Sprva, dokler je bil Yetrček z nami, je že šlo, sem lahko ietel z žarki vštric, ker me je Vetreek poga« njal. Toda ko se je Vetreek poslovil, sem pa yedno bolj zaostajal. Nazacl« nje je samo še nekaj žarkov letelo z menoj.« »Kje so pa zdaj?« je vprašala muca. »Na vse strani so se razkropili. Ne« kateri so šli v hiše, drugi pa plavajo nad travniki in gozdovi ter jih škrope z zlatom. Tudi v tovarno sem jih ne« kaj poslal, da bodo imeli delavci solnce.« »Oh, kako si dober,« se mu je gi« njena zahvalila Majdica. »Kaj za to,« se je branil balonček in pripomnil: »Škoda, da jih ne mo« rete videti, tako ljubka in prijazna bitja so.« »Pripoveduj vendar, kaj vse si do« živel tam gori,« je bila radovedna Majdica in še muca je dejala: »Mr, mr, povej, tako radovedna sem.« Skakonček je pripovedoval. Vse, kar je doživel je povedal, tudi o Pikapo-ku, samo tisto je zamolčal, kar je Pi« kapok njemu prerokoval. Ni ju hotel žalostiti na današnji veseli dan. Majdica in muca sta se čudili, ču« tlili. Hvalili sta ga. kako velik in neti« strašen junak je in Skakoneku je bilo to seveda zelo všeč. In je še bolj raz« tegnil svoje pripovedovan ie. Ko je končal, ga je muca pobožala z mehko tačico in še enkrat dejala: »Mrjav, mrjav, kar je res je res. gospod Ska« konček ie velik junak, na vsem svetu mu ni para.« Otroci so se zbrali okoli njih in kar verjeti niso Mnjdioi, ko "jim je nrinovedovala o Skakoočkovih iona* štvib Skakončku je biLo že kar nerodno in jiih je prekinil: »Veste kaj, pojdi« mo se na travnik igrat. Jaz bom pa rekel s odličnim žarkom, naj vse zlato, ki ga še imajo v kanglicali, zlijejo na travnik, da nam bo lepo in toplo, kot ž« dolgio ne.« Povzpel se je na streho in zaklical: »Žarki, prijateljčki, zberite se in sip* Ijite zlato na travnik, kjer se bomo igrali.« Od vseh strani so prihiteli solnčni žarki, nagnili kangldce in ves dan sipali zlato na travnik, kjer so se otroci igrali. Ko so zvečer izpraznili kanglice in se poslovili, so bili tudi otroci že utru« jeni in so hoteli oditi domov. Toda muca Belka jih je zadržala. Dvignila je repek, skočila prav sredi med nje in rekla: »Mijav, mtijav, počalkajte, nekaj bi vam rada povedala.« »Kaj neki?« so se začudili otroci in prisluhnili. Skakonček se je skotalil prav do nje in prio&tril ušesa. »Mijav, mranrjav,« je poudarila mu« ca, »veste otroci, danes je zame prav važen dam, zadnji dan, ko se igram z vami.« »Zakaj?« se je prestrašila Majdica in tudi dragim je bito hudo, ker so vsi imeli radi Bellko. »Ker se danes ponoči omožim.« »Hotoo. ta je pa lepa!« se je zasme« j al balonček. »Nič se ne smej, nše, to je čisto resna zadeva,« ga je muca krcniilla s tačko po okroglem trebuščku. »Jaz sem pa mislil, da sd že porače« na in sem ti zmeraj rekal gospa.« »Saj sem tudi bila.« Belka se je raz« žalosti! a ob neprijetnem spominu. »Pred letom dni sem se prvič omožila. Oh, ubogi moj Šarko, komaj tri dni sva bila poročena, pa ga je Tomaži« nov volčjaik raztrgal. Toda tega mi pa ne bo. Moj Risko je najlepši in najpo* gumnejši muc. Nobenega psa se ne boji, aimpaik vsi psi se boje njega. In danes ponoči, ko bo stala luna naj vi« šje, se poročiva. Muce in muci iz de« vetih vasi pridejo na svatbo. Veselo bo. ko že dolgo ne. Peli bomo in ple« šali. Tudi vas povabim, vse vas pova« bim, ker ste pridni in me še nikoli niste preganjali. Pa tebe, Skakenček, seveda tudi. Točno ob polnoči se bo« ruo zbrali na tem tca-vniku.^- Otroci so pa drug za drugim odki« mali: »Ne zameri, gospa muca, toda o polnoči vsi tako sladko spimo, res ne moremo priti. Toda mamice bomo prosili, morda imajo kje kaj ostankov za vašo poročno gostijo.« Otroci so stekli domov in se kmalu vrnili z ostanki jedi. »Mm, mm,« se je oblizovala muca in se jim zahvaljevala: »Hvala, hvala, preveč bo. Pa ste res dobri, zelo do« bri ste. Mm, mm, to bo gostija, škoda, da vas ne bo poleg.« Majdica ji je prinesla še pisan trak in ga ji zavezala okoli vratu. Pa še cvetke je nabrala in jih ji zateknila za trak, da bo lepa, ko je nevesta. »Kaj tudi ti ne prideš na svatbo, Skakonček?« ga je pobarala muca. »Malce truden sem od dolge poti. Ne zameri!« se je opravičeval in do« stavil: »Pa veliko sreče ti želim v no« vem zakonu in veliiko, veliko otrok!« »Tudi mi ti enako želimo!« so pri« stavili otroci. »Oh, kako ste nagajivi,« je bilo mu« ci kar malce nerodno. »Po poroki pa pojdeva z Riskom na poročno potovanje v sosednjo vas in se nekaj časa ne bomo videli. To« da, ko se vrneva, vas bova z možem vse obiskala. Na svidenje!« Vsakemu je d&la tačko v slovo in se dostojanstveno, kot se za nevesto »po« dobi, odzibala s t/ravnika. Skakonček šteje dneve Skakonček je štel dneve. Petinštiri« deset jih je že minilo od tistega, ko mu je žarek Piikapok prerokoval, da bo moiral čez dva meseca umreti. Peit« inšitirideset dnd, to je en mesec in pol. Samo pol meseca življenja še! Lepi so bili dnevi, ki so prešli. Vsi soJnčnd in radostni. Zvrhane kangliice zlata so žarki sleherni dan trosili v Črno dn« lino. Z Majdico sta se igrala, ali pa sta se pogovarjala o muci Belki, ki se je s svojim Riskom potile al a kdove kje. Prejšnje dud je Skakonček večkrat pomislil, da se je Piikapok morda zrno« til, ko mu je prerokoval tako hiter konec, toda zadnje čase ie čutil, da se stara. Njegovo lepo okroglo telesce je postalo velo in zgrbaneeno. Nič večni mogel skakati kot včasih in v prsih sfa je dušilo. Ko ie to spoznal, je ti v i« del, da je imel Piiknmok prav. (Dalje prihodnjič) E©šit«v križanke Vodoravno: 2. med, 3. terna, 4. dno, 5, meč, 6. cimet. Navpično: 1. Jeruzalem, 2. med, 7. dno. Veriga Vstavi med besedi: kozel-zapor dvre,i velja najti le en zlog za dve novi besedi, ki pojasnita, zakaj je prišel kozel v zapor. 1. »Oueen Mary«. 2. Jimmy Braddock. 3. Bernard Shaw. 4. Mount Everest. 5. Black in Scott. 6. Znamenje olimpijske zastave. Krogi pomenijo celine. JUTROVČKI PIŠEJO Dragi stric Matic! Danes se ti prvič oglasim, in zato Te -prosim, da me ne vržeš v Tvoj požrešni koš. Povem Ti zgodbico od mojih čeveljčkov. Imam hranilnik, ta. se zanj jata) trudim, da bi čim več prišlo vanj, zato sem ga tudi lansko leto iz-Ker sem ravno rabila čevlje, sem sla z mamico v trgovino in si izbrala lepe lakaste čeveljčke in ko sem jih obula je bil lop pomladanski dan. Seveda par mesecev so bili vedno osna-žemi in lepo spravljeni po šoli. Ali to je trajalo le malo časa, prišel je deževni dan in bili so premočeni, ni se mi jih ljubilo snažiti in spravljati, zato so kmalu postali grdi, imela sem jih za po dvorišču v lepem in grdem vremenu. In kaj jih je nazadnje čakalo, stara mama jih je nekoč porinila v štedilnik in tako so revčki zgoreli. Pepel smo pa dali smetarju in tako ni od njih ostalo ne duha ne sluha. Taka je moja zgodba o čeveljčkih št 29. Tat jana Remškar, uč. TV. razreda na Viču. Dragi stric Matic! Natečaja, razpisanega v »Mladem Jutru« sc želim tudi jaz udeležiti, zato Ti opišem zgodbico, ki jo jc doživel čevelj s svojim tovarišem. On pripoveduje: j,še kot čisto nov sem služil nekemu malemu toda dobremu podpolkovniku, ki je služboval v nekem mestu v Makedoniji blizu bolgarske meje. Ker je bil pa g. podpolkovnik Slovenec, sem večkrat potoval iz južnih krajev v prelepi slovenski kraj, kjer je bil on doma. Gosp. podpolkovnik pa je imel svaka trgovca, ki je imel nekega vajenca. Bil je zelo priden in storil večkrat uslugo tudi temu gosp. podpolkovniku. Nekega dne me je podaril gosp. podpolkovnik temu pridnemu vajencu, kateri od začudenja ni vedel, kako bi se zahvalil g. podpolkovniku, obenem pa je bil tudi ponosen, da bo nosil oficirske čevlje. Ne dolgo po tesm je moral ta vajenec k vojakom, da odsluži svoj rok za kralja in domovino. Spet sem moral z njim v Makedonijo, toda sedaj v južnejše mesto ob grški meji. Lahko sem gledal vsak dan vrhove silnega Kajmakčalana. seveda le takrat, če nisem bil zaprt v kovčegu. Tako sem potoval od Triglava do Kajmak- čalana, v službi čuvarjev domovine, dokler me ni usoda starosti pustila na tem smetišču.« Mira Uršič tlij. II. razr. gimn. v rtuju. Dragi stric Matic! Tudi jaz sem se odločil, da se udeležim letošnjega prvega natečaja in u.pam, da ne zletim v koš. Koša se strašno bojim, ker me je ž njim že par-kelj preveč zastrašil Povedal Ti bom zgodbo o gojzerju Na poti na postajo zagledam ob vznožju ceste star, razcapan in zapuščen čevelj. Ko ga tako gledam mi začne pripovedovati svojo življcnsko pot. »Da, ko sem bil še nov, lep, močan in snažen, res pravi goj-zer. Vsi tovariši so mc zavidali. Kajti služil sem tudi odličnemu dobremu gospodu. Vozil sem se na smučeh, v vlaku, avtomobilu, ja, cclo v aeroplatiu. Hodil sem pa tudi na visoke planine in tam užival krasoto naše lepe domovine. Ker pa mc jc gospodar skrbno negoval in gledal name kakor na samega sebe, zato sem bil tudi vedno lep, čist in snažen. Kakor pa. s starim človekom, tako je tudi s starim čevljem; postal sem bolj okoren in gospodar me je dal v pokoj. Nisem pa dolgo užival pokojnine, prišel je neki brezposelni in moral sem nastopiti pri njem službo. Zdaj sc je začela pri meni prava trnjeva pot. čeravno že star in okoren, sem moral vsak dan hoditi po brozgi, vodi in snegu, dokler nisem popolnoma omagal. Torej, ker nisem mogel več služiti namenu, mi je odkazal ta prostor, kjer zdaj ležim kot invalid in nisem za nobeno rabo več. Stanko Desnik, dijak r. gimn. v Mariboru. Dragi stric Matic! Daaas se prvič oglasim, četudi sem vneta bralka Tvojega iista nisem nikoli imela dovolj poguma, da bi se tudi jaz oglasila Toda danes sem si rekla: ;>Korajža velja!« Sedaj pa začnem povest, ki sem jo slišala od starega čevlja. »Rodil sem se v veliki tovarni v mestu Z. Tam so me lopo zavili, ter poslali z množico prijateljev v svet. Z nekaj drugimi sem prišel tudi ja v. v Ljubljano. Nekega dne če se ne motim je bilo ravno 1. — je stopil v trgovin^ gospod, ter mc kupil. Ko sem bil lep, sem hodil z njim ob nede- ljah in praznikih na iaprehod pozneje pa v urad. Nekega dne sem imel občutek, kakor da bi se mi rebra potrla. Zato sem se nagnil a peto na stran. Ko je gospod to opazil, me je nesel k zdravniku — čevljarju, ki me je kmalu pozdravil. Sedai sem bil zopet zdrav. Toda to ni trajalo dolgo. Kmalu sem dobil nove rane in bil vržen v smeti. V smeteh sem premišljeval mojo bridko usodo Iz premišljevanja me je Bbudil brezposelni, ko me je obul na ne preveč čiste-noge Od tedaj se je začelo zame hudo življenje. Na njegovih mogah sem prosil z njim od vrat do vrat In sedaj ležim tu, niti senca nekdanje lepote, star raztrgan čevelj. In čevelj je žalostno obmolknil. Elza Krem/,ar v I-jubl.iani. uč. II./a razr. k ginin. Star čevelj: Ko sem sedel pri oknu me nenadoma zbudi iz premišljanja neko mrmranje. Pogledam skozi okno. Pod grmom zagledam star raztrgan čevelj, ki je pripovedoval svoje dogodke svojemu sosedu .izgubljenemu kladivu. Pripovedoval je: .Pa, da, takšnji so ljudje! Dokler sva bila z mojim tovarišem še nova sva hodila po plesih in barih. Ker sem se vedino vrtel kakor iz urna, sem kmalu dobil luknjo v podplatih. Moj gosipodar je bil bogat; zato me ni več obul. Rekel je: ;>E! Saj je dosti beračev; jih pa podarim enemu.« — In res nisem dolgo čakal. Kmalu potrka m vrata star berač in vstopi. Moj gospodar mu daruje mene in mojega tovariša Takoj naju je obul. Hodil je od hiše do hiše. Na vsaka vrata je potrkal. Ko sva mu odslužila, naju je zavrgel, ker je dobil druge, nekoliko boljše. Mene je vrgel sem, kjer čakam na smrt Kje je pa moj tovariš, pa sami nevera. Mislim da se z njim nikoli več ne vidim«. Aleksander Podlunšek Hrastnik št. 36 in\ H. a razr. meščanske šole v Trbovljah. Pragi stric Matic! Poleti, ko sem bila na počitnicah, sem šla. nabirat jagode. Kar zagledam ob robu ceste star in raztrgan čevelj, ki je milo tožil. Vprašam ga, zakaj tako toži, tedaj mi je potožil svojo zgodbo, ki se glasi: •.Bil sem pri nekem bogatem gospodu. Ker sem mu bi) premajhen, me ni hotel več nositi. Spravil me je na podstrejše. Nekoč je prišel berač, ki ni imel čevljev, ki me je vzel. Berač me je dolgo nosil, dokler nisem postal neraben. Vrgel me j« tu sem, kjer še danes ležimo. Tako je čevelj dokončal svojo zgodbo Brus ljubica uč. II. b. r. Ljubljana, Sv. Florijana ul. 38, Dragi stric Matic! Oprosti, da Ti nisem že preje pisala. Imela sem hudo angino in nisem mogla izpolniti Tvoje naloge. Takoj, ko sem ozdravela, sem hitro šla iskat čevelj. Našla sem ga na smetišču za hišo. Povedal mi je tole zgodbo: Ko sem bil še v trgovini me je kupil minister. Vozil sem se po svetu in videl mnogo lepega., še v Ameriki sem bil. Videl sem ; Lili, malo kraljico noči« in zvestega šarika. Tudi sloni, opice, medvedi in gorile so bili lam. Visoke palače 30 se dvigale nad mano. Ko sem se pa vrnil v Evropo me je minister podaril svojemu služabniku Služabnik mi je je pribil na pete gumi, da jc bol.i liho hodil. Kmalu me je pa raztrgal in me zagnal na smetišče kjer sem še sedaj in čakam usmiljenja., da me bo kedo vzel, če. ne ne vem kaj bo z menoj« Ani Pavlin učenka IV. vad. razreda v Podbre7.,jp,h. čevelj. Zapuščen in pozabljen ležim med kupom starih cunj in črepin. Ah kako je vse minljivo na tem ubogem svetu! Pred nedavnim časom sem bil še občudovan od neštetih ljudi, danes pa samo še štejem ur, kdaj se me bo kdo usmilil in me rešil. Igubil pa sean že vsako upanje, ne zmeni se nikdo zame. Ko so me v tovarni agotovili, so me z drugimi čevlji vred poslali v daljne kraje. Vso dolgo pot sem z lahkoto prenašal. V tovarni sem slišal, da so govorili o meni, da sem »prima kvalitete« in gotovo je prima kvaliteta učimko. vala, da sem brez zlih posledic prišel na cilj. V trgovino kamor sem prišel so me takoj dali v izložbo name pa listek: >Model«. Kaj je to, nisem vedel, a zdelo se mi je, da mora biti nekaj imenitnega., saj so se. takoj, ko sem prišel ven, ljudje kar drenjali pred izložbo, daairavno je bilo prej vse prazno. Ponosen sem bil! Biti model« in vrhutega tako zelo občudovan, to ni karsibodi! Marsikatero dekle si je želelo dobiti me, a kaj pomaga želja, če je žep izpraznjen Naenkrat se je tzloSba odprla in prenesli so me v tsgovino in t neko pripravo, ki ji ne vem imena, so me pomerili mladi lepi gospodične na nogo. Vzradoščena je bila, krasno sem Ji pristajal. Odštela je lepe demarce zame in me v škatlji odnesla domov. Doma pt je povedala, da ni v vsem mestu lepših čevljiv od mene Drugi dan se je gdč. oblekla v dolgo belo obleko in obula mene lepe srebrne čeveljčke. Ljudje, ki so bili okoli nje, so govorili o poroki, meni docela neznani stvari Vozili smo se z avtom, videl in slišal sem mnogo novega Žal sem pa še isti dan doživel nemilo razočaranje in pravo bolečino. Priredili so pojedino s plesom Prva je zaplesala nevesta in joj-merip. ženin je stopil name in zelo odrgnil meni — modelu, lepo srebrno barvo. Kaj sem takrat občutil ne morem povedati. A to je bil šele zaCet.ek! še in še 30 hodili po meni in ko je bilo konec zabave, ni bilo sledu o moji lepoti. Zdi se mi, da je bila tudi nevesta razočarana, ko me je natančno pogledala, saj me je podarila prvi pro-sjakinji, ki je prišla v hišo. A kaj je hotela uibožica s čmo-srebrnim čevljem. Nesla me je starinarju in za par dinarčkov prodala. In tu pri starinarju čakam in čakam in kdo ve, ali bom sploh pričakal odrešenja ubogi-model. Danica Kadunec, dijakinja v Ljubljani Sv. Petra c. 11. Zgodba brez besed /Avka Majcen, dijakinja v Ljubljani, Cankarjevo nab. l'll. Dragi Jutrovčki! Naš zadnji natečaj jc dosegel res velik uspeh. Dobili smo toliko pisemc, da smo jih komaj sproti prebirali. Sku= šali smo objaviti vse dobre spise, vem dar se nam n: posrečilo Primanjko--valo nam je prostora. Zato objavimo na tem mestu imena tistih, ki so nam poslali prav dobre spise, ki jih samo zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli priobčiti: Ivan Perman, dijak I. d razr. drž. klas. gimn. v Ljubljani, Olga Štravs, uč. V. razr. v Guštanju, Deržaj Bo* ris. dijak II. drž. real. gimn. v L j ubij a« ni. Frank Aldo, dijak II. c razr. II. drž. rcal. gimn. v Ljubljani, Božo Pisanskv, uč. VI. razr. v Kostanjevici, Budič Kri* stina. uč. I. razr. višje nar. šole v Jese« (jjcah na Dolenjskem, Anica iz Niša, grbežniik Miilutin, Laznica 7 p. Limbuš, Fani Lavrič, Viidič Zofija, Kotnik Viktor, Kordis Alojzij, Angela Lav« rič, vsi učenci slovenskega razreda v Mozlju, srez Kočevje, Vera Križman, uč. II- b razr. mešč. šole v Ljubljani, Tatjana Brus, uč. IV. razr. pri Sv. Jas kobu v Ljubljani, Dragica Ahačič, uč. I. razr. II. drž. real. gimn. v Ljubljani, Tatjana Štibler, uč. III. raz. v Kovači* ci (Dunavska banovina), Jože Zakanj« šek, uč. V. razr. v Cerknici, Anatol Fabiančič, uč. osn. šole Birčna vas na Dolenjskem, Golob Mitnica, uč. IV. razr. v Cerkljah ob Krki, Jesih Mari« ja, uč. IV. razr. v Škofji Loki. Erbež Erika, uč. II. razr. mešč. šole v Mari« boru. Vrabec Draga, uč. drž. real. gimn. v Kranju, Erika Grasselii, uč. II. razr. v Sv. Juriju ob juž. žel.. Pavli« ca Dušana, uč. ? razr. real. gimn. v Mariboru. Ivanšek Miroslava, uč. Iv. razr. na Dovjem. Ivan Prah, uč. I. razr na Rakeku, Joško Janežič, uč. IV. razr. na Bfeeljskem, Kolenc Dora, uč. IV. razr. v Celju. Vali Perdih. uč. V. razr. v Zidanem mostu, Fakin Niillka, uč. V. razr. v Kranju, Albin Kranjc, dijak I. c razr. mešč. šole v Maribos ru. Zavrl Ivan, uč. IV. c razr. na Vr« tači v Ljubljani, Tonček Thurnher, uč. III. razr. v Višnji gori. Vida KošmeJj, uč. IV. razr. v Železnikih, Tatjana Remškar, uč. ? razr. v Ljubljani, Rož« na dolina, Tancer Franc, dijak II. a razr. drž. real. gimn. v Mariboru, Kai« ser Zlatko, uč. V. razr. v Dravogradu, Slavko Peruzzi, uč. IV. razr. I. deske osn. šole v Ljubljani. Noč Franci, uč. ? razr. v Mostah p. Žirovnica, Nad;ca Godec, uč. V. razr. v Ljubljani, Kra« sna Filip, dijak T. razr. drž. gimn. v Kram ju. Anica Metelan, uč. IV. razr. v Sv. Juriju ob Taboru. Radovan Ci« lenšek, diiak I. real. gimn. v Ptuju, Dermota Marjan, uc. T. razr. mešč. šo« le v Ptiji, Koman Viktor, diiak v Ljubljani. Klopčič Milan, dijak IV. b razr. v Ljubljani T — Bežigrad. Zora Govejšek, uč. IT. razr. mešč. šole v Me« žici. Logar Vida. uč. I. razr. v Mežici, Lučka Seme, uč. III. razr. v Kranju, Miikuš Vnko, uč. V. razr. na Viču pri Ljubljani, Blažko Viktor, uč VI. razr. steklarna v Hrastniku, Ann Gorenc. uč. III. razr. Kamnje 17 p. Št. Rupert pri Mokronogu, Anton Gorenc, ue. pon. šole Kamnje 17. p. Št. Rupert, Sestavljalaa igra „Kombi" Tukaj vam objavimo rešitev 1. naloge: »Spomenik«. 2. naloga: »Vešala«. * Danes vam damo novo nalogo. Skušajte sestaviti Ske tako. da dobite vešala, kakršna vam kaže naša slika. Saj menda niste zavrgfi izrezanih likov, drugače si morate hitro še enkrat prerisaiti itgtro. Poglejte zadnjo Stevi ko našega berite napodita. Stric Matic deli nagrade : Za nagrade so bdK izžrebana: ■ Borčič Mirjana, uč. IV. razr. pri Uršulinkah v Ljubljani, Kristan Alojzij, dijak real. gimn. v Kranju, Aleš Alojzij, dijak meščanske šole v Blejski Dobravi 4' Cundrič Franc, dijak mešč. šole na Jesenicah, Boltrn Heda. učenka v Lučati pri Ljubnem, Komotar Nnška, učenka v Škoi.ii Loki, Peenik Vera, dijakinja real. gimn. >/ Celju, Domiceli Uroš, dijak real. gimn. v Mariboru, Skvarča Vladimir, dijak mešč. šola v Trbovljah II., Grosar Boženka, dijakinja mešč. šoie v Trbovljah, Majer Feliks, dijak v Hrastniku, Pustoslemšek Jože, dijak v Stahovici pri Kamniku Kramar Bogdan, dijak IV. gimn. v Kočevju, Potočnik Anica, dijakinja v Šoštanju, Friedrich Nada, dijakinja žen. real. gimn. v Ljubljani. Vsak nagrajenec dobi lepo, z mnogimi slikami okrašeno knjigo iz »Mk-iiiiiske knjižnice »Jutra«. Nov natečaj razpišemo v eni izmed prihodnjih SteviiJC Tisti, bi a> pot ni-o prišli na vrsto pri nagradah, se naj' z dvojnim pogumom lotijo novega stečaja! Iznajdljiva Micika Anica pelje svojega psa na sprehod. Mirko gre s svojim Razijern na sprehod. Miciia pa nima psa. Ali -naj za- radi tega ostane doma? Ne, to ne gre, zato pelje svoje zlate ribice na sprehod