Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. —   V   petek se  je   pred   velikonočnimi prazniki zaprla zbornica poslancev, ki menda miruje  kakih   14 dni.   —   Nadaljevala   se  je  zadnje  dni obravnava o osobnem dohodkinem davku, v kateri so se  cula   nekatera jako čudna mnenja,   med katerimi je najčudnejsa misel bila   ministra  Ungera ta, da je o debati: ali naj   zakonski   mož od svojega,   zakonska žena pa posebej   od svojega  premoženja   davek plačuje skupno, rekel, da „vse premoženje, ki se v zakonu pridobi, se mora porabiti za namene zakonske" — no, po takem je davke  plačevati tudi   namen zakona! Da je ta Salomonska modrost ministrova mnoge poslance v smeh posilila,   razume   se samo po sebi. — Zadnji dan   pred    razhodom   zbornice  je    pa   poslanec Wolfrum, fabrikant nogovic iz Aussiga, za zagovornika odborovih predlogov izvoljen ,   zopet  prav očitno pokazal, kako „ustavoverci" spoštujejo „ustavo", rekši: ,,mi ne smemo deželnim   zborom   in   pa   občinam   pripustiti pravice,   da   bi   na osobni dohodni davek priklade nakladali" — kajti mi smo mi, nam nihče ne sme zapovedovati.    Postava ,   ki  daje   deželnim zborom pravico, na vse direktne davke nalagati priklad,  je   le deželna
128
postava, — mi, mi pa delamo državne postave." Taka je govoril „der Strumpfwirker aus Aussig', — se ve, da „ab ove majore discit arare minor". — Mi pa se iz navskrižmisli, ki so se glasile v zbornici, menda ne motimo, ako rečemo, da cela ta davkovska postava bo> padla pri 3. branji.
—   Najhujši kos nove pogodbe z Ogri je dolg » 80 milijoni, ki ga ima Avstrija plačati Dunajski banki. Ogri bo leta 1867*, ko se je koval dualizem, odločna rekli, da njih ne briga ta dolg, ker ni bil na ustavni poti narejen. Ogri imajo, kakor Hamletov Shvlok „ih-ren Schein", in učijo zdaj Dunajske ,,ustavoverce" spoštovati ustavo.    Tako je Avstrija čedalje bolj tepena!
—  Vladna „Wien. Zeitg." je predvčerajnim bralce iznenadila z razglasom lastnoročnega cesarjevega pisma, katero imenuje 16 novih vitezov zlatega runa (gold. Vliess), ki je najviši red Avstrijski. Med temi se zastopane vse politiske nuance Avstrijske, na primer^ grof Moric Esterhazv in grof Rih. Beikredi iz časa si-stiranja, grof Taafe iz časa Hohenwartovega, sedanjega ministerstva predsednik knez Ad. Auersperg. „Pester Ll." se hudo srdi nad temi odlikovanji.
Iz Pariza. — Poslopja za tukajšnjo razstavo sa že toliko dodelana,   da se razstava odpre 1. dne maja..
Iz Italije. — Novo ministerstvo, kateremu predsednik je Cairoli, imenujejo Lahi „minis ter s t v a poštenih ljudi". Ker so pa vsi ti možje od nog do glave vsaj demokrati, ki zelo cikajo na republikance, in je G ar i bal d i sam čestital Cairoli ju, da mu je kralj izročil sestavo ministerstva, bode mladi Humbert preje ali kasneje skusil dobroto „postenih ljudi". Zdaj pa je Cairoli kralju tako priljubljen, da sme k njemu v državnih opravilih priti v priprostem kaputu in s Črnim zavratnikom, kar poprej pri kralju Viktor Ema-nuelu ni bilo nobenemu ministru dovoljeno; vsak je moral priti k njemu v Črnem fraku in z belim zavrat-nikom.
O Rusko tipskih zadevah. Vrisč se je z juga preselil na Angleško, kjer je po obeh zbornicah zadnji čas hudo grmelo. Angleški buldog je stekel, strašno lajal in tulil, a zdaj se je jel že podajati, posebno, kar je Derby stopil iz ministerstva. Ta mož je Angležem naravnost povedal, v kako nevarnost se podajo, če se spu8t6 v vojsko z Rusi; taka vojska bila bi nevarna ne le njim, ampak cel6 vsi Evropi. „Ta politika — je rekel Derby —- ne izvira iz pravega interesa naroda, ampak je politika drznega glumača". Te besede moža, ki je bil do 1. t. m. na čelu Angleške politike, so bojaželjne Angleže popolnoma poparile. — Kaj pa dela temu nasproti Rusija? Na svojem vtrjenem stališči pričakuje čisto mirno dogodeb; ona ne želi boja, a pripravljena je za nj. Veliki knez pridno ogleduje vse pozicije ob* Carigradu, vse je pripravljeno, da zasedejo Rusi Carigrad in gornji Bospor brž, ko bi Angleška napovedala vojsko. Gorčakov se res Angleške nič ne boji, rekel je cel6, da Anglež nima prav, ker se jezi; general Ig-natjev pa je rekel, da vojska Avstrije proti Rusiji bila bi „brezumje". Vkljub črnim oblakom je tedaj upanje, da se bo še vse mirno poravnalo. Z Dunaja se namreč poroča, da je s Petograda prišel na Dunaj poseben pot z lastnoročnim pismom Ruskega čara do našega cesarja. Tudi pošteni „mešetar" Bismark si mnogo prizadeva, da bi se vsi v miru pogodili, ker Nemčija pri-pozna pravice Rusov izražene v pogojih mini v sv. Štefanu. Nehvaležna Rumunija tudi Rusije ne bo vstavila na njenem pravem pota. Na ta način utegne še vendar kaj biti s kongresom.