Iz slovanskih pokrajin. O NotI Člani jngosloTanske afcadenjijft t Zugreba so posali: pravi člani vseuHliščni profesor di. Ft^rdo pl. Šišid in predspduik ^banskpga stola" Vlad. Mazurauid, dopisujoča člana pa dr. Jovan Radonic, prof. univerze v Belemgradu, in dr. A. Bazala, profrsor v Zagrebu. O Važni sklep ,,SloTanske sokolske ZTeze". Dne 20. ffbruarja se je vršila na Dunaju v BHot*lu de France" predspdst?pna 8e.ja ,Slovanske Sok. Zvpze", ki so se je udeležili za CVbe dr. Jos. Sehfiner, dr. Jiudrich Vaniček in dr. ADtonin Novotny, za Hrrate dr. Car Lazar, za Slovence dr. V. Murnik, za Srbe podpolkovnik B Živanovič. Dr. Scheiner kot starosta BSlovanske Sokolske Zreze" je izjavil, da lani ni bil mogof niti skupen zlet niti večja skupščina zaradi dogodkov na Balkanu in zaradi veleizdajniških proeesor. 0 stanju slovaDskega sokolstva je poročal, da šteje češka Sokolska Zveza 78.330 (brez AmeričanoT), poljska 20.500, hrraška 12 500, sloreaska 6.317 in bolgarska 4.460 Sokolov. Srbsko in rusko sokolstvo še ni urejeno; poljsko in srbsko še doslej ni udružeao v zvezi. Službeni jezik zveze bo oni, kjer bo imela zreza srpdišče. Vsaka zveza lahko zahtera dopise v lastnem materinskem jezikn. Letos se vršita zleta v Sofijo in Erakov. Podpolkovnik ŽiT»novič je izjavil, da bo dala Srbija izletnikorn poseben vlak po zdatno znižanih cenah ali morebiti celo brezplačuo; pozval je slovauske Sokole, naj ostanejo vsaj en dan r Belgradu, da prirede jarno telovadbo. Splošui vseslovanski sokolski zlet se vrši 1. 1912 v Prago in 1. 1917. v Zagreb ali Ljubljano. Q Llterarni trg t Rusijl. Poslednja ruska tiskovoa razstava je pokazala izredno velik razroj ruskega tiska. V 1. 1908. se je v Rusiji nanoro ustanorilo 600 časopisov in Datiskalo v knjižni obliki 78 tisoč različnih zabavnih in znanstvecih spisor. Od teh jib odpade 24 tisoč na časopise. Ta razvoj ruskega knjiŽDPga iu časniškpga trga je tem pomembnejši, ker je na Ruskem tako ogromno število anslfabeto?. Omenjeno število knjig se je tiskalo v 48 jezikih in narefjih; 73°/0 odpade na Buse, 11% na Poljakp, 3% na Nemce; po tpm pridejo Francozi, Židje, Tatari in Armenci. O člorekoljuben Łln. Pred kratkim na Dunaju umrli srbski podanik Randjel Stojanovič je zapustil vse svoje imetje 2,300 000 fraukov srbski vladi v svrho, da sezida t Belgradu reliko bolnišČDico za delavce. O Bolgarska carica hoče nstanoriti velik zavod za glube, slepe in za Ijudi, ki niso vpč zmožni za delo. Ruska carica, ki misli ustanoviti enak zarod, je obljubila vsakoletno fečjo podporo. Q Gruimaldsko jabilejsko slarnost v spomin zmage Poljakov nad Nemci pri Grunwaldu bodo obhajali Poljaki 15. jul. t. 1. ob priliki odkritja spomenika zmagovalcu pri Grunwaldu kialju Ladislavu. Poljska Grunwaldska zbirka je dosegla že nad en milijon kron. O Francoz za češke nmetnike. Praškemu občinskemu s?etu je sporočil dr. H Šikl, odvetnik v Plznji, da je njegov klient v Parizu, umrli Bernard Rie, zapustil 25.000 E v svrho, da se obresti od tega kapitala vsako leto s posredo?anjem praškega občinskega sreta porabijo v podporo češkim umetnikom, v prri vrsti glasbenikom. Pravico do podpore imajo umetaiki, ki so že izpoluili 60. leto. Praški občinski svet je sprejel volilo v s?ojo oskrbo. O Vellko narodno tiskarno ustanove v Pragi. Načelovalo ji bo mnogo odličnih čeških politikov, med temi tudi dr. Eramaf. Imenovala se bo : Narodni akciova tiskarna.