Porocilo 
Prejeto 19. avgusta 2024, sprejeto 21. avgusta 2024 
doi: 10.51741/sd.2024.63.1-2.121-124 
Delo z mladimi brezdomnimi v programu nastanitvene podpore društva Kralji ulice 
O programu nastanitvene podpore 
VDruštvu za pomoc in samopomoc brezdomnim Kralji ulice od leta 2008 izvajamo program Individualizirana in celovita nastanitvena pod-pora brezdomnim. Leta 2020 se je razširil tudi v Maribor. Program je namenjen osebam, ki so zaradi razlicnih življenjskih okolišcin postale brezdomne. Deluje po nacelu »najprej stanovanje« in zagovarja, da bi morali imeti vsi brez izjeme streho nad glavo. Upošteva smernice na­stanitvene podpore, ki so jih oblikovali na Norveškem.
Vprogram se lahko vkljucijo tako posamezniki oziroma posamezni­ce kot tudi družine. Je prehodne narave, se pravi, da se posamezniki in posameznice vkljucijo za 18 mesecev, specificne skupine uporabnikov in uporabnic pa za dve leti z možnostjo podaljšanja. Gre za družine, starejše, dolgotrajno odvisne in pa mlade brezdomne. Vecina oseb, ki se vkljuci, je ranljivih na vec podrocjih kot zgolj na stanovanjskem, zato potrebujejo individualizirano in cim bolj celostno pomoc in podporo.
Osebe se pred vkljucitvijo najprej udeležujejo individualnih sre-canj za kandidate, da spoznajo program, njegove smernice in dolžnosti vkljucenih. S pomocjo strokovnih delavk si dolocijo individualne cilje, ki jih poskušajo doseci v casu bivanja. Potem se vselijo v eno od sta­novanjskih enot, ki jih društvo najema za potrebe programa. Avgusta 2024 jih imamo v uporabi 14, v njih pa živi 34 stanovalcev in stanovalk.
Delo strokovnih delavk na programu obsega pomoc pri prehodu iz brezdomnosti do ponovne vkljucitve v družbo. Zajema vse od podpore pri urejanju administrativnih zadev (npr. pridobitev osebnih dokumen­tov, prijava stalnega prebivališca, odprtje bancnega racuna), sprem­ljanja in zagovorništva (npr. zdravniški pregledi, sestanki na centru za socialno delo, v šoli, obiskovanje v zaporu), urejanja osebne higiene in higiene bivalnih prostorov, ucenje osnovnih življenjskih spretnosti (npr. kuhanje, pospravljanje, smotrno razpolaganje z denarjem) in pri­vajanje na sobivanje.
Pristop do uporabnikov in uporabnic je individualiziran, torej pri­lagojen njihovim potrebam, zmogljivostim in motivaciji. Program je zasnovan nizkopražno in deluje po nacelih zmanjševanja škode. To po­meni, da osebe niso zavezane k abstiniranju od alkohola in drugih drog 
Socialno delo, 63 (2024), 1-2:121–124 
v casu vkljucenosti. Jih pa motiviramo k cim manj tvegani uporabi ter podpiramo pri abstinenci in iskanju ustreznega programa zdravljenja, kadar se za to odlocijo. 

O delu z mladimi brezdomnimi 
Leta 2022 smo zaznali povecanje števila starejših mladostnikov in mladostnic z izkušnjo brezdomstva (tj. med 18. in 25. letom starosti). Do avgusta 2024 se je individualnih srecanj s kandidati za vkljucitev v program udeležilo 9 takšnih oseb. Od tega se jih je v program vkljuci­lo5, ena od njih je bila vkljucena v sklopu programa za družine. Za naš siceršnji nacin dela je bil to izziv, ki je zahteval dolocene prilagoditve znotraj že obstojecih smernic dela v programu. Te podrobneje opišemv nadaljevanju.
Ker želimo na Kraljih ulice zagotoviti varnost in vzpostaviti stabil­nost v vsakdanu uporabnikov in uporabnic, smo se odlocili, da bomo tej specificni uporabniški skupini podaljšati cas trajanja programa iz leta in pol na dve leti.
Program nastanitvene podpore je zasnovan tako, da oseba ob vklju-citvi dobi svojo kljucno strokovno delavko, s katero intenzivneje sode­luje v casu trajanja programa. Pri mladostnikih in mladostnicahse je pokazalo, da potrebujejo še dodatno podporo na razlicnih podrocjih: 
1. 
Ucenje razlicnih spretnosti – kuhanje, cišcenje, osebna higiena 

Z njimi izvajamo redna tedenska pospravljanja njihovih sob in jih ucimo, kako cistiti (npr. kako pobrisati tla, pomiti posodo, zdrgniti školjko, oprati perilo). Nekatere spremljamo na nakupih, skupaj iz­biramo cenovno ugodna živila in jim pokažemo, kako si samostojno pripraviti preproste obroke. 

2. 
Pomoc pri urejanju administrativnih zadev in informiranje o delova­nju najrazlicnejših institucij 

Tisti, ki se vkljucijo k nam, po vecini ne vedo, kako si urediti oseb­ne dokumente, se narociti k zobozdravniku ali ga sploh najti, kam se obrniti po pomoc na druge institucije in podobno. Pomanjkanje informiranosti in težave s socialno anksioznostjo jih dodatno demo-tivirajo, da bi se lotili urejanja svojega statusa. Pri takšnih opravilih jim zagotavljamo spremstvo in tudi zagovorništvo, saj uslužbenke in uslužbenci na institucijah neredko moralizirajo in naših udeležen­cev ne razumejo. 

3. 
Podpora pri krepitvi odnosov zbližnjimi osebami (družina, partner-ski odnosi) in ucenje sobivanja 


Mladostniki in mladostnice so med odrašcanjem pogosto imeli te­žavne odnose z bližnjimi. Nekateri pridejo k nam z izkušnjo nasilja v družini. Pri njih opažamo pomanjkljive socialne spretnosti. S po­mocjo svetovalnih tehnik jih usmerjamo k ustreznejšim oblikam ko­munikacije, dolocanju osebnih meja in prevzemanju odgovornosti za svoje vedenje. Vsakteden v stanovanju izvajamo skupinske ses­tanke, na katerih se mladi ucijo sprotnega reševanja konfliktov in sobivanja s sostanovalci. 
4. 
Urejanje osebnih financ 

Omenjeni mladostnikiin mladostnice vecinoma že od otroštva doživ­ljajo revšcino. Kot prejemnike denarne socialne pomoci jih ucimo,kako preživeti s tako majhno vsoto denarja. Pri tem je še toliko po­membneje upoštevati tudi financno breme njihove odvisnosti. Skupajz njimi organiziramo razporeditev mesecnega prihodka tako, da neostanejo takoj brez denarja. Akutna denarna stiska jih namrec pahnev nevarnejše nacine pridobitve denarja (kriminalna dejanja, prosti­tucija, beracenje). Predvsem jih ucimo o pomembnosti poravnavanjaobveznosti, kot so prispevki za bivanje, hrano in higienske pripomoc­ke. Vec jih ima izvršbe in neplacane kazni oziroma prekrške, a je to šeobvladljivo. Spodbujamo jih, da dolgove odplacujejo obrocno. 

5. 
Razbremenilni pogovori in psihosocialna pomoc 


Mladostniki in mladostnice se v casu bivanja v našem programuve­likokratznajdejo v položajih, ki so zanje izjemno težavni, obreme­njujoci in jim povzrocajo stisko. Zagotavljamo jim custveno razbre­menitev in pomoc pri spopadanju s takšnimi situacijami, hkrati pa jih opogumljamo in krepimo pri samostojnem reševanju problemov. 
Vkljuceni mladostniki in mladostnice so praviloma osebe s hudimi odvisnostmi od prepovedanih substanc. Opažamo, da takšne substan­ce še niso pustile vidnih, dolgotrajnih posledic na njihovi miselni ravni in telesni vzdržljivosti. Zato težje razumejo njihovo škodljivost in niso tako motivirani za izboljšanje kakovosti svojega življenja. Te osebe so vecinoma brez ustrezne socialne mreže, ki bi jih podprla in motivirala pri doseganju abstinence. Ker imajo pridružene najrazlicnejše težave z duševnim zdravjem (nekaterim so diagnozo dolocili psihiatri, drugi pa si jo dolocijo sami), so droge tudi njihov nacin samozdravljenja. Dom-nevamo, da jim v otroštvu in zgodnji mladosti znotraj sistemov, kot je primarna družina ališola, ni uspelo razviti zdravih mehanizmov spo­padanja s psihološkimi stiskami. 
V kombinaciji z življenjskim obdobjem oziroma mladostjo, ki je namenjena raziskovanju samega sebe in svojih ambicij, želja, potreb, razvijanju samopodobe in samozavedanja, je delo strokovnih delavk v programu s to specificno skupino še zahtevnejše. Nekatere mladostni­ce in mladostniki, ki so (bili) vkljuceni v program, so denimo šele zaceli proces spoznavanja svojih duševnih stisk terpsihiatricnih diagnoz in ustreznih nacinov spoprijemanja z duševnimi težavami. 
Tri od petih omenjenih oseb so program koncale predcasno. Razlogi za to so povezani z njihovo kompleksno življenjsko situacijo. Vecinoma so povsem nepripravljeniza samostojno bivanje in preobremenjeni s svojimi težavami z odvisnostjo in duševnim zdravjem. Naš program jim je pogosto prezahteven, raven dolžnosti, ki so pogoj za obstanek v pro-gramu, pa je zanje previsok, ne glede na individualne prilagoditve, ki smo jih uvedli.
Že od zacetka vkljucevanja mladih v naš program smo intenzivno sodelovali z Združenjem DrogArt. Mladostnice in mladostniki, ki smo jih nastanili, so bili namrec po vecini vkljuceni tudi v enega od pro-gramov, ki jih izvaja omenjena neprofitna prostovoljna organizacija (dnevni center, svetovalnica). Scasoma smo uvedli redne mesecne in-tervizije, namenjene porocanju o delu znjimi, prav tako pa tudi infor­miranju o strategijah, ki jih eni in drugi uporabljamo pri svojem delu. Takšne intervizije so se pokazale kot izjemno pomembne pri krepitvi in razvoju naših metod dela terlajšajo celostno podporo vkljucenim. Vsodelovanje smo dodali tudi srecanja zunaj omenjenih intervizij zaradi kakovostnejše individualne obravnave nekaterih uporabnikov in upo­rabnic, ki prav tako prisostvujejo na srecanjih. Sodelovanje je kljucno tudi za uporabnice in uporabnike same – ti se lahko o dolocenih temah in izzivih, ki jih prinaša udeleževanje našega programa, pogovarjajo s strokovnim timom v programih DrogArta.
Med vkljucevanjem mladih brezdomnih v naš program smo se mar-sicesa naucili in ponekod svoje delo tudi izboljšali. Predvsem ugotavlja-mo, da smo kot program kadrovsko podhranjeni, zato se težje prilaga­jamo. Pomanjkanje casa, prostora in razpoložljivih sredstev je namrec najveckratovira pri tem, da bi še podrobneje raziskovali, se izobraževa­li o dobrih praksah iz tujine in temeljiteje reševali težave, s katerimi se srecujemo pri delu s to skupino uporabnikov. Velik izziv je tudi socialno vkljucevanje. Strokovne delavke potrebujemo veliko casa za motivaci­jo in spremljanje mladih pri aktivnostih, ki jih zanimajo. V Ljubljani je med drugim zelo malo prostorov in interesnih dejavnosti, v katere bi se mladi s takšnimi težavami lahko vkljucevali in pri njih (lažje) vztrajali. 
Mladi, ki se vkljucujejo k nam, so še posebej ranljivi in imajo izjemnokompleksne življenjske situacije, zato izpadejo izvecine programov, na­menjenih mladim, oziroma so jim ti težje dostopni. Domnevamo, da bodelo z njimi specificno tudi z vidika dolžine individualne podpore – ver­jetno bodo to osebe, ki bodo veckrat poskusile biti vkljucene v programu,v vmesnem casu pa bodo vkljucene v našo terensko podporo. To trenut­no izvajamo z vsemi tremi, ki so bivanje v programu koncali predcasno.Z njimi skušamo vzdrževati kontinuiran stik in graditi doberdelovni od-nos, ki lahko lajša nadaljnje osamosvajanje instabilizacijo življenja. 
Maša Piskule