Razaovorl i našSmi naroCnihi Zakonca brez otrok žclita posestvo zapustiti rejencem. 2. B. Zakonca brez otrok sta »vzela za svoje« trl rejence, kateri jlma pridno brezplačno pomagajo na posestvu, radl česar bl jlm rada zapustila svoje posestvo in jlh zavarovala pred svojlmi sorodniki, da bl jlh po njuni »mrti ne nagnali s posestva. — Najbolj zasigurani bl blll rejenci, ako bi jim zakonca že seda] lzročlla svoje poscstvo, prl čemer bi ei seve zakonca pridržala pravico dosmrtnega gospodarjenja ln ves h&sek posestva, tako, da bl faktično ostalo vse pri starem, le v zemljižkl knjigi bi se lahko že sedaj vpisala lastntnska pravica na ime rejencev, hkratu bi se pa lahko vknjižila pravica zakonccv-izročiteljev do dosmrtnega gospodarjenja in hasnovanja. — Zakonca tudi lahko napravita testament in v njem vpostavita kot dediče (po smrti drugega zakonca) rejence. Testament Je veljavcn, ako ga zakonca sania napišeta in podpišeta; prič ni treba, lahko jih pa pritegneta za primer, ako bi naknadno kak sorodnik spodbijal veljavnost testamenta iz razloga, da zakonca nista bila pri zdravi pameti aii podobno. Ker 7jfkonra nimata lastnih otrok. niti staršev, nima nihče pravice do njunega deleža. Zgraditev h3šo tlk do občinske icoste. P. L Imate hlšo ob občinski cesti. Vam nasproti nar merava nek pck zgraditi novo hišo tik občin« ske ceste, čemer se protivite, ker bi Vam »zaprl« svetlobo, povzročal nevarncst požara (z navadnim, nizkim dimnikom) In bi mu Vi eventualno morali plafiati odškodnino, ako bi mu pri vožnjah prizadejali kako škodo. širina ceste znaša 1« 3 m. — Gradltelj si mora oskrbeti gradbeno dovoljenje; pred izdajo dovoljenja se bo vršil komisijski ogled, h kateremu aicer ne boste povabljeni, boste pa o njem obveščeni. Pri tej prlliki — pa tudi lahko pismeno na okrajno načelstvo — boste zamogli iznesti vse svoje ugovor«. Po zakonu mora pekarna stati najmanj štlrl metre oddaljena od zunanjega roba ceste. širlna občinske ceste ni predpisana; prcdpis je le ta, da mora ustrezati vozilom, ki se rabijo v dctični občini, in potrebam krajevnega pr.-rneta. Proti terau, da se Vam bo »zaprla« svetioba, se v danem primcru r.e bosts mogli upirati, razen. ako iniate kak poseben nasproten dogovo* I graditeljem; ta dogovor bl pa morali uveijaviti pravdnim potom — gradbena komi«lja ae nanj ne bo ozirala, roarveč le na ugovore javnojjfavne narave. Zamenjava paroel — prepis v zeniljiSki knjigri. P. F. S sosedom (mejašem) želite zamenjati nekaj parcel in bl to radl izvedli na najoenejši način. — Menjalno pogodbo lahko sama eestavita; označitl morata zamenjane parcela (z navedbo parcelnih številk in števllk zeniljiSkoknjlžnih vložkov), dovolltl odpis (bremenprostl?) zamenjanih parcel od dosedanjih vložkov ln pripis k drugemu vložku ali ustanovitev novega vložka ter pri slednjem vknjlžbo lastninske pravice v prid novemu lastniku. Omeniti je, ako bo treba komu kaj doplačati. Podpisa lastnikov parcel morata biti sodno overovljena; overovitev stane za dva podpisa 37.60 dln. Pogodbo, ki jo Je treba kolkovati z 10 dln kolkom, je troba v 15 dneh prijaviti davčni upravi. Ako se je zanianjava parcel izvršila le z namenom, da se imovine zaokrožijo za interese kmetijstva, morate to oineniti v pogodbi ter pri davčni upravi in Vam v tem primeru ne bo treba plačati 6% prenosne takse, marveč le takso za potrdilo. Le v primeru, ako bi bila razlika vrednosti zamenjanih parcel večja kot 50%, bi morali od razlike plačati 6% takso (kakor za kupoprodajno pogodbo). Nato zaprosite zemljiškoprometno Komialjo za dovoljenje prenosa lastnine in ko boste dobili to dovoljenje iii se ig.vgy.nH a potrdilom davčne uprave, da ste pogodbo prijavili in eventualno takso plačali, predlagajte na kak uradni dan pri zemljiškoknjižnern uradu Izvedbo menjalne pogodbe v zemljižki knjigi. Tam bo treba plačati le predlagalno takso, ki sa odmerja po vižini vrednosti zamenjanih parcel. Ako ta vrednost ne presega 1000 din, znaSa taksa 7.50 din, pri vredncett čez 1000 din do 5000 dln znaša 12 din, pri vrednosti čez 5000 do 10.000 dda znaSa 15 din, prl vrednosti čez 10.000 do 50.000 din pa znaša 22.50 din. Za davčno upravo ln zbirko listin morate napravlti po en prepia pogodbe; za davčno upravo Vam prepia takse proeto overi sodišče. Sprejem absolventa nlžje gimnazljo Ą gtrokovne (tehnične, tekstllne, kmetijske) šole. T. H. Solska predlzobrazba Vašega sina, ki j« dovršll štlrl razrede realne gimnazije z nižjlm tečajnim izpitom, vsekakor zadoSCa za sprejem v navedene strokovne Sol«. V kollko se zahtevajo za spreJem v posamezne iol« Se kaki posebnl pogoji, povprašajte pri ravnateljstvih; pogoji namreč Biso vsako leto povsem enaki. Skrajšan rok za čotrtega slna vdove. N. A. Vaš prvi sin je sluaU skrajšan rok, drugi poln rok, sedaj služita tretji tn četrtt ter Ja obema določen poln rok. — Četrtemu slnu prltlč« pravlca do skrajSanegra raka, ako bo tretjt «ln odjflužil poln rok. Zato prosita (Vi prl prtetojnem vojnem okrožju ali p* ftetrti sln sam potozn svoJega poveljstva), nkj ae četrtemu sinu prlzna ¦krajšan rok ln da m g& naj takoj začasno odpusti lz vojaSka sluzbe, dokler ne bo trertjl s!n odalužil polnega roka. EJventualno naj ea četrtl Kin odpusti Sele potem, ko bo že sam odsluzU ¦krajaan rok; potam mu ne bo ved txeba naatopiti nadaljnje služb«, ko sa bo izkazalo, da Je tretjl brat služll naprej svoj polnl rok. ProSn)l morate priložitl rodblndko polo ln voJaSko lzpraTO drugega sina. ZapuSfinska razpmva za odetomt N. F. U. St. A. VaS oč« ja bll lastnik posestva, vrednega >v tTije roke« 50—60.000 dln, za prevzemnlka 80.000 din. Enemu Izmed slnov je kupli in podarll njivo za 23.000 dln; na kupnlnl je ostal oč« dolžan 12.000 din, radl česar m je za ta znesek vknji4ila zastavna pravlca na očetovo pose»tvo. Oče }e pozneje posestvo izročll istemu slnu za 24.000 dln; od tega zneeka m J« odStelo 12.000 dtn, ker y» prevzemnik prevzal v svojo plaCilno obvezo vknjlženi dolg, ost&tlli 12.000 dto pa bi moral IznOačevatl očetu in m*teri po 600 dln l«tno. Kar bl po smrtl zadnjega Izmed obeh Se osta!o netaplaCanega, Imajo dobltl dedičl. — Zapu&Hnska razprava po ofietu n n« bo vršlla, ker oftlvldno ni zapTostil nobena Imovine in mati Se žtvt Ostali d«dlči, odnosno otrod nimate pravlce lzpodbijatl prevzemno pogodbo radl prikratbe nad polovico prava vrednostl, ker j« Slo za meSano pogodbo, odnosno je smatratl, da j« bila izro6ilna pogodba »družena z darllno. Pač pa zamoreto zahtevatl od prevzemnika Lzplačilo nujnega dednega deleža, to Je denamo vrednost polovice tistega dednega deleža, kl bl bll otrokom prlpadel, ako bl bll oče posestvo razdelU po enakih dellh med vse atroke. K vrednoarU posestva Je priitetl kupnlno, v kolikor jo je pokojnl oie izplačal z» njivo, podarjeno prevzemnlka Povabtte prevsemnlka na kak uradnl dan k BodLSČu, da se tam zlepega o Btvari pomenlte, odnosno poravnat«. K«gn]aclja potoka. M. M. 2 moja&em »U m pogodili glede regulacij« potoka, in Vam j« dovolil izkopatl atrugo, ki j« bistveno olajSala odtok. Pozneje pa J« dal mejai novo strugo zopet zakopatl, češ da al je njagova žena premisllla in da j« brez pl&čila 1000 dln me dovoil. — Ako je mejaSava žena ml pogodt)o pristala, Je nevpofitevno, ako se pozneje premlsll. Ne glede na to pa velja zakonita doinneva, da j« mejaS zakoniti upravitalj ženlnega premoienja, odnosno posastva (ali polovlc« poseatva) in kot tak Je bU upravlden pogodltl se z Vaml glede regulacije potoka. Ako Vam je dovolH lzkopatl novo (krajšo) atrugo, s tem pač nl prekoračil meje redne uprava ženinega posestva. Ako »e z lepega ne bosta mogli poravnatl, ga bost* pa6 morall a tožbo prisiliti, da zopat odkoplj« zasuto novo strugo. Nepravilno merjenje od »tranl inzenirja. IstL VpraSate, ali lahko zaiitevat« ponoviio merjenje, ker je Inženir o prillki marjenja, kl ste ga tmell prl sosedu, drugače merll nego kažeta občlnska in sodnijska mapa ter j« bll najbrt podkupljen. — Točnega odgovora Vam ne moremo dati, ker nlste popisall, kako In pod kakimi pogoji ja prišlo do merjenja. Ako ste m vnaproj dogovorUl, da naj mejo dolo61, o&lrom« Izmerl državnl ali dolofienl inženli- ter da naj ta meja velja, ste na njo vezanl. Ne svetujemo Vam tudi dragod izrekati sum, da je bil inženir podkupljen, ker je to neverjetno ter bi bili v primeru tožbe radi žaljenja častl kaanovani. Dvomimo, da bl se Vam posrečilo dokazati ta očltek. — Možno je, da se je inženir zmotil. Na svoje stroške daste lahko Izvesti ponovno merjenj«; ča bl »e pa izkazalo, da je prvi inženlr napačno merll, Vam on jam4i za škodo, ako mu dokažete vsaj maloniarnost — in bi tudl mejaS moral prlstati na popravo meje. Lodtev zalcona radl nezvestobo žene. M. P. Ako žena ne pristane na sporazumno ločitev zakona, bi morall vložlti tožbo na. loCitev zakona iz njene krivde, in slcer prl akrožnem sodišču, pri čemer pa zastopanja po odv«tnlku nl pr«dp«> sano. Ako Vam zatrj«vanega praftuStva n« M mogotd dokazatl all vsaj, da je zena tako n«redno žlvola, da j« prl&lo v nevarnosl dobro nr»^> stvo rodbine, • tožbo n« bost« uspeli, k«r drugl ločltveni razlogi odvldno nlso podani. Za 6tm pravde bi amelo sodide« ženi na njen predlog o&> merltl dostojno vzdrževan>«, ako bi te žlveU U»> čeno. Čim pa bl bil zakon loien Iz njene edln* krivdo, bo prestala VaSa dolznoat Jo vzdrževat^ — Ako bo zana krivdo zanlkala, bosU pad <tokazovall, kako se je ponoii ahajala in kot atraa* ka lzpovedali, kaj Vara je prianiala. — Svetujamfl Vam, da ženl raje odpustlte, ako a« je pobofy» Sala — radi otrok. Pro&nja radl boleznl zaCasno odpuS6enega fjak» za skrajšan rok. A. M. Vaš moi j* prod parako služll prl vojaklh par mesecev, nato )• zbolel, nakar so ga zatasno odpustlll. Po odpusta eo Je poročil, prldobil s tem tudt poaestvo, kt p« sedaj, ko je bll mož vpoklican na odslužonj« oatsvl^a polnega roka, trpi Skodo; Vi saml posestva ne morete v redu oskrbovatl, ker ste bolnl, dnir glh domačlh delo^iiih moCi na posestvu pa nl. — Vašemu možu prltifie pod opisaninU pogojl pimvica do skrajSanega roka. Prošnjo lahko vložl sam potom svoje komande, pa tudl VI prl prl» stojnem vojaSkem okrožju. Prepeljava rabljenega dvokolesa v domovln«! J. M. Ko bodo poletl prišli naSl Izseljencl z ro» marekim vlakom na obisk v domovino, predvldo' ma ne bo ovire, da ne bi kdo pripeljal 8 seboj staro, rabljeno dvokolo. A te bodo cariniki v deli, da se dottčnik ni za stalno vrnll, bo moral plačati carino. Slednja znaša pribllžno eno tr«t' jlno sedanje vrednosti dvokolesa. Točajl za poštne služitelje, odnosno plsmonoS«, S. I. Potegujete se za državno poštno službo ia bl se radi v kakem tečajn vnaprej nekoliko 1»urili. — Omenjenl teCaji se sicer od časa do Cas» vrSa, a so namenjeni le osebam, ki so že spraj«t« v elužbo, odnosno jo že vrše, ne pa osebam, kl eo za službo šele prosile.