Leto 8 Štev 6. PRILOGA ZA MLADINO. 1939. Junija 8.
JEZUŠEK, PROSIM TE NA NAJSVETEJŠO TVOJO I TVOJE MAMIKE MLADOST, POSVETI NAŠO
MLADINO.
Dragi dečko i draga dekla 1 V majuškom snopiči samlvama povedao, da se morata grešnih prilik ogibati i goreče moliti, či ščeta nečistost premagati. Kajti sv. Düh Bog pravi, da sta nagnjeniva na greh. Pože-livost v sebi nosita, „ha je na sveti, je poielivost tela." (I. Jan. 2—16.) .Tak pravi sv. Düh Bog, večna istina, ki ne more nikoga vkaniti i od nikoga vkanjen biti. A poleg ogibanja grešnih prilik i poleg molitve je potrebna ešče borba. Draga deca, borba do smrti. Gda nas položijo v grob, te henja ta borba, te je premagana popolnoma po-želivost tela. Prie ne. Od te borbe nišče ne izvzeti: ne papa, ne püSpek, ne dühovnik, ne vladar, ne
H5
bogateč, ne siromak. Bog je to poželivost zato piisto v našem teli, da si z borbov proti njej zaslužimo večno veselje. Brez borbe najmre nega zmage, brez zmage pa nega korone, nas vči dober Bog.
Jezuš ne meo poželivosti v sebi, njegova nedužna mati Marija, je tüdi ne mela. I vendar kak sta se zatajüvala v čelom živlenji, keliko siromaštva, preganjanja sta pretrpela, kak grozno je bilo bičanje Jezušovo i njegovo na križi miranje ; kak strašno za njegovo mater, gda je vse to gledala i v srci ž njim vred trpela. Pa v čelom živlenji sta nosila križ zatajüvanja, najčistej-šiva, šteriva telo poželivosti ne poznalo. Zatajüvala sta se, naj nam data zgled i moč za borbo proti poželivosti, štere smo puni.
Draga mladina! Borba za obdržanje čistosti je ob prvim zatajüvanje, ob driigim pa hrana Presv. Oltarskoga Svestva. Zatajüvanje ! Ka je to ? Delati vse proti svojoj voli, proti svojoj naturi, proti svojemi nagnenji. Glej dečko, čUješ večer ftičkanje i spevänje po vesi, cela čupora se jih je zbrala, da korakajo od ednoga kraja vesi do drügoga: vleče te za njimi. Nejdl za njimi, to je zatajüvanje. Deklina, vidiš, ka soseda ma lepo obleko. Vleče te, ka si ti tüdi takšo küpiS i se poštimaš ž njov. Ne kiipl si je, to je zatajüvanje.
I tak je pri jeli, pri pili, pri deli, pri nočnom počitki, tak je pri vsakoj reči, da te vleče na stran natura. Ne bogaj je, to je zatajüvanje. Jej, ka potrebuješ za moč tela, ne zbiraj si jest-vine i naj nede jestvine, štero bi raj mela kak drügo, mladina. Vse, ka je zdravo i ti ne škodi, pojej — zbirčna i potratna pa biti ne smeš. Pij samo vodo, ali brezalkoholno pijačo. Do do-punjenoga 24. leta ne poznaj ne vina, ne piva, ne žganice, ne čaja z rumom. Jezuš je bio 30 let star, gda je vodo na vino obrno, ne prie. To te näj opomina, ka v ranoj mladosti ne vživaš alkohola. Ne pozabi reči sv. Düha: „Vu vini je nečistost". (Ephes. V. 18.) Delaj mirno, stanovitno, pošteno, manjakov ne odavli pri deli. Stari latinski pregovor pravi, da je manjost van-kiš za vraga. Gde najde manjost, tam on hitro zmaga. Zato pa ne kobacaj se dugo na posteli, stani hitro po sedem — osem-vürnom spanji. Več ti telo nepotrebüje, dokeč je zdravo. Ne vte-güj se i ne obračaj se na ležišči dale, misli na Jezuša, ki jena križi ležao za tebe i zdehni k Njemi: Jezuš križani, z lübezni do tebe taki stanem. I ka moreš taki stanoti, je potrebno, da tüdi pravočasno ležeš. Zato po vesi ne hodi okoli. Zmoli s svojimi lepo večerno molitev, poškropi si posteo z blagoslovlenov vodov, kUšni svetinjico Brezmadežne i jo prosi: Prečlsta Dev. Marija, reši me to noč vse neprilike. vse nesreče, najbole pa vsctk-šega greha. Mamika, čuvaj mojo čistost! Ravnotak moli gda sta-neš i kUšneš svetinjico, samo mesto „to noč", pravi te den. Bog nam pravi: „Bratje, trezni bodite, i pazite, ar vaš sovrainik, vrag, kak erjOloči oroslan hodi okoli vas, da bi vas pòiro, šteromi vu močnoj veri protistanite. (I. Petr. 5, 8—9.)
Pazite! Kak ovarate najmenši šepet nečistoga diiha, bodisi v misli, bodisi v želi, ali kaj takšega čiijete ali vidite, pazite i taki pribežite k Srci Božemi, ki vas z oltara gleda. Taki si zmi-slite, ka angeo čuvar poleg vas trepeče za vašo nedužnostl Taki pribežite k Mamiki Mariji i ajteki sv. Jožefi, pa zmaga vaša bo. Dobro je tüdi v hiidih skiišnjavaj križ napraviti z paocom na prsi, na srce i z viipanjom pa odločno spregovoriti: 7o telo pa tisto bo, moj krstni l fermanski patron, pomagajta mi. To je borba, drago dete. Ne boj se je. Milijoni so jo prenesli i čisti ostali, preneseš jo tiidi ti, dragi sin i draga hči, pa si obdržita venec nedužnosti.
Driiga borba je za hrano Presv. Oltarskoga Svestva. Od te hrane meseca julija.
Čista diiša, čisto telo	bo rodila vnoge sine,
je najvekši kinč na sveti,	Vi pozvani do z višine
zraven pride brez vie v nebo	za mešnike Jezušove,
i kak sunce se tam sveti...	da so ovce vse rešene,
Oj. mladina, bodi čista,	ki doma ali v tüjini
da Slovenska nam Krajina	blodijo po stezaj krivih.
POJDI ŠE TI NA POT - ZA NJIM !
Bilo je nekega majskega večera v mestu Firenci.
Firenca! Bajno mesto srednjega veka! Mesto svetne veljave in moči, saj so v njem stolovali italijanski knezi; mesto bogastva in razkošja, saj se je v njegovih palačah lesk belega marmorja kosàl z leskom zlata in srebra; mesto telesne lepote, saj je bil okoli knežjega dvora zbran cvet krasotic in knezov; mesto lepote duha, saj so razvajenosti dvorske družbe hlapče vali vsi največji umetniki tedanjega časa. In ves ta bohotni in bogati in lepi cvet tedanje družbe je bil zbran v dvorani knežje palače nekega majskega večera.
In ko so se tistega majskega večera začele prižigati prve zvezde, ko je zrak postal mehak kakor žametna blazina in poln opojnega vonja po narcisah in šmarnicah in poln ubranega slav-čevega petja, ko je človeške duše prevzelo mehko razpoloženje, da so postale vse nasmejane in zasanjane, vse voljne in vdane, vse pripravljene, da se predajo brez najmanjšega pridržka, je dvorana v knežji palači zaživela. Tisoči sveč na ogromnih lestencih so zagoreli in odsevali v čudovitih oblikah beneškega stekla, karskega marmorja in zlata, da je vid jemalo. In tisoči človeških src so zagoreli v prečudni igri, ki se je na zunaj razodevala v siju sanjavih oči, v pesmi vabečih usten, v gibčnosti plemiških kretenj, na znotraj pa je bila prečudna zmes naklonjenosti in odvratnosti, ljubezni in ljubosumja, iskrenosti in spletkarij. Temna in motna igra človeških src, a vendar tako mikavna in nepogrešljiva! Če kdaj in kje, se je pač tistega majskega večera v tej dvorani, ob tem razkošju, v tem preobilju, v tej igri besed, kretenj in smeha, v tem pogovoru duš v be-
sedi in brez nje, človeško srce lahko do opojnosti odžejalo v vsem motnem brezdnu užitkov, ki mu jih je mogel nuditi tedanji svet.
In iz te družbe, napajajoče se v morju užitkov, se je prav istega majskega večera odtrgal mlad knez. V svetli knežji opravi, ki je je bil sam brokat in svila in zlato, je ves nemiren pritaval v mračno knežjo kapelo. Samo pred oltarjem Matere božje je brlela lučka. Zvabila ga je do oltarja, kjer je zdrknil na kolena. Zazrl se je v podobo Matere božje in sama od sebe se mu je odprla nemirna duša:
„Mati! Poslušaj: Sitil sem se z izbranimi jedrni, a me niso nasitila. Napajal sem se z žlahtnimi vini, a me niso odžejala. Zrl sem igro sanjavih oči, a me ni priklenila. Poslušal sem pesem besede, a me ni osvojija. Občutil sem igro človeških src, a me ni omamila. Še bolj sem žejen! Kje naj se odžejam!?"
In kakor da bi se Marijine dražestne ustne zganile in mu dahnile odgovor, je zaslišal v sebi glas: „Odžejaj se. kjer sem se odžejala jaz ! Samo Bog žejne napolnjuje z dobrotami, da jih ne žeja več."
Odzval se je: „Povej še to, Mati: Kaj naj storim, kaj naj Ti dam ?"
In glas v duši je odgovarjal: „Daj vse, daj samega sebe, daj čistost srca!"
Ob soju lučke je obraz Matere božje žarel v ognju duše, izgovarjajoče besede popolne predaje. „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po Tvoji besedi!" Pogled nanjo je mladega kneza prevzel. Vdano je sklonil glavo in zašepetal: Sv. Alojzij, prosi za našo mladino. „Glej, knez Kristusa Kralja hočem
biti, zdaj in vekomaj !" In čez obraz se mu je razlil čudoviti mir, mir duše, ki je našla Boga in si ga postavila za cilj svojega življenja.
Ta mladi knez je bil Alojzij Konzaga, ki je tistega majskega večera vsadil v svojo dušo rožo, ki se je vkljub mnogim bojem razcvetela v čudoviti cvet svetništva.
Sv. Alojzij je zavetnik mladine. V čem naj bo zglednik tudi nam?
V velikosti svetništva ne! Kajti kakor se cvetlice med seboj ločijo po rasti in obliki, po barvi in vonju in kakor se zvezde med seboj ločijo po velikosti in blesku, tako se duše med seboj ločijo
po svetništvu. Le duša, ki bi vsem mikom čutnega sveta pogledala tako do dna kakor Alojzijeva, le duša, ki bi v sebi nosila nagnenja vročekrvnih prednikov tako temna kakor Alojzijeva, le duša ki bi se od vsega svetnega tako junaško odtrgala in na vse božje tako popolnoma navezala kakor se je Alojzijeva, bi se mu v velikosti svetništva mogla približati. A take duše med nami ni!
Kolikor nas je, toliko različnih usod nosimo v sebi. Vsak nosi v sebi svoje in drugačno breme podedovanosti, svojo in drugačno krivdo nedelavnosti, svojo in drugačno sprejemljivost za milost božjo. A nekaj nam je vsem skupnega: Vsi smo od Boga poklicani, da naj postanemo svetniki; in za vse, kakršnikoli že smo, je Bog pripravil dovoli takih milosti, da lahko postanemo svetniki. (Verska resnica). Od nas pa je odvisno, koliko se božjemu klicu v svetništvo odzovemo. In v tem in samo v tem je vsa naša krivda in vse naše zasluženje.
In prav v Odzivu na božji klic v svetništvo nam je sv. Alojzi i svetal vzor. On se je božjemu klicu takoj in ves odzval. Iz svetnega kneza ni postal knez Kristusa Kralja čez noč, a postal je hitro, ker se je popolnoma odzval. Tudi iz posvet-njaka nikdo ni postal svetnik lahko, a postal je vendarle mnogi, ker je junaško premagal vse ovire.
Naša največja ovira je tista čudna mehkoba duše, tisto iskanje človeka, ki bi se nanj lahko naslonili, ki bi nas razumel, ki bi nas rad imel. In ko najdemo sorodno dušo. smo radi v njeni bližini, ne zavedajoč se nevarnosti, da si lahko vsled prevelike bližine teles upropastimo dušo. Usodna zmota! To nag-nenje po sorodni duši je vendar od Boga, da bi naša duša bila vsa nemirna in nesrečna, dokler ne bi Njega našla.
Pojdimo zato še mi na pot za sv. Alojzijem! Kakor on, iščimo tudi mi Boga z vsem žarom svoje mlade, čiste duše; iščimo samo Boga! In tega sklepa ne odlagajmo na pozneje, niti ne na jutri, ampak začnimo ga spolnjevati takoj, ta trenotek !
MALIM ÖTEVCOM MAR. OGRAČEKA.
Predragi! Dugo časa nesem se oglaso, ne je moja krivda. Vam pišem daleč od Čile, iz Jiižne Amerike. Gotovo znate, da smo meli grozoviten potres, cela mesta so po tleh, jezere ino jezere lüdih je mrtvih i ranjenih. Vnogo driižin je spomrlo, vnogo dece je brez starišov. Grozovito je to. Omeniti je vredno sledeči prizor: V mesti Chillän seje okoli 500 mladine zabavlalo v gledališči. Skoro vse je tam smrt zadela. So se nedužno zabavlali? Bog zna. So vsi šli v nebesa? Tüdi to je samo Bogi znano. Pomisliti trbe, da smrt nas lehko zadene v vsakoj vüri i če nas v smrtnom grehi zadene, kaj bo znami v večnom pekli ? Bog je neskončno dober Oča, nikdar ga ne žalimo, bodimo njemi hvaležni, da si tak nebesa prislfižimo. — Srčno vas pozdravla pa moli za vas vaš vdani prijateo z Jiižne Amerike	Alex H. s. S.
ŠTIRISTOLETNICA SV. GORE.
Zdaj junija je 400 let, ka se je dobra Mati Marija prikazala slovenskoj deklici, pastarici Ferligoj Oršiki, na Slralnici poleg Gorice i njej naročila, naj njej na čast na mesti prikazni zidajo cerkev. Pastarici ne so vervali tečas, dokeč Marija s čii-dami ne potrdila svoje prikazni. Zaprta deklica v vozo i dobro zastražena je po Marijinoj pomoči skoz zida prišla vseli vö. Prvotno so samo leseno kapelico postavili z lesenov Marijinov podobov na mesto prikazni. Sledkar pa se je zozidala veličastna cerkev, ki je dobila pred pravice bazilike. Cerkev so oskrblavali svetni diihovniki solkanske fare, štere podriižnica je bila. Sledkar so jo dobili do rok Frančiškani, pod šterih vodstvom je postala sv. Gora priliibleno velikansko romarsko mesto. Jožef II. casar je pregnao frančiškane i odao cerkev, a za 10 let je postala znova cerkvena last. Sto let so jo oskrblavali svetni diihovniki, za njimi pa Frančiškani do svetovne bojne, štera jo popolnoma razrušila. Talijanska vlada jo je dala na spomin spadnjenih vojakov znova postaviti v velikom sijaji i je postala znova romarska cerkev pod varstvom Frančiškanov. Letos augusta meseca de veliko slovensko romanje na sveto Goro h kraljici Slovencov.
ROŽE MARIJINOGA OGRAČEKA
SO SKRIVNOSTI SV. ČISLA, ALI ROŽNOGA VENCA.
NABERIMO SI TE ROŽICE.
Če ščemo velike odpustke, štera je Maticerkev molitvi sv. Čisla podarila, zadobiti, moremo sv. rožnivenec z premišlava-njom moliti. Ka to pomeni? To pomeni, ka nemo samo reči ponavlali, nego mislili na tisto, ka reči pomenijo. Nemo kak na kakši mašin mieli desetino za desetinov, nego pobožno v srci premetavali zgovorjene reči, kak se od Device Marije tiidi čte v sv. pismi, ka je v svojem srci premetavala pri rojstvi Jezušovom vse dogodke, ki so se te vršili, kak rojstvo v štalci, angelsko pesem, prikazen pasterom i teh obisk pri Jezušeki. Tak delajmo tüdi mi.
To premišlavanje lejko na več načinov napravimo. Gda Očanaše ali Zdrave Marije z vüstami šepečemo, če te mislimo na Boga, na dobro mamiko Marijo, na njene jakosti, na naše zveličanje, smo jako dobro molili i v popolnosti premišlavali.
Lejko pa tüdi tak premišlavamo, ka počasi izgovarjamo posamezne reči. Pravimo, počasi zgovorimo: „Zdrava Märija", o kak lepi pozdrav je to! Ali „milošče si puna", o naj tüdi mene napuni z miloščami! Ali „Gospod je s tebov", o naj tüdi z menov vsikdar bo! Ednok edno, drügoC drügo reč tak premišleno izgovorimo. Najlepša forma premišlavanja je pa, če pred moli-tevjov skrivnosti prečtemo kratko premišlavanje. To premišlavanje najdete v domačem jeziki Stampano na uredništvi Marijinoga
Lista pa edna skrivnost košta samo 25 par, ali edno korono. Te skrivnosti so tak štampane, ka je lejko rabimo za mesečne spremembe i tiidi za letne spremembe. Javite se za nje na uredništvi Marijinoga Lista v Črensovcih, jako te ž njimi zadovolni. Lejko se premišlavanje od skrivnosti prečte tiidi po zmoljenoj desetini, ali bole primerno je, da se pred njov prečte, kajti s tem dobi duša snov za premišlavanje od skrivnosti, štero po-navla z viistami.
Pripomnimo, ka je dovoljeno toti pri vsakoj Zdravoj Mariji po imeni Jezuš vplesti notri skrivnost: „Koga si od sv, Diiha poprijela, koga si rodila, ki je od mrtvih stano" i tak dale, a to je ne potrebno. Zadosta je pred desetinov samo ednok emenoti skrivnost i te samo Zdrave Marije moliti.
Molitev sv. Čisla se začne z Jaz verjem. To pa zato, ar je Marija vse svoje živlenje preživela Presv. Trojstvi na čast i to smo dužni tiidi mi včiniti po njenom zgledi. Vera Boža je na tri dele razdeljena, v prvom pokleknemo pred dobroga nebes-koga Očo, ki nam je dao svojega Sina i njegovo mater, Marijo ; v driigom deli pokleknemo pred Sina Božega, ki si je zvolo Marijo za mater i ki je ž njov rešo vse nas večne nesreče: v tretjem deli pokleknemo pred sv. Diiha Boga, ki je dozoro sad najsvetejši, Sina Božega, kak človeka v Marijinoj utrobi; njo rešo poprijetnoga pa vsakoga greha i jo podigno na takšo višino jakosti, da vsi angelje i svetniki skiipno te neso dosegnoli. „Dika bodi Bogi" je hvala presvetomi Trojstvi za te njegove dare.
Očanaš v sv. Čišli je detinsko zaviipno pogovarjanje z dobrim Očom nebeškim po zgledi Marijinom, ki si je z Očom svojega Božega Sina vsikdar zaviipno pogovarjala.
duhovnik odgovarja —
svoji materi.	(r. j}
2. Ka je to: božje kraljestvo na zemlji? — Kakor hitro odpremo evangelij, nam je takoj jasno, da je prišel Kristus zares zveličat ljudi po neki verski družbi, nekem kreljestvu božjem na zemlji, neki Cerkvi. Že ko je angel Gabriel oznanil izvoljeni Devici, nevesti božji, učlovečenje Kristusovo, je poudaril, da bo Jezus ustanovil na zemlji neminljivo kraljestvo. Glej, je dejal Mariji, spočela boš v svojem telesu in rodila Sina, in imenuj njegovo ime Jezus. Ta bo velik in sin Najvišjega imenovan in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida, njegovega očeta, in bo kraljeval v hiši Jakobovi vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca. (Lk. 1, 31—33.)
In ko je Kristus na zemlji javno nastopil in začel učiti, ali ni sam neštetokrat izrazil svojo namero in voljo, ustanoviti neko duhovno kraljestvo ali Cerkev, v katero naj bi vstopili vsi ljudje? Izrazil je to voljo in namero v raznih prilikah o božjem kraljestvu, o nebeškem kraljestvu, o svojem kraljestvu na zemlji.
3. Kako Bog naprej vidi naše grehe ? Mi o prihodnosti ne vemo nič. Bog pa vse. Saj vse, kar pride, kar se bo v prihodnosti dogodilo, on sam povzroča ali dopušča. Zato je pred njim od vekomaj vse odkrito. Za vsakega človeka ve, preden se rodi, in vidi vsa njegova pota, in ima preštete vse njegove dneve, pozna njegovo zadnjo uro in njegovo večnost, srečno ali nesrečne.
Jasno je, da ta Bog, ki vse vidi in vse ve, vidi in ve tudi človeške najskrivnejše misli in želje. Nihče nima vpogleda v srce naše, v njegove tajne gube, v njegove skrite kotičke. „Oči Gospodove — pravi sv. Pismo — pa gledajo ljudem v srca, v najskrivnejše kote". (Sir. 23, 28.)
CP1S1JONSKÀ POROCliA
Pismo misijonara g. Geder Jožefa poslano g. Varga Jožefi,
oskrbniki fare pri Sv. Jürji. Živel Kristus Kralji	Linchow, 12. febr. 1939.
Velečastiti g. Provizorl Kakor Vam je gotovo znano, je vojni metež potegnil v svoj vrtinec tudi našo južno, kvantungško provinco. Razdejanje sledi razdejanju: Naše misijonsko središče je bilo že 33 krat bombardirano, tudi misijonskim napravam ni bilo prizanešeno. Naša edina katoliška srednja šola je porušena, cerkev domačih sester je zelo poškodovana, tudi vsa druga poslopja so zrahlana ino so v nevarnosti. Tudi moj majnši delokrog v Linčau je bil že trikrat deležen upoštosenja teh železnih tičev. Res nas je dose-daj čuvala posebna roka božja. Kristjani, ki so bili že večkrat v smrtni nevarnosti, so vedno srečno ušli vsaki nevarnosti. Kako bo za naprej, ve sam ljubi Bog, zato se Vam priporočam v poseben memento, da ljubi Bog obvaruje vse naše kristjane, ino tudi vse naše misijonske naprave, ki so žrtve tolikih misijonskih dobrotnikov. Ob vojnem viharju je naše delo zelo ovirano, ako naravnost ni onemogočeno. Povsod podpihujejo „Rudeči" in vidijo nevarnost tam, kjer je ni. Toda katoliška Cerkev tudi v tem hudem času častno vrši svojo dolžnost. To vidi ter odobrava vsak trezno misleči Kitajec.
Danes je glavno naše delo, samaritansko delo, dobrodelnost. Pomagati bednim, lajšati gorje brezštevilnim brezdomcem. To gorje je dan za dnem večje. Zato Vas prosim, da nas vse priporočate v molitev, da ljubi Bog prikrajša čas te velike preizkušnje. Naša šola, ki je bila vedno zelo obiskana, je danes skoraj prazna. To se pravi tu v Linchowu, v mestu namreč nikdo ne mara bivati, ker se boje zračnih napadov. Naše podeželske sobe so pa tudi sedaj povsod natrpane.
Ko bi ne bila tä nesrečna vojna, bi bilo upanje, da se lahko v kratkem vidimo, toda danes tega ni mogoče določiti ; ljubi Bog bo že tudi za to poskrbel, ako bo njegova sveta volja. — Vas iskreno pozdravlja v Kristusu hvaležno vdani	joško Geder.
Hozjan Marko, Hozjan Marija, Spic'in Roza. Z Trnja; Kramar Verona, Tkalec Marija, Horvat Martin. Z Žižkov: Prša Janoš, Tibaut Martin, hš.
64, Žerdin Stefan, Kramar Martin, Häklin Martin, Gerič Jožef, Čurlč Treza, Hanc Martin, Tibaut Martin hš. 57, Hozjan Matjaš, Prša Jožef, Žalig Jožef, Kovač Mihal, Škafar Ivan. Škafar Jožef. Cigan Marija, Kralj Ana, Lonec Kata. Z D. Bistrice: Maučec Ivan, Kolarič Kata. Naj ofa sirot vsem v obilnòsti povrne. — Odbor.
Na podporo Marijinoga tista so darovali v dlnaraj sledeči : Bratovščina Rožnoga venca v D. Lendavi 8, Jug Jožefa, Francija 11. — Marija, povrni vsem obilno. — Uredništvo i uprava.
Blagoslavlanje kapele Mar. Pomočnice v Filovcih.
Postavili i blaposlòvili smo na čast Mariji Pomočnici krščenikov kapelo v na šoj vesi. naj blagoslovi naše delo i trfide naši izseljencov.
V	soboto smo se zbrali pred novov kapelov večer ob 5 vöri, gde so se spevale Marijine pesmi z godbov; bio je lepi kres v štiraj mestaj, tak tudi strelanje možarov je vabilo (lidi od blilzik i od daleč na našo slovesnost.
V	nedelo 21. maja zajtra ob 4. je bila vesela bildnica z godbov okoli no vesi, ob 7 smo se zbrali ori kaneli, nato se je razvila lepa prošecija v Bogoiino. Po ranoj sv. meši je sprejela filovska prošeciia pri farnoj cerkvi podobo Marije Pomočnice krščenikov z lepim pozdravom ino s oesmov : Marija, nebes Kralica. Tü so tiidi gospod plivanoš Haukö dobili lepo zahvalo za skromno voditelstvo pri zgradbi nove kapele. Nato se je začela prošecija v Filovce. Podobo Marijino je vozo Ošlaj, g. plivanoša pa Nemec Ivan. G. dekana Jeriča i g. Hauka plivanoša sta pozdravile 2 deklici iz Fi-lovskoga vreja i to : Jeričova i Horvatova.
Ob 10. se je začnola predga g dekana, nato blagoslovitev i sv. meša. Ob 8. ie bio tUdI blagoslov, šteroga je meo domačin g Ošlaj.
Čiravno je bilo slabo vremen, se je blagoslovitve vdeležilo nad 2.000 naroda. — Častito diihovščino i več liidi je pogosto Nemec Stefan, odbornik.
Vsi naši triidi, ki smo je žrtviivall, naj bodo na čast Mariji, naj nam sprosi mer med narodi.
Rešitev vganke majniSkoga snopiča.
Napišite pozdrav, Mariji na čast
Pozdrav so napisali nebeskoi Mamiki sledeči : Hozjan Jožef, Vel. Polana 44, vučenec 3. razreda: „Mariji na čast je naileošl angelski pozdrav, šteroga zna vsaki dober kristjan." O Mati, tvoj hočem ostati, dokeč ne zatisnem oči. — Horvat Verona, Vel. Polana 151.: „Najlepši pozdrav je v tistih rečaj, z šterimi je angeo pozdravo v Nazaret! Marijo: Zdrava, milosti puna, Gospod je s tebov, blagoslovlena si ti med ženami I blagoslnvlen Je sad tvojega tela Jezuš.* — Matiašec Stefan, Boračeva št.34 p. Slatina Radenci: Najlepši pozdravi Manie so: „Zdrava Marija, milosti polna, Marija brez madeža spočeta!" - Kovač Franc, G. Lendava 14. „Na veke naših src zvestoba, ti žari. Ne zabi nas, Devica Mariia Ti. Pozdravla z ednim v dugšem pozdravi Marijino sv. Ime i njeno čisto Srce, kak se čte v molitvenih knigaj. — Knaus Marija, Beltinci 210. Pozdravla, z oesmicov Mater Božo i našo Kralico, kak se najde v pesmarici. — Kelenc Mariia, D. Bistrica „Najlepši pozdrav Mariji na čast: Zdrava Marija, milosti puna, Gospod Je s tebov, blagoslovlena si ti med ženami." — Gierkeš Martin, Gnmilica 5, vučenec 5 razreda: „Prosim te, sprejmi me v svoje varstvo i izprosi mi pri Bogi. da sem za Bogom ves tvoj i ti vsa moja, mati: moje veselje, moja pomočnica, moja sladka mati, moja najsrečnejša korona, moja čast. — Kovač Stefan i Ana a Quievy, Nord, Francija: Sam „Gospod Te je te pozdravo, gda je angela Gabriela poslao k tebi. Devica Marija, v Nazaret, z rečmi: „Zdrava Marija, milošče puna itd " — Za tem sledi dugši pozdrav. Najlepše je rešila Kelenc Marija z D. Bistrice, štera nikaj ne dodala Božemi pozdravi i nikaj njemi ne odvzela. Zato z Francije dobleno svetinjico si je ona za-pJUžila. — Ovi vgankarje so pa dobili drUge lepe svetinjice.
Pisma naših z tujine. «
Meitz Treza, Zagreb. Hvalen bodi Jezuš Kristuš ! Pred. g. utednik Novin i Marijinoga listal Najobprvim vasz srca lepo pozdravim vu imeni Jezuša i Marije i se vam zahvalim, da mi redno pošilate Novine i Marijin list. Samo edno pot so se mi zgübile, pa sam te jako žalostna bila. Nadale vam želem od gospodnrga Boga i od Blažene device Marije i sv. Jožefa zdravje ino dugo živlenje. Naj vas Marija čuva, vam pomaga pri vašem težkom deli i liibi Jezušek naj bode vaš plačnik vu nebeskoj domovini. Preveč sam vesela, da kaj čiijem od naše Slovenije. Jedino naše Novine nas ešče vkiiper držijo vu tom razburkanom vremeni. Dam vam znati, da ostanem tiidi za leto 1939. Naročnica Novin i Marijinoga lista. Preveč sam vesela, ka sam vu dobroj sliižbi, da lehko idem vsaki den k sv. meši. To sam si ysigdar želela, pa mi je Jezušek dao. Mariji sam se vsigdar viipala i mi je vsigdar na pomoč vu čelom mojem živlenji i se vtipam nadale, da me ne ostavi liiba Mati. Pozdravim vas g. urednik, nadale pozdravlam vse diihovnike naše Slovenske Krajine, posebno pa naše lepe gračke fare. Od srca lepe pozdrave pošilam mojoj Itiboj mami, brat', sestram, vsem svakom, celoj rodbini i mojim mešnim doličkim sestram pa celoj našoj Doličkoj vesi.
Barbarič Ana, Francija. Hvaljen jezuš. Prečastiti g. urednik 1 Najlepše vas pozdravlam i želem vse dobro. Prav z srca se vam zahvalim, poštiivani gospod urednik, za lepi Marijin list. Jaz sem spremenila mesto, zato vas najlepše prosim, pošilajte moj Marijin list na novi atres.
Volitve odbora v tretjeredniško skupščino v Črensovcih so se vršile dnes tjeden. Zvoljeni so za Črensovce* Kocetivan, KolenkO Verona, za Ž i ž k e : Koštric Jožef, Žižek Kata, za Trnje: Kozlar Matjaš, Čurič Treza D. Bistrico: Godina Marija, za Sr. Bistrico: lvko Ana, za G. Bistrico: Peterka Verona, za M. i V. P o 1 a n o : Gerič Štefan, Horvat Ana, za diihovnijo H o t i z o : Ftičar Kata, za faro Lendavo: Levačič Katica z Čentibe, za faro T u r n i š č e : Kolenc Geta i Ferenčak Jožef, oba z Gomilic. Za knižičara je zvoljen Fratar Štefan z Žižkov, za blagajnika; Hanc Štefan z Črensovec. Tretjeredniška skiipščnina šte okroglo 700 kotrig.
Sveta Ema. Misijonska tiskarna v Grobljah p. Domžale je izdala lepo knigo od sv. Eme. Uvodne reči so napisali h knigi prezv. g. ljubljanski knezoškof, dr. Rožman Gregorij. V teh po-zdigavajo sv. Eme smilenost do Slovencov, i to smilenost pripo-račajo vsem v denešnjih teških časaj. Knigo obsega 215 strani, Naroči se pri Misijonskoj tiskarni. Toplo jo priporačamo.
Marijin List je naraseo meseca maja za komadov : 7 v Nemčiji, 9 v Franciji, 1 na Hotizi, 1 v Odrancih, 1 v Domajincih, 1 v Matjašovcih, 1 v Vančavesi, skiipno za 21 komadov. Odpadnolo je komadov : v 1 v Trnji, 2 v Vančavesi, 3 v Kobilji, 1 v Franciji, skiipno 7 komadov. Cisti narastek 14 komadov. Iz srca se zahvalimo častivrednima slugama Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč. Prosimo jiva, naj napunita s svojim diihom slovenski narod, njegove liste i je razširita..Sv. Ciril i Metod naj njima sprosita čast oltara, bodi naša stanovitna molitev.
Lepe 50 letnice. Irski Glasnik Srca Jezušovoga je obhajao 60 letnico svojega obstoja. List šte že 250 jezero naročnikov. Pa Ircov je samo nekaj nad tri milijone. Driigo 50 letnico obhajajo č. sestre Karmeličanke v Ljubljani, ki so svoje z velikimi žrtvami posvečeno živlenje dariivale za kat. Cerkev i njene diihovnike. Ka so f dr. Jeglič tak velikanske uspehe mogli dosegnoti v svojoj škofiji, so vnogo pripomogle te za zidove skrite, a pred božim tronom odkrite dtiše.
NOVA VGANKA.
GDA MI MOLIMO SRCE JEZUŠOVO, KA MOLIMO V NJEM ? Vgoniti se mora do 26. junija. Najbolši vgankar dobi knigo Srca Jezušovoga za dar.