slovensko ljudstvo na fr, ia v8ro1doJnepsa n XIX. letnik. V Gorici, 26. oktobra 1911. 43. it^vllka. ZVJ|Mvičnosf. Še nikdar ni bilo Slovencem v Gorici dovoljeno vpogledati v notranje u-radovanje goriškega magistrata. Letos je visoka vlada prvikrat omogočila, da so si Slovenci ogledali, kako vrši vlada italijanska klika na magistratu ljudsko štetje. In kaj se je pokazalo? St r a š e n škandal! Magistratovci so zagrešili vse polno takih sleparstev, ki jih slovenska županstva niso niti zmožna. Popravljali so na lastno roko popisovalne pole brez vednosti dotičnih strank. Nekaterim sc popisovalne pole kar uničili, napravili nove in falzificirali podpise. — Ugledne slovenske družine so zapisali brez njih vednosti za Italijane . Utajili so do 4000 Slovencev. S tem se je tudi visoka vlada lahko prepričala, da so razmere na goriškem magistratu tako gnile, da se ne dajo več vzdržati. Slovesno zahtevamo, da se visoka vlada zgane in odvzame magistratu vsaj tiste posle, ki jih sedaj opravlja magistrat v prenesenem delokrogu. Kakor so sleparili pri ljudskem štetju, tako lahko sleparijo tudi v drugih zelo važnih ozirih... V rokah imamo dokaze, kako krivično postopajo v vseh o-zirih proti Slovencem, ki plačujejo v Gorici ogromnih davkov. Te davke razsipljejo za narodni boj proti Slovencem: za italijanske šole, za italijanske konvikte, za italijanska narodna društva, za italijanske štipendije, za narodne spomenike, za italijansko gledališče itd. itd., dočim nimajo za slovensko ljudstvo niti vinarja. Prijokala je uboga slovenska udova z malimi otročiči na magistrat s prošnjo za podporo, češ, da so Goričani. Prvo vprašanje je bilo: »Kam hodijo otroci v šolo?« Odgovor: »V »Šolski Dom«! In zarežal je brezobraz-ni magistratovec na njo: »Pojdite torej k »šklavom«, naj Vam oni dajo!« — Prošnje za domovinsko pravico leže nerešene na magistratu že leta in leta! Tako gnile so razmere v goriškem županstvu. — Ljudje, ki so zmožni takih dejajn, so brez izobrazbe. Zgubili so čut pravičnosti in so v omiki daleč zaostali. Ako sodimo po goriškem magistratu, lahko rečemo, da so Slovenci v kulturnem oziru tisoč let pred ita-ni. Čas bi bil, da bi se pošteno italijansko ljudstvo v Gorici zdramilo ter vrglo od sebe to sramoto. Proč s propa-licami! Sram nas je, ko se spomnimo, da je še pred nekaj leti ta propala klika hotela ukazovati tudi v goriških cerkvah. Svoj nos je vtaknila v cerkev sv. Roka. V tej cerkvi se je odpravilo slovensko petje in slovenski govor pri sv. maši. V tem oziru nas sedaj lahko učijo socialisti v marsičem pameti! Prav tak načrt je bil pripravljen tudi za cerkev sv. Vida na Placuti, pa se je ob prihodu pokojnega velezaslužnega kardinala Missia razbil. Magistrat je zahteval od prevzornega nadškofa Zorna odpravo slovenskih govorov tudi v stolni cerkvi in v cerkvi sv. Ignacija. Iz tega je razvidno, kako drzna je bila ta klika! Sedaj je razkrinkano nje sleparstvo. Čas bi bil, da bi se katoličani zavzeli in poboljšali. Katoličani obeh narodnosti bi se morali združiti za zmago pravičnosti in prave omike, pa tudi za rešitev gmotnih koristi, ki so v nevarnosti. Mesto pride po tej poti gotovo do gospodarskega poloma. Davki so čedalje višji, a ljudstvo nima niti potrebne vode ... Kam izginja denar? Odprimo oči in pometimo to sramoto iz goriškega magistrata! Proč z barbarstvom, pravičnost naj zmaga! Predlog poslanca Fon-a zaradi ustanovitve zavoda za parceliranje zemljišč in za pospeševanje naselitve ljudi v državi: Zadostno znane so žalostne gospodarske razmere v južnih krajih države, kjer še vedno vlada v veliki meri kolonski sistem; celo vlada se je čutila prisiljeno poslati tjakaj posebnega komisarja, da prouči te nedostatke. — Splošne so pritožbe o strašno naraščajočem izseljevanju preko morje in o pomanjkanju delavcev, ki je s tem v zvezi. Pomanjkanje srednjih zemljišč je silno občutno; veleposestniki sami bi bili večkrat voljni prodati svoj svet, ki ga itak ne morejo zadosti intenzivno obdelovati. Tak položaj pa izkorišča privatna špekulacija v svoje nečedne namene. Da se opomore tak m razmeram, ne kaže drugega kakor ua se vstanovi zavod za parceliranje zemljišč, kateri bi z državnimi sredstvi pospeševal naseljevanje ljudi v državi sami. Ta zavod bi mogel onemogočiti oderuško izkoriščanje pri prodaji zemljišč samo, ako bo imel javno-pravni značaj. Zato treba, da se ga oživotvori potom postave in iz tega razloga predlagam: Visoka zbornica skleni: C, kr. vlada sc poživlja, da nemudoma predloži visoki zbornici načrt zakona za parceliranje zemljišč in za pospeševanje naselitve ljudi v državi. Turške bande v Bosni. Čebelic (Bosna). 20' okt. 1911. Ze precej let se ni čulo o takih bandah prav nič, a sedaj kar naenkrat Vam o eni takšni lahko poročam. Dne 19. t. m. okoli 10* ure zvečer prišla je ena takšna okoli JO mož bro-j^ča roparska banda iz Turčije v vas Šalbari-Ružiči v bližini Čelebiča. Prišli so do hiše bogatega muslimana Huseina Salibaza, trkat na vrata; a ko slednji ni iiolel odpreti, so se javili kakor oiožnikt m zahtevali »v imenu postave«, da se jim odpre. Sahbaz, poznajoč po glasu, da nitna opraviti z orožniki, se je vkljub temu protivil odpreti, nakar s1) roparji ulomili vrata, pokradli denarja in vložno knjižico v vrednosti okoli 4i'00 K in hoteli tudi hišne ljudi pomoriti, ako ne bi pravočasno pobegnili. Oroži.ii'i >n vojaštvo je biio takoj o lem obveščeno, na kar so šli še isto no j na lice mesta, a bilo je že pr-po znu. ker roparji so že odnesli pofe na turško zemljo. O roparjih se sodi, da so bili Srbi iz Turške. Oboroženi so bili z Martini-jevinii piiikami in samokresi in zdi se tudi, da so prav dobro organizirani. Ker se je oafi, da se bodo taka ropanja ponavljala, je orožništvo in vojaštvo zastražilo turško mejo. Izhaja vsaki četrtek, ob 8. url popoldne Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne spre-lemajo. Cena listu znaia ta celo leto i krone, ra pol leta 2 kroni. Za man) premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, la druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" * Gorici, ulica Vet-(urini 51. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ul. St. 16. Posamezne štev, vi ke se propajnjo v tobakamah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanico se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat li v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. :> ustanovitve italijanske pravne fakultete. Predloga je bila izročena proračunskemu odseku. Italijanski poslanec Pitacco je skušal ovreči dr. Rybareve tiditvc o zatiranju Slovencev v Trstu, a ga jc dr. Rybar takoj temeljito zavrnil tako, da jc dr. Pitacco zbežal iz zbornice. Prihodnji teden ne bo zborovala zbornica in sicer zato, da da raznim strankam časa za pogajanja. Gosposka zbornica. Gosposka zbornica je imela 21. t. m. sejo, v kateri je bil izvoljen 21 članov broječ narodno-gospodarski odsek, ki je proglašen za permanentnega. Ta odsek bo imel nalogo, sc posvetovati o predlogih draginjskega odseka poslanske zbornice in staviti morebitne samostojne predloge. Cesar proti italijanski fakulteti v Trstu. Naučili minister grof Stiirgkh je bil sprejet v avdijenci, da poroča cesarju v vprašanju italijanske fakultete, zlasti pa o dejstvu, da bi bili Nemci zato, da sc fakulteta ustanovi v Trstu. Merodajni krogi dobro vedo, da cesar nikakor ne odobri tega, temveč da je nasprotnik načrtu, da bi se namestila italijanska pravna fakulteta v Trstu. Poroka nadvojv. Karola Frana Josipa s parmsko princezinjo Žito. V soboto predpoludne se je v kapeli grada Sclnvarzau vršila poroka nadvojvode Karola Frana Josipa s parmsko princezinjo Žito. Visoki par je v imenu papeža Pija X. poročil papežev majordom mons. Bislcti. Navzoči so bili med drugimi svati tudi cesar Fran Josip, prestolonaslednik Fran Ferdinad in saksonski kralj Friderik Avgust. Pred poroko je imel papežev majordom kratek nagovor v italijanskem jeziku. Po poroki je bila maša, po maši je papeški delegat izročil no-voporočencem papeževo lastnoročno pismo s čestitko in papežev blagoslov. V petek je priredilo Schwarzausko prebivalstvo ženinu in nevesti na čast sijajno bakljado, ki se je je udeležilo 40 županov okraja Neunkirchen. V soboto je priredila novoporočencema sijajno ovacijo šolska mladina. Ob 1. uri je bil rodbinski zajutrek, na katerem je cesar napil novoporo- čencema. Po zajutreku so odpotovali cesar in drugi visoki gostje. Novoporočenca sta se ob 4. uri z avtomobilom podala v Wartholz pri Libercah. Demislja hrvaškega bana. Ban Tomašič je uročil ogrskemu predsedniku svojo ostavko. Kakor poročajo iz Budimpešte je casar tudi demisijo bana vsprejel. Italijansko - turška vojska. Z bojnega polja ni poročati o nobenih posebnih dogodkih, ki bi se bili izvršili zadnje dni. Gotovo je le to, da so Italijani v Tripolisu ugrizli v jako trdo kost in da ni izključeno, da bi si ne polomili zobov. Mohamedani so namreč pripravljeni na najhujši odpor in njih napadi na italijanske čete ne o-stajajo brez vspeha. Kakor je razvidno iz zadnjih poročil .tudi Turki ne streljajo s krogljami iz papirja, kajti izgube Italijanov v različnih praskah znašajo, uže na tisoče mož. Turške čete, ki so se umaknile iz Tripolisa v notranjst, so vprizorile energičen napad na mesto. Pri tem so bile podpirane po domačinih v Tripolisu, ki so se uprli. Po precej hudem odporu turških čet se je Italijanom posrečilo, odbiti napad. »Reuterjev biro« javlja iz Malte: Glasom pisem, ki so dosedaj došla iz Bengazi-ja sem, je italijanski bombard-ma provzročil strašno paniko med ljudstvom in napravil mnogo škode. Mnogo hiš in zgradb je razrušenih. Cerkev maltezerjev se je deloma razrušila, pri Priloga »Primorskemu lisfu“ š!. 43. z dne 26. oktobra 1911. čemer je bilo 8 maltezerjev ubitih in deset ranjenih. Govori sc, da je poslopje angleškega konzulata težko poškodovano in da je konzul sam ranjen. -Več angleških državljanov in Zidov, ki so zbežali v angleški konzulat, je bilo ranjenih in ubitih. Število žrtev med ostalim prebivalstvom se ceni na približno 4000. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko Sirotišče": Gospa Lucija T.ušnar v Gorici 10 kron; in p. n. g. Anton Piščanc, Rihen-berg 1 K, Anton Lenardič Kojsko 60 v; Ivan Planinšek 50vin.; Franc Trampuš, Seegraben 40 vin.; Andrej Bric, Dorn-berg 40 vin.; Nekdo iz Ravnice 40 vin.; Anton Žižmund, župan Vogersko 30 vin.; Andrej Frandolič, Miren 20 vin.; Ivan Žbogar, Čeferinšče 20 vin.; Josip Pinta'. Brestje 20 vin.; N. N. 1 K. Bog plačaj stoterol Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Ježefa 1.1 Za dijaško mizo: Josip Pahor, veleposestnik v Renčah nabral o priliki poroke svoje hčerke Julke z g. dr. Jos. Mal 25 K 60 vin. Domače in razne vesti Upokojen je devinski dekan, mons, Jos. Skočir. Monsignorju želimo iz srca, da bi še mnoga leta živel in užival težko zasluženo pokojnino. Tečaji za gospodinjstvo. — Deželni zbor je sprejel resolucijo poslanca Ber-buč-a, naj bi vlada prišla na pomoč deželi, da bi se ustanovile tudi pri nas gospodinjske šole. To je dalo povod, da so se vršili dogovori med vlado in deželnim odborom v tej zadevi. Z ozirom na to, da je ustanovitev tak'h šol v zvezi z velikimi težkočami in denarnimi žrtvami, se je za sedaj opustila misel na ustonovo takih šol, vendar pa se je nasvetovalo, naj bi se uvedli v nadomestitev teh šol na obeh oddelkih deželne kmetijske Šole netmesečni tečaji za gospodinjstvo. Do sedaj imamo na kmetijski šoli petmesečne zimske tečaje za kmečke sinove, katere obiskujejo ti po dve zimi zaporedoma. Tu se učijo in vežbajo fantje teoretično in praktično v vseh panogah kmetijstva. Odslej se uvedejo petmesečni tečaji tudi za kmečka dekleta, ki bodo obiskovale v poletnem času te tečaje, in dobijo vse potrebno, kakor u-čenci, na zavodu in sicer stanovanje, hrano, poduk v vsem, kar mora dobra gospodinja poznati, vse pod strogim nadzorstvom. Vlada je vže dovolila v ta namen 6000 K podpore za potrebne priprave in letnih 2000 K v podporo deželi za vzdrževanje tečajev. O tem kasneje kaj več. Poglavje o varčnosti. Lep govor je govoril na nedeljskem shodu goriških Slovencev v »Centralu« dr. Pavlica ter povdarjal v njem kot prvi pogoj za povzdig goriškega slovenstva: var- č n o s t. Ta govor ne velja samo go-riškim Slovencem, marveč tudi Slovencem na deželi, mbdini in starini, kajti tudi na deželi se naše kmetije ne morejo tako povzdigniti kakor bi se mogle. Vzrok, kakor v Gorici, razsipnost posebno mladine. Mladina kar med tednom zasluži v nedeljo zapravi. V to dajejo povod tovariši, društva, prilike itd. Koliko našega denarja se je to poletje po nepotrebnem vrglo v najrazno-vrstnejše zabave, koliko v pijančevanje, v plesanje in za nepotrebne vožnje iz kraja v kraj! Koliko kronic so morali stariši pošteti za take nepotrebnosti! Seveda so v prvi vrsti krivi tega tisti, ki dajajo priliko mladini za zapravljanje. Veselice stanejo, plesi stanejo, izleti stanejo, vožnje stanejo, in v času te neznosne draginje je naravnost tatvina zaganjati in vlačiti mladino na piese, na izlete, na veselice, ko se tako krvavo potrebuje denarja za povzdig kmetije in za domače potrebe. Zapravljivost mladine je velika. Kar mladina zadosti ne zapleše, zapije in za razne izlete zapravi, pride na vrsto šč obleka. In kako se oblači naša mladina! Gosposko! To je vse potratnost in znamenje nepravega gospodarstva. Kam pridemo po tej poti! Uravnava Šijaka in Drganjščeka. Vprašanje o regulaciji Šijaka sc je vleklo po različnih uradih vsaj eno desetletje. Koliko zaprek je bilo na potu rešitvi tega vprašanja, ve le oni, ki sc je ž njim bavil. Koncčno se je bilo vendar letošnje spomladi z delom pričelo, a nepričakovano je poljedelsko mini-sterstvo dalo povelje, da se z delom preneha, češ, da ni še potom deželnega zakona zagotovljena deželna podpora 8000 K, ki je bila namenjena v konečno pokritje vseh tozadevnih potrebščin. Polovico te podpore je imela pa vlada deželi vrniti v več obrokih. Da bi se tej novi zapreki v okom prišlo in z delom nadaljevalo, je sklenil deželni odbor, da stavi vladi takoj na razpolago vseh 8000 K ter da bode zahteval polovico tega zneska od vlade nazaj šele potem, ko bode deželni zbor tozadevni zakon sprejel. Vkljub temu predlogu je zadeva spala skozi pet mesecev. Kakor smo pa poizvedeli iz gotovega vira, je dobil oddelek za uravnavo hudournikov v Beljaku nalog, naj z delom takoj nadaljuje, ko hitro bo vreme to dopuščalo. Isto tako dolgotrajna je konečna rešitev vprašanja o uravnavi hudournika Drganjščeka. Celo vrsto let je romalo to vprašanje burokratno pot, pre-dno je prišlo v stalno zavetje pred tehničnimi pomisleki in popravki. Po prvotnem načrtu bi bilo stalo to podjetje 53.000 K, a preustrojeni načrt je znižal potrebščine na 36.000 K. Ta načrt je poljedelsko ministerstvo potrdilo in dovolilo v njega izvršitev iz melioracijskega zaloga 18.000 K, dočim je dovolilo ministerstvo za javna dela v ta namen 1.800 K. Deželni zbor je privolil pa 9.000 K, nepokritih je ostalo potemtakem še 7.200 K, katere bi bili morali plačati zemljiški posestniki ob hudourniku in občina. A glede tega pokritja so še le nastali križi in težave, dokler ni sklenilo po nasvetu in posredovanju deželnega odbora in c. kr. tolminskega glavarstva starešinstvo idersko prispevati k stroškom z zneskom 5.700 K v delu in denarju, dočim so interesentje sprejeli na svoje rame znesek 1.500 K. Ko se je občina še zavezala, da bo delo vzdrževala, je c. kr. namestništvo naznanilo dež. odboru, da se z delom lahko začne. Občini mora biti sedaj skrb, da vlada oddajo dela takoj razpiše. Soča je te dni hudo narasla in naredila v nižini mnogo škode. Cesar se prehladil. Cesar ima lahek nahod, ki ga je dobil bržkone povodom svojega potovanja na poroko v Schvvarzau, kjer je več časa stal na balkonu odkrit. Novi vojaški poveljnik v Sarajevetn. Naslednikom sarajevskemu korncinu poveljniku fcm. Auffenburgu, ki je postal vojni minister, je imenovan pod-maršal Appel, dosedanji pehotni divi-zionar v Sarajevem. Strupene gobe. V Ljubnu se je za strupiio 20 oseb vsled použitja strupenih gob. Več njih je nevarno bolanih. Gobe so kupili od neke žene, ki je po hišah prodajala. Strupene gobe so bile pomešane med nestrupenimi. Kdor prej gob ne pozna, naj jih rajši ne jč! Vojaki v Vipavi. V listih se čita, da sc nastani v Vipavi vojaška posodka, ir, sicer havbični polk. Na Kranjskem bo to prvi kraj poleg Ljubljane, v katerem bodo nastavljeni vojaki. En del tega polka bo v Palah pri Ajdovščini. Otroci, ki Jih mučijo bolesti pri prebavi, naj zavžijejo /.kozi nekaj dni kake 3 žlice naravne Franc Jožef-ove grenčice, ki niti najmanje ne nadlogu-jejo celo najnežnejših organov. Profesor pl. Goohnrdt. Berolin. izjavlja, da je v svoji kliniki mnogokrat in z naj bolj im ter zadovoljivim uspehom vporablja! »Franc Jožef-ovo“ vodo. — Listnica uprave. — G. Miha Za mar Barbana, Dobrovo:' Denar prejeli v znesku 7 K 38 vin. Plačano do konec I. 1911. II. Zofka Štolfa, Via Acquedotlo 70. — Trst: Naročnino prejeli! Plačano do I maja 191‘2! Uvala! Mestne novice. m Revizija ljudskega štetja v Gorici — končana. Revizija ljudskega štetja v Gorici se z današnjim dnem zaključi. O natančnem vspehu te revizije ne moremo še poročati, a kolikor se da posneti iz še precej zanesljivih poročil, katere smo dobili, se sodi, da je revizija našla nad 3000 Slovencev, ki so bili upisani za Lahe. Sodi se, da bo možno našteti v Gorici 10.000 Slovencev, 3000 Nemcev in 14.000 Lahov. — Za enkrat smemo biti s takim vspehom zadovoljni. Gotovo pa je, da je še najmanj 2000 Slovencev, ki so bili šteti za Lahe. m Do 7. ure zvečer danes je še čas, da sc zglasijo na glavarstvu oni mestni Slovenci, ki niso še bili tam. m Štiri shodi mestnih Slovencev so se vršili sinoči na raznih krajih v mestu, na katerih se je govorilo o reviziji ljudskega štetja in se je napravil zadnji opomin na Slovence, naj se za gotovo tekom današnjega dne zglase na glavarstvu. Eako so šteli laški števni komisarji pri zadnjem ljudskem štetju. — Par slučajev naj navedemo : Naš starina Cicero, upokojeni nadučitelj, znan narodnjak je bil v Laha prekrščen s celo družino, ki šteje 7 članov. Prvotno polo je sam izpolnil. Sedaj pa so mu pokazali na glavarstvu novo polo, na kateri je on s celo družino vpisan za Laha. Falsifikat prve vrste. — Franc M e d v e š č e k, delavec, čigar družina šteje članov, je bil upisan za Laha, enako člani družine. Prvotno je bilo na poli zapisano, da je njegov občevalni Jezik slovenski. Magistrato\ci so slovenščino prečitali in napisali italijanščino. — Filip Vrtovec, delavec, je Slovenec od pete do temena. Na prvotno polo je zabilježil, da je njegov občevalni jezik slovenski. Na glavarstvu pa so mu pokazali drugo polo, na kateri je bilo zapisano, da je njegov občevalni jezik italijanski. — Znani slovenski mestni učitelj v Stari gori Vit tori, odličen Slovenec z dušo in telesom, je sam izpolnil popisovalno polo, v kateri je navedel slovenščino kot občevalni jezik Debelo je gledal, ko so mu na glavarstvu pokazali drugo, ne po njem izpolnjeno polo, v kateri je bilo napisano, da je s celo družino laške narodnosti. In tako dalje. — Lepe reči, kaj, ki ne delajo prav nobene časti laškemu mest nemu zastopu I Kdo naj še kaj zaupa takemu uradu? Proč s takim mestnim uradom! Politična oblast naj poseže umes. m Revizija ljudskega štetja v Gorici. Revizija ljudskega štetja v Gorici je našim magistratovcem popolnoma zmešala glave. Njim je namreč dobro znano, kake sleparije so uganjali pri ljudskem štetju, ki so pa prišle vsled revizije na dan. Njih glasilo »Corriere Friulano« je pred nekaj dnevi, ko je namreč izvedel za revizijo, napisal najprej to-le neumnost. Rekel je namreč, da so magistratovci popolnoma pravilno ravnali, ako so zapisali pri vseh v goriškem mestu bivajočih strankah oziroma osebah za občevalni jezik italijanščino, češ. Gorica je italijansko mesto in vsakdo, ki živi v Gorici, mora govoriti italijansko. Goriški dopisnik »Piccolla« pa je trdil, da so magistratovci pri vseh osebah zapisali kot občevalni jezik isti, katerega so stranke kot takega navedle, torej tudi pri listih strankah, katerih tistih strankah, ki so popisovalne pole ne ter nadomeščene z drugimi, katere so napravili magistratovci, ki so podpise strank falsificirali; nadalje tudi pri tistih strankah, ki so podpisovalne pole popolnoma pravilno izpolnile in v katerih so navedle za občevalni jezik slovenski, pa je »Giusto Cociancig, revi-sore« besedo »slovenski« brez vednosti strank prečrtal ter jo nadomestil z besedo »ituliuna«. Vrhunec norosti pa je dosegel včerajšnji »Corriere«, ki poživlja vse goriške Italijane, naj se podajo na okrajno glavarstvo, ter tam zahtevajo, da se jim pokažejo vsi popravki, izvršeni v teli dneh revizije, da se prepričajo, koliko Italijanov so te dni vladni organi pri reviziji prekrstili v Slovence. Abotno in otročje razsajanje italijanske magistralne klike zaradi revizije ljudskega štetja obuja celo med Italijani veselost in pomilovanje tako, da še »Eco«, ki ni nič manj italijanska kot so magistratovci, iz njih norce brije ter jih krvavo persiflira. Laški faisifikatorji v Gorici so se posebno odlikovali pri revnejših slovenskih družinah. Uboge slovenske stare ženice so kar od kraja upisali za Italijanke. Tako smo bili sinoči priča temu le prizoru na c. kr. okr. glavarstvu. — 80-!etiia ženka Pisk je prišla z vabilom na glavarstvo. Števni komisar jo je vprašal, kak jezik govori doma. »Slovenski, moj Bog, saj prebivam v Gorici nad 60 let,« je odgovorila vsa tresoča se. Na vprašanje komisarjevo, kdo ji je izpolnil popisovalno polo, ni vedela odgovoriti. — Tako sp delali z mnogimi starimi slovenskimi ženicami in jih spravljali v laški Žakelj. »Hotel Angelo d’Oro« v ulici Vct-turini ima po večini slovensko služab-ništvo. Le-to je bilo od kraja upisano, da je laške narodnosti. — In koliko je takih slučajev! Nešteto! m Umrla je v bolnici usmiljenih sester v Gorici Terezija Gorjup, dru-štvenica »Skalnice«. Pogreb je bil včeraj pop. N. p. v m. Revolverski atentat v sodnijski palači pred sodiščem. V četrtek se je pričela kazenska obravnava proti Alojziju F a n t u z z i, ki je, kakor smo svojc-časno poročali, na hodniku sodnijske palače z revolverjem dvakrat ustrelil nadr.Battiggi-ja. Sodni dvor seje izrazil za nekompetentnega, ker izhaja iz dr. Battiggijevih izvajanj, da se gre tu za poskušen umor, kar spada pred poroto. V novi kapucinski cerkvi se bo prihodnjo nedeljo t. j. 29. t. m. vršila konsekracija dveh stranskih oltarjev. Slovesnost bo izvršil Nj. Ekscelenca knezonadškof goriški, dr. Fr. Sedej. Posvečevanje bo ob 8. uri zjutraj — in sicer bo posvečen en oltar v čast presv. Srcu Jezusovemu, drugi v čast Lurd-ski Materi božji. Drugo letošnje porotno zasedanje se bode pričelo dne 30. novembra. Predsedovali bodo porotnim obravnavam predsednik tukajšnjega okrožnega sodišča Henrik Kazalu ra ter deželno-sodna nadsvetnika grof Coronini-Kronberg ter Matija Rutar. Iz goriške okolice. g Veselica v Kozani. — Vabilo k veselici, katero priredi Kat. slov. izob. društvo v Kozani dne 29. oktobra ob 3h in pol popoldne. \spored 1. Govor, govori odposlane S. K. S. ž. iz Gorice. 2. Pozdrav, poje mešan zbor. 3. Deklamacija. 4. Veseloigra: »Strahovi«, ženske vloge. 5. Laharnar: »Ženin - kos«, mešan zbor. 6. Šaloigra: »Rudcči nosovi«, moške vloge. 7. Laharnar: »Vesela tovaršija«, mešan zbor. 8. Šaljiva pošta. 9. Vodopivec: »Orlovska himna«, moški zbor se spremljevanjeni kozanske-ga orkestra. Med točkami in pri prosti zabavi po veselici igra orkester. Vstopnina: Sedeži I. vrste I K. — II. vrste .SO vin. — stojišča 40 vinarjev. V slučaju slabega vremena se veselica vrši prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi vabi Odbor. g Peč pri Mirnu. — Minulo nedeljo so se zbrali domači posestniki na pogovor, hi li kazalo ustanoviti za Peč in Rupo novo županstvo. Prišlo se ni do nobenega sklepa, ker eni so bili za, drugi proti. Dosedaj smo Pečani P°d županijo Sovodnje, Rupenci pa pod županijo Miren. Vprašanje je seveda, če bi dovolil deželni zbor v to ker znano je. da je le-ta nasproten ustanovitvam novih županstev. Če se kaj ukrene, bomo poročali. g Štiri veliki hangarji za vojaške letalne stroje so postavljeni na Velikih Rojah ob mirenski cesti. Pravijo, da se kmalu prične z letalnimi poskusi. g Ker je ukradel bič — dva dni v zapor. I. Pavlin v Mirnu je ukradel svojemu prijatelju bič. Zato je dobil dva dni stanovanjc in hrano zastonj v Gorici v ulici Pogana. Pritožil se je zaradi previsoke kazni. A sodišče v drugi inštanci je bilo istega mnenja kakor sodišče prve inštance, in Pavlin bo sedel dva dni v ulici Pogana. Št. Frjan. Na poročilo, ki ga je priobčila »Soča« v četrtkovi številki glede na shod S. L. S. v Št. Ferjanu, odgovarjamo: Znano je, da je števerjan-ski župan porabil črez 6000 K iz občinske blagajne. O tem se govori že po celi deželi in to morajo vedeti tudi v »Sočinem« uredništvu. Kljub temu, da so morali števerjanski davkoplačevalci zbirati vinar za vinarjem, da so vplačali v obč. blagajno tako visoko svoto, kljub temu, da se gre v tem slučaju za težko zasluženi denar števerjanskih davkoplačevalcev, ki ga je župan porabil v svoje namene, ga »Soča« zagovarja. Če si hoče »Soča« ohraniti v javnosti le še trohico ugleda ji svetujemo, naj ne priobčuje članke, ki zagovarjajo, (da se milo izrazimo) osebe, ki si prilaščajo, kar je lastnina drugih in naj zapre svoje predalezagovornikom umazane števerjanske zadeve glede primanjkljaja v obč. blagajni. Shod S. L. S. je v Št. Ferjanu sijajno vspel, to je res in ne kar pravi »Soča«, če tudi tiska svoje laži prav v uredniškem delu. S tem smo povedali »Soči« naše mnenje. Povemo pa že naprej, da se ne bomo za to zadevo z njo prerekali. Če hoče še nadalje zagovarjati našega župana, prosto ji, mi bomo odgovorili na vse članke s preziranjem in zaklicali taki cunji zasluženi — pfuj! Števerjanci pristaši S. L. S. g Iz okolice — Konsumno društvo imamo v naši občini. Dobrote le-tega uživajo vsi, člani in nečlani. Člani, ker dobe dobro blago po primerni ceni, nečlani pa, ker vaški trgovci se morajo držati istih cen, kakor konsum. Razlika je le ta, da člani konsuma dobijo dobro blago, nečlani pri trgovcih slabSi. Ako bi ne bilo konsuma v naši občini, bi morali plačevati hišne potrebščine tako, kakor bi ukazali domači trgovci. Blago za nič in drago. Regolator za vse naše vaške trgovce je naš konsum, kateri jim je trn v peti. Kolikokrat so ga uže prekleli, ker jim je prečrtal uže marsikatere na-črne. Zatorej, ljudje, oprijemljite se naših konsumnih društev v vaš dobrobit! g Iz Ravnice. — V Podgozdu je umrl nenadoma najstarejči mož Matevž Plesničar star 95 let. Bil je v vsem svojem življenju pošten. Bolan ni bil nikdar, delal je neprenehoma. Isti dan dopoldne je delal še na svojem vrtu, popoldne pa je bil že na mrtvaškem odru. Bog mu bodi milostljiv. N. v m. p. g Padel je po stopnicah v Ločniku M-letni Štefan Vidoc. Poškodoval sc je šc precej hudo. Prepeljali so ga v go-riško bolnišnico, kjer upajo, da ozdravi. g Zaradi nenravnih dejanj je bil obsojen na S dni zapora Karol Podbršič iz Solkana. Iz ajdovskega okraja. a Kmetska zveza za ajdovski okraj je imela v nedeljo popoldne pri Rcbku mi Goričici sejo odbora in zaupnikov. Govorilo se je o deželnem in državnem zboru, o kmetijskem položaju, o draginji. Sklenilo se je da skliče K. Z. za v nedeljo 12. nov. javen shod pri Rcbku, ter da povabi nanj naše poslance. — Razpravljalo se bo o pomoči zoper draginjo in o sklicanju deželnega zbora. a Liberalna zarukanost. (Z Vipavskega.) — Neko županstvo na Vipavskem, ki je navdahnjeno z duhom novodobnega naprednega liberalizma ima razne potrebe. Samo ne more ali noče tem potrebam odpomoči. Uže marsikateri je liberalnemu županu svetoval, naj napravi županstvo potrebno prošnjo na deželni zbor za podporo. A liberalni župan je odgovoril: „Hud klerikalcev pa ne bom prosil podpore, raje naj trpi cela občina 1“ — Torej raje naj trpe vsi Občinarji kakor da bi napravil prošnjo na deželni zbor za podporo. Drugi liberalni župani so drugačnega mišljenja kakor le-ta nesreča za našo občino. Če bi bila ta nesreča tudi tako mogoča, da bi storila, da bi mi v deželno blagajno nič ne plačevali, no, potem bi molčali. A ker moramo plačevati, imamo tudi pravico prositi in dobiti. In ta nesreča nas bo še par let tepla. Novo društvo. Namestništvo je vzelo naznanje pravila in ustanovitev »Kat. slov. izobraževalnega društva v Št. Tomažu«. a Vipavci, poprlmlmo se živinoreje 1 — Naše gospodarske razmere so žalostne. Vinske letine niso take kakor nekdaj, živež pa je neznansko drag. Mi Vipavci smo navezani skoraj izključno na vinsko trto. Ako nam ta ne obrodi, je po nas. Dobro bi bilo, da bi se z vso resnostjo oprijeli umne živinoreje. Sena imamo še precej, le živine imamo premalo. In tudi sena bi lahko več pridelali, ako bi se naši travniki gnojili z umetnimi gnojili. Živinoreja se danes še najbolj izplača. Ustanovile naj bi se po Vipavskem mlekarnice in sirarnice. Iz vasi pa, ki leže blizu železniških postaj, bi se lahko izvažalo mleko v Trst. Skušnja v hribih uči, da dobre krave mlekarice so najboljši vir dohodkov. Poskušajmo! Moje mnenje je: namesto da bi se dovoljevala brezobrestna posojila le za obnovljenje vinogradov, naj bi se dovoljevala, tudi za nakup goveje živine. Iz kanalskega okraja. ki Dekliška Marijina družba v Kanalu napravi v nedeljo dne 29. oktobra, točno ob 3 in pol prvo svojo domačo zabavo z naslednjim sporedom: 1. Pozdrav. družbena pesem. 2. Deklamacija. 3. Igra: Marijin otrok. 4. Pesem. g. Vodopivca V., družbena himna. 5. Ubogljiva služkinja, igra, burka v enem dejanju. 6. Lahko noč. — Vstopnina 20 v. Sedeži 1 K. Čisti dobiček bo za Ma-. rijino zastavo. ki Smrtna kosa. V Čepovanu je umrl sinoči veleposestnik g. Ant. K o-f o 1 v 07. letu svoje dobe. Pogreb bo v soboto 2H. t. m. ob 9. uri dopoludne. N. p. v m. Preostalim naše sožalje! Iz tolminskega okraja. t Iz hribov. — Čas se bliža, ko bo začela prihajati naša mladina iz tujine domov. Marsikateri mladenič prinese kaj prihranka s seboj, ki mu bo d )brj d el preko zime, a želeti b: bilo, da bi naša mladina ne bila brez dela doma v zimskem času. Nuditi bi se ji morala prilika, da kaj zasluži. Zato prosimo pristojne činilelje, da bi pospešili gradbo kakih cest, nasipov, napajališč, uravnavo hudournikov, zidanje mostov itd. Naši ljudje so pridni delavci in bodo vestno delali. Saj jih imajo povsod radi. — Zato naj se ne da prilika tujcu, da odnese iz dežele zaslužek, namenjen našim delavcem. t Tatvina v cerkvi. — V noči od 19.—20. t. ni. so tatje vlomili v farno cerkev sv. Lenarta v Volčah. Strašen in pretresljiv pogled se je nudil v petek zjutraj, ko smo stopili v cerkev: Tabernakelj odprt in prazen ; po oltarju je bilo Najsvetejše, zraven prazen ciborij, pa brez pokrova. Iz kapsule je tat tudi vzel s svojo zlobno roko Najsvetejše, ga pustil na oltarju ter kapsulo odnesel Odprta je bila tudi omara za sveta olja in vse, kar je bilo v njej, je bilo po tleh razmetano. Cerkveno puščo za miloščino je zlikovec s silo odprl in pobral ves denar, k sreči ne veliko. V zakristiji so bile vse omare odprte in brez sv. posod, ki so bile za vsakdanjo rabo. Železna ograja na oknu zakristije pa je očitno pričala, da je vlomilec s silo in po nepravi poti vdrl v cerkev ter jo oropal. Sv. posode smo našli še tisto jutro na trati blizo cerkve; bile pa so vse polomljene in pokvarjene. Vlomilec se sicer ni veliko okoristil, toda škoda, ki jo je napravil cerkvi, je precej velika. Iz kobariškega okraja. kbd Izpod Krna. Nam Krncem ni nič prav, da se misli graditi nova cesta tako. da bomo trii morali šc strmo pot graditi do nje. Naših 17 hiš kar ignorujejo pri sestavi načrtov' med tem, ko mislijo cesto napraviti tik mimo šestih. To ni pravično! 17 je več kot 0 in 17 hiš bo tudi več rabilo cesto nego 6. Torej prosimo! kbd V libušenski duhovniji so letos poginile 3 krave, 1 junica in 1 kobila vsled poškodb, ki so jih dobile na paši. kbd Izpod Krna. — Spomladi bodo Krnci ometali od zunaj cerkev sv. Roka v Krnu. Zato potrebni materijal bodo sami z robotarni spravili skupaj. Mojster dobi plačano delo od cerkvenega kapitala. Na Libušnjem nameravajo zgraditi novo pokopališče za vasi Libušnje. Vrsno, Selce in Krn; za Smast in Ladro ostane pri Sv. Lorencu staro pokopališče. Cerkev Sv. Lorenca je preveč obsuta; zato sc bode tiajbrže letos odkopala zemlja in sicer za približno en meter. To sc bo zgodilo mogoče tekom tega leta. Iz bovškega okraja. b Iz Bovca. V nedeljo, dne 29. t. m. ob 4. uri popoludne se bo vršil redni občni zbor »Kat. polit, društva« v Bovcu z običajnim dnevnim redom in sicer pri Ekselnu. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz komenskega okraja. km Iz Velikega Dola. — Dopisniku »Primorca« moramo priznati, da so Komenci lahko ponosni na svojo izurjenost, kar sc tiče postavljanja slavolokov. En star štrik. kos metle pa raztrgan dežnik — in »slavolok« stoji. Dopisnikovo čvekanje o »defilira-nju« pa je smešno čez vse meje. \ sceno pa tu zatrjujemo, da g. dekan ni bil opozorjen, kot trdi dopisnik. Na vsak način se je g. dekanu izkazala čast. ki mu gre. Seveda peče neotesanega dopisnika. da sc pozdravljajo predstojniki. Na »Cukanje« dopisnika pa se ne splača odgovoriti. km Svoto Minuli teden se je v Svetem prodalo 200 hi belega vina. Cena mu je bila od 46—50 K lil. Kakor se vidi se pri nas vinska kupčija jako dobro razvija. km Komen. Komenski krajni šolski svet je vložil prošnjo na županstvo, da bi se čim prej zgradila nova šola. To se nam čudno zdi pri letošnji slabi letini. Prosili smo za odbitje davkov vsled suše, a sedaj zahtevajo ti gospodje novo šolo, kar bi pač davke le povišalo. Mislimo, da bi za letos ti gospodje lahko potrpeli, ker manjka kmetom denar za najpotrebnejše — za moko. Pa tudi učiteljskih moči imamo preveč. Iz sežanskega okraja. Iz Zgonika. (Župan Mil ič.) — Naše občinsko starešinstvo je svojemu županu Maksu Miliču uže dvakrat izreklo nezaupnico. Lansko leto mu je izvolilo starešinstvo — blagajnika g. Josipa S t u b 1 j a. Ne vemo, če je mož zapazil, da je dobil s tein hudo zaušnico. Kajti ko se komu vzame kaj iz rok, ni nobena čast za dotičnika. — Drugo nezaupnico je dobil dne 14. t. m. Ta dan sc je namreč odpovedalo svoji časti 15 starešin. Poslali so en odlok c. kr. okr. glavarstvu, drugi pa županu. Homatije so velike. Radovedni smo, kaj bo. — Pravijo, da bi trebala »karjola« polna kron, da bi se občinski računi uredili. Na pritisk deželnega odbora je župan Milič predložil starešinstvu račune štirih let. To se je zgodilo v zadnji seji. Starešini računov niso potrdili ter so zahtevali, da se v kratkem času skliče druga seja, ki naj se bavi izključno z občinskimi računi. A kaj je naredil naš župan. Namesto da bi sklical sejo, v kateri bi se rešetali občinski računi je le-te dal podpisati dvema starešinoma, češ, da so računi potrjeni. — Opozarjamo na to slavni deželni odbor. Ni čudo, da so se odpovedali naši gg. starešini, kajti imeli so z županom dovolj neprijetnosti. Sklicevali so sami seje. Kar se je sklenilo se ni izpolnilo. Pritožili so se mnogokrat na deželni odbor. A četudi je deželni odbor ugodil pritožbi je naš župan konečno vseeno napravil po svoje. Doklade občinske so tako narast-le. da jih ni v deželi enakih, mogoče v celi Avstriji ne. Čitajte in strmite! Doklade na zemljiški davek znašajo 3507°. doklade na užitnino je 120%, a kljub temu denarja ni pa ni v občinski blagajni. Č. g. župnik, cerkovnik, organist, poljski čuvaj, cestar itd. ne morejo dobiti svojega plačila. Nekateri niso uže dve leti prejeli nič. In vendar mi trpini Občinarji moramo plačevati tako neznosno visoke doklade. Zupan se zagovarja, češ, da je v prejšnjih letih založil za občino. No, če je založil, zakaj ni uvrstil dolžne glavnice v proračun? Zakaj se računom odtegujete? a pride uže obračun! Zapomnite si gospod župan! »Zlongar ši, ma škampar no!« Pred nekaj časom je šel nekdo terjat župana svoj zaslužek. A župan je rekel, da nima denarja ter se nad njim zadrl: »Čc ste kristjan morate verovati, da nimam!« No, sedaj je bil dotičnik kristjan, ob volitvah pa — »prokleti klerikalec!« — Denar ven, gospod župan! S kristjanom se ne plača! Doklade plačujemo neznosne, denarja v občinski blagajni pa ni! Občinarji, ali bodete še dolgo časa molčali in sc pustili voditi za nos od liberalnih magnatov! Na noge in na tla z liberalno gnjilobo. Ob č i n a r j i. Iz korminskega okraja. kr Pozor vozniki. Mohor Kocijančič iz Neblega in Evgen Fabricijoiz Dolenj sta dne 14. maja v temni noči brez svetilke vozila z vso hitrostjo iz Biljane proti domu. Zalotil ju je orožnik postajevodja Deklič in jima velel, naj se ustavita. A uže omenjena se nista zmenila za orožnikov ukaz in sta s konjem in z vozom tekla naprej. Zaradi tega sta bila obsojena na sodniji v Korminu na 14 din zapora. Kazen se jima je zdela prehuda in sta napravila vsklic. \ sklicno sodišče je te dni potrdilo razsodbo v prvi inštanci. — Vozniki, ne vozite ponoči brez svetilke. Loterijske številke. 21. oktobra ... 30 58 SO 28 71 Krojaška delavnica. Priporočam svojo delavnico veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno in pošteno po naj novejših vzorcih. Pričakujem obilnih naročil in bilježim z odličnim spoštovanjem IVAN ŠULIGOJ, krojaški mojster Gorica, ulica sv. Antona 12. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 par čevljev le za 8 K. Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju: A. Gtlb.razprolaja črevljev, Kraiovo 516. Lahko se premeni ali denar vrne. ODLIKOVANA PEKARNA J A K I N Gorica, vla Formlca se priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen poset. 5 spoštovanjem E. Jakin. M. Šuligoj, urar v Gorici ulica Barrlera 43 (tik drž. kolodvora.) »Rsecisosoc0<, Zaloga švicarskih žepnih in stenskih ur, budilk itd. Poprave se izvršujejo točno in po nizki ceni z enoletnim jamstvom. Zaloga najnovejših orkestrijonov, šivalnih strojev raznih sistemov. Šivalni stroji pod jamstvom 10 let. Daje se tudi na obroke. Lepa prilika za tiste, ki p o t u-ejo v Gorico z državno železnico. Jakob Šuligoj urar c. kr. državne železnice Gosposka ulica štev. 25 v Gorici.— Priporoča svojo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, in stenskih ur. budilk itd. Zaloga zlatnine in srebrnine. Vse po nizki ceni. Dve delavni družini se sprejmcti takoj na dobro posestvo v vipavski dolini. Posestvo obsega senožete, vinograde, polje in gozd. Zahteva se, da so v vsaki družini vsaj po 3 možki. Predstaviti se je s spričevali občine pri tvrdki A. Bolaffio zaloga vina v gorici. Naznanilo. Podpisani naznanjam, da imam v svojem mlinu nov stroj za pihanje ječmena in za mletev tur-šice. S tem se strankam in odjemalcem hitro postreže. Priprava že deluje. Priporočam se slavnemu občinstvu na deželi. S spoštovanjem Vincenzij Jasnič, posestnik in obrtnik v Vipolžah p. Kozana. 0 Odlikovana pekarija 0 0. in sladčičarna ^ 0 • K. Draščik * 0 v Gorici na Kontu (v lastni hlSl) o. Izvršuje naročila vnukuvr«tne«a peciva, torte, kolače za birmano« • In poroke, pince Itd. Prodala različna fina vina in likerje na 0 drobno ali orlg. bnteljkah Pri • poroča *e gl. občinecti 'en« jako nizke ♦ ♦ ♦ ♦ Velika izbera GAMAŠ in G ALOS J. PRUF0VKA GORICA, Gosposka ulica št. 3 nasproti „MONTA‘e.