Gospodarske stvari. Trgatev gorice. Bog je Noju pri žrtveniku obljubo dal, da se bodo v prihodnje letne dobe redno vrstile. In vsak taki čas ima za-se nekaj posebnega. Še zima ni brez veselja. Bolj pa nas razveseliuie spomlad, ki nam prinese neštevilno lepih rožic, ki ozeleni gaje, vzbudi tičice, ki človeka začarajo, ki prečudežno okinča vsa drevesa. Poletni čas daje in obeča kmetiču razUčno veselje, katero mu rodovitna jesen spolni. Kadar meseca julija tičice potihnejo, začne čudežna stvar božja — čuriček, črkati, in zmučen viničar odpre svoje spalnice okno, ter ga celo noč posluša, ker oznanjuie mu veselo branje. Na zračnem griču pa drdra klopotec. Drrrr — dobro leto, dobro leto, dobro leto! in vabi meiaše v trgatev rodne gorice. 1. Pred trgatvijo. — Ko se bliža čas branja, moramo si posodo oskrbeti. Za moSt so najboljši novi polovnjaki; daj jih zmeriti, da ne boš ti, ne kupec goljufan. Morajo biti zaparjeni, da ne točijo, in moštu črne barve ali neprijetnega okusa ne dajo. Zagrej vode, da vreje, prideni trsovega listja ali grozd, in vse v sod vlij, zabij in ga kotaj; potem pa pusti, da se zavleče. Ali pa deni v polovnjak za 5 krajcarjev sode, ki jo v vsaki prodajalnici dobiš; nalij kropa pisker, ter močno kotaj, in nekoliko časa pusti zabito; potem ga z mrzlo vodo izmij. Še večje pozornosti \e pri stari posodbi treba. Star sod oddelaj, pilko in čep, pa ga nad prešo, ali na drugi zračen kraj ahrani, in skvaril ae ti ne bo. Sod pa v kleti ali na vlažnem prostoru postane plesnjiv, in vina va-nj vliti ne smeš, dokler ga ne ozdraviš. Skvarjen sod spoznaš, ako gorečo špalico va-nj pomoliš; če ugasne, je bolen, ter ga moraš popraviti pred natakanjem. Kar se na različne načine zvršuje: a) Ostrgaj ga! Ako so doge v sodu sprhnele ali globoko plesnjive, odpri sod, vzami strgalo, ter oblaj, dokler do celo zdravega lesa ne prideš. Ako sam tega ne razumeš, naprosi sodarja. Vendar sod pri tem jako trpi, in pazi, da ti teža doge ne zlomi. b) Izkuri ga! To se zgodi, ako na eni strani podnice odstraniš, vložiš trščic ali slame, ter jo užgeš, da plamen vse osmodi; to nadaljuj, dokler ni ves plesnovec pokončan. Drugi način skvarjene sode izkuriti je pa zelo nevaren, ter ti ga zato naznanim, da ga gotovo opustiš. Nekateri vlijcjo v skvarjen sod »spiritus« ter ga obračajo, da se ves sod znotraj namoči. Zdaj pa vržejo v sod gorečo špalico, in ga hitro zadelajo. Ti pa sam spoznaš, kako nevarno delo je to. Leta 1892. je v Klečah nekega gospodarja pri priči ubilo, ko je sod razneslo. Torej ne delaj tega: rajši sod razsekaj in skuri, da le ti zdrav in živ ostaneš! c) Zapari ga! Že je zgoraj omenjeno, da se sodi najboljše podkuhajo s aodo. Vsiplji je v vsak polovnjak za 5 novčičev, vlij vrelega kropa, in to kotaj, in pusti zabito, če tudi celi dan, ali še dalje. Če še ni snažen, ponavljaj to. Potem nalij vode, ter jo pusti 8—14 dnij v sodu. Ako špalica v njem gori, je popolnoma poraben, drugače pa ne. d) Žvepli ga! Ako se sod še le začne kvariti, takrat ga z žveplom najložje popraviš. — Oddelaj sod, ter ga prepihni; če žveplo v njem gori, je dobro; če pa ne, ga 3—4krat z vodo in verigo dobro izmij; vžgij eno četrtinko žveplenke, ali žveplenega traka, ter sod dobro zamaši. Črez 3—4 mesece pa žveplenie zopet ponovi, ako soda rabil nisi. Nekateri se žveplitve sodov bojijo, ter pravijo, da jim tako vino škoduje, da jih glava, želodec in vse boli. Vendar je dobro — sode nekoliko žvepliti pri vsakem natoku. Pri tem boš tudi spoznal, če si ti zdrav. Ako začneš pri žveplitvi pokašljavati, vedi, da si na pljučih ranjen, in le brž se začni varovati, in zdraviti. — Drugič pa tudi vino svojo barvo ohrani, se ne stere, če ga v žveplen sod pretočiš. — Bova morala sode nekoliko z vodo oplakniti, rečem nemškemu kupcu, ko sva začela natakati. 0, ni treba! jaz sem sode že doma dobro pripravil. In res, ko začneva, se je iz vsakega žveplo kadilo, kakor iz tvojih ust, kadar pušiš. Ali bo to dobro? ga barani. In reee mi: to je dobro in potrebno, da se barva vina »ne stere«. Ko vino domov — v Uebelbach — dobim, bo ravno to čisto barvo imelo, kakor je zdaj tukaj. Vsak sod požvepli, da ga boš imel k redu za branje. 2. Medtrgatvijo. —¦ Sicer se dan branja ne more natanko določiti; vendar so se vinogradničarji porazumeli, da pred Terezinim ne bodo trgali. Sploh pa nas naj vodi ravnilo: Kadar je grozdje popolnoma zrelo, ali doseglo najvišjo stopnjo zrelosti, takrat pa pojdemo v trgatev. Zrelost je zavisna od lege goric; v poldanski legi je grozd najprejo dozorel. Kupci jako gledajo na to. Večerne gorice pozno dozorijo. Zrelost drugič je odvisna od sorte trsa. Belina in lipovščina najprej dozorita, potem rafolina, poznaj, šipon in muškat; zelenika pa še le v sodu dozori, na trsu pa redko kdaj. Amerikanec, če se ti posreči, bo prinesel za 14 dnij ranejšo trgatev. Tudi letina vpliva na trgatjv; ako je bila vedno ugodna, to je: primerno vroča pa tudi zmerno deževna, bo trgatev rana in izvrstna. Najbolj pa jesensko vreme trgatev ali odlaga ali pa požuri. Ako je topla in zanesljivo stanovitna, trgatev radi odlagamo, ker vsak dan slajšo kapljieo daje. Vendar predolgo ne odlagaj, ker devica, sv. Uršula, je rada bela. In se ;nam je že zgodilo. da pri takem odlaganju smo morali v snegu brati, kar je sitno, ker se jagode na tleh pobrati ne dajo, pa tudi celi grozdi se pomežijo ali pod snegom zaostanejo. Moštu na rozdje zapladli sneg nič ne škodi, razven če je zelo zmrznilo; drugače pa mu da sicer rjavo barvo in tudi vrlo sladkost. Tako je bilo brž leta 1869. in 1889., ko je na grozdje že dne 19. okt. debel sneg zapadel. Črez tri dni je potegnil jug, ter toplo solnce je prisijalo, in bil je izvrsten mošt, da so ga od krnice po 120 gld. plačevali. — Kadar bi grozdje zmrznilo, in se vreme vlepiti več neče, takrat bi se morala vsa trgatev v hiši otaliti; starci so jo s toplo vodo na krnici polivali, kar pa mislim ni bilo najbolje. Bog nas varuj take jeseni! (Konec prih.) Sejraovi. Dne 12. oktobra v Poličanah (za svinje). Dne 14. oktobra pri Materi božji v Brezju pri Mariboru in v Gamilici. Dne 15. oktobra v Ločah, Arvežu, Račah, pri Sv. Križu na Slatini, na Planini in pri Sv. Lenartu blizu Slov. Gradca. Dne 16. oktobra v Spielfeldu in v Imenem. Dne 1 7. oktobra pri Sv. Hemi in na Bregu v Ptuju. Dne 18- oktobra v Vojniku, v Mozirju, v Trbovljah, pri Sv. Treh Kraljih v Benediški župniji in na Vidmu.