Razgofori z nailmi naroCnihi Sprejem v gluhonemnico. Z. J. Za zaprošena I>ojasnila se obrnite na upravo gluhonemnice v Ljubljani. PoiasaUo glede skrajšaaega roka. M. K. B. 69. Vi ste alužili polni rok, Vaš prvi in drugi sin tudi polni rok, tretji sin je bil za vojaSko službo nesposoben, sedaj služi četrti sin, ki je tudi potrjen za celi rok. Vprašate, ali bi lahko dosegli za četrtega sina akrajšan rok, ker ste Vi in Vaša žena nad 60 let stara. Ker imate na posestvu še petega aina, ki je že 19 let star, ne bi mogli doseči skrajšanega roka za četrtega aina iz golega razloga, ker ste nad 60 let stari in ga potrebujete za obdelavo poaestva. Pač pa mu pritiče pravica do skrajšanega roka, ker ata prva dva sinova alužila polni rok, tretji pa ni izrabil pravice do skrajšanega roka. Prošnjo je vložiti pri pristojnem vojaškem okrožju ter ji priložiti družinsko polo (nekolkovano) ter vojni ispravi prvega in drugega sina. Majstrovi borci. A. F. Fripravlja se uredba o Majstrovih borcih, odnosno ugodnostih, ki bi naj jih dobili. V njej bodo določeni pogoji, pod katerimi bo posameznik priznan za Majsti-ovega borca. Pravijo, da bo določen kot akrajni datum 24. maj 1919, do katerega je bilo treba vstopiti med borce. 17 letni hlapec se ponesrečil. OdŠkodnina. T. J. Sp. V. 32. 17 letni hlapec ae je pri apravljanju dreves, ki ao se potrebovala za atavbo stiskalnice, ponesrečil in zlomil levo nogo. Gospodar ga je pustil le slabo zdraviti, tako da je sodaj hlapec nesposoben za delo, odnosno zaslužek. Vprašate, kaltšno odškodnino bi amel fant zahtevati od goapodarja. — Po občem drž. zakonu je dolžan alužbodajalcc v primeru, ako siužbojemnik oboli (pri čcmer med bolezen šteje tudi delanesposobnost radi nezgode), dajati službojemalcu poleg denarnih prejemkov oskrbo in zdravniško zdravIjenje ter potrebna zdravila, a le do štirih tednov, ako je trajalo službeno razmerje že pol leta. Ako pa je trajalo službeno razmerje manj kot pol leta, a najmanj 14 dni, pa je dolžan gomje dajatve dajati le za dobo 14 dni. Kaj več poškodovani bJapec ne bo mogel zahtevati, razen, ako bi sc mu posrečilo dokazati, da je nezgodo, odnosno njegovo poškodbo pripisati krivdi gospouarja. — ;Ako je gospodar navaden kmetovalec, ki je le v isvrho slučajne poVrebe (popravljanja, odnosno postavlianja atvskalnice) dal posekati kak les v svojem gozdu, ni bil obvezan prijaviti hlapca v arrho zavarovanja pri OUZD, tako da hlapec tedi cd sledrjeg"a urada ne morr ničesar zahtcvati. Ako pa bi se gospodar obrtoma pečal a podiranjem dreves ali postavljanjem stiskalnic, bi bil moral hlapca prijaviti pri OUZD; če ga ni on, se lahko naknadiio prijavi hlapec sarn ter zahtava, ako je pridobitno nesposoben, primerno rento. Sprejem v banovinsko viaarsko in sadjarsko. šolo v Mariboru. J. D. P. Pouk v tej šoli trajaj dve letl, v šoli pri Sv. Juriju pa le eno leto, odnosno dve zimi po pet mesecev. V glavnem sa v obeh šolah poučujejo isti predmeti, v mariborski nekaj več ia v večjem obfiegu. V obeh se plačuje po 300 din mesečno za hrano, stanovanje in pouk* štipendietom pa se ta oskrbovalnina zniža d<x 100 din (pri Sv. Juriju), odnosno 75 diil. (v Ma* riboru) po premoženjskih razmerah. O visini šti"1 pendije odloča banska uprava, nudijo pa štipan-' dije tudi okrajni kmetijski odbori. Prošnje se vla-* gajo običajno do 15. avgusta vsakega leta. Prl-i ložiti je treba krstni list, domovnico, zadnje šol-i sko spričevalo, nravstveno spričevalo, izjavo starr šev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačej vati strcške šolanja, obvezno izjavo staršev alf varuha, ki reflektirajo na banovinsko ali Uako' drugo šti^endijo iz javnih sredstev, da bo njibt sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetijij v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu spre« jete zneske podpore iz javnih. aredstev. Prosilci za štipendijo morajo priložiti tudi davčno ali ofi-< čins-ko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkcv. OtTZD ukiuil plačilo rente za čas vojaške službe. S. L. Leta 1934 ste se pri delu ponesrečili ter. izgubiii levi mezinec. Spoznali so Vas za 20% d^lanesposobnega ter Vam priznali 70 din mesečne rente. To rento ste v redu prejemali, razen skozi 12 meaecev, ko ste služili pri vojakih. Vpra-šate, ali imate pravico zahtevati izplačilo zadržane rente. — OUZD nikakor ni imel pravics uataviti Vam izplačevanje rente le iz razJogaK ker ste služili pri vojakih, odjicsno biH lam oskrbovani. Vprašajte naiprej (lahko pismeno) prl OtTZD v Ljubljani, zakaj Vam niso 12 mesecev izplačali rente. Dvomimo, da bi imel OUZD kak utemeljen raalog za ukinitev plačila rente, ker ste izgubili mezincc in se torej delanesposobnost ne more odpraviti. Ako Vam je GUZD ukinil izptačevanje rente brez utemeljenega razloga, ga" boste morali tcžiti na iz.plačno zaosUIih rent in aiccr pri sodišču delavakega zavarovanja v Ljub- lioplifilo primaiijkljaja U renti za leta 1919 do 1935. M. B. V atari Avstriji ste se ponesrečili ir. Vam* je bi!a priz.iana renta 60 kron. Orl lota 1913 naprej so Vam namesto 1 krone izplačevali 8 din. kar se Vam zdi mnogo premalo. Leta 1935 ¦t« sprejeli izplačano odpravnlno. Vprašate, ali lahko zahtevate doplačilo k renti za leta 1919 do 1935. — žal ne obatoja nikak zakonit predpis, temeljem katerega bi zamagli zahtevati zvišanje, odnoano doplačilo k enti za nazaj, niti predpia, ki bi določal višjo valorizacijo nego 8 din za eno zlato krono, Bodeča žica in leseiii količki ob občinski cesti. M, P. V razdalji 70 cm od občinske ceate, odnoano kolovoza ate potegnili bodečo žico v obrambo svojega travnika in vinograda. Občina zahteva, da bodečo žico odstranite in jo nadomestite z gladko ali pa z leaenimi rantami. — Ob javnih ceatah, kamor spada tudi občinski kolovoz, je prepovedano postavljati ali vzdrževati ograje iz bodeče žice bliže kakor en meter od zunanje meje cestnega zemljišča, ako ao te ograje proti cesti nezavarovane. Radi tega ae boste morali naročilu občine ukloniti. — V kolikor ate tik ob ofočinskem kolovozu zabili leaene količke, da zabranite živini in vozovom prehod na Vaš travnik, pa po zakonu ni prepovedano na svojem svetu zabijati količke, čeprav tik ob javnem potu, kajti na Vašem svetu nimajo vozovi in tuja živina ničesar opraviti brez Vašega dovoljenja. Radi tega Vam količkov ni treba odstraniti. Tetosna poškodba ob priliki kuluka. M. M. U. Poalali ste lani svojo odraslo hčerko, da je opravila kulukarska dela v domači občini. Delo je vodil in nadziral občinski odbarnik. Ta je> ukazal med drugim kopanje nekega malega hribčka tik abčinske ceate. Kulukarji ao sicer proteatirali, deš, da je delo nevarno,; županov namestnik pa je vztrajal pri tem, da ae mora odvažati zemlja od dotičnega hribčka. Pri odvažanju ae je vsula plast zemlje ter pri tem hudo poškodovala Vašo hčerko. Morala je 50 dni ležatl v bolnišnici, katera zahteva sedaj od Vaa plačilo bolniškooskrbnih stroškov, ter se vrnila domov z neozdravljivo boleznijo, radi katere bo za vae življenje nespoaobna za delo In priklenjena na poateljo. — Podoben primer se doalej še ni zgodil, odno3no ni bil obravnavan. žal ne obstoja obveza, da bi morali biti kulukarji zavarovani za primer nezgode. Radi tega boste morall zaenkrat bolniškooskrbne stroške za svojo hčerko aami plačati. Nato pa bo rešiti vprašanje, da-li ae zamore namestniku župana pripisati v krivdo, da se je prip«tila navedena nesreča. Ako jo je res on zakrivil, bo moral plačati vse stroške bolniške oakrbe ter tudi primerno rento. Ako ao kulukarji opozarjali na ne*arnost dela in je županov nameatnik vztrajal pri tem, da kulukarji delo izvrše, ter ni šlo morda za naraven plaz, marveč ae je zemlja vaula le, ker se je hribček preveč podkopalo, je po našem mnenju nezgodo zakrivil županov namestnik. Z njim vred pa Vam, odnosno hčerki, odgovarja za vso škodo tudi občtna in bi trebalo od obeh akupno zahtevati povračilo. Sosedova hči prepovedaia pešpot. — Zamenjava z drugo potjo. J. V. Vi in Vaši starši uporabljate že dolga leta za v cerkev pa tudi kam drugam pot preko sosedovega zemljišča. Dne 6. aprila je aoaedova hči Vašemu sinu prepovedala omenjeno pot; sosed namerava namreč napraviti neko ograjo ter Vam ponuja drugo pot, ki pa je trikrat daljša in razen tega vodi po avetu drugega soseda. — Ako res že preko 30 let uporabVjate brez prošnje in brez sile ter javno pot preko soaedovega zemljišča, Vam je sosed ni upravičen zabraniti, niti niste dolžni, da bi ae zadovoljili z drugo potjo, ki je trikrat daljša. Seve pa je radi ljubega miru in prihranitve eventualnih pravdnih stroškov pametneje, da popustite, odnosno ae poravnate, zlasti, ako Vam aoaed oskrbi dovoljenje drugega soaeda, da amete uporabljati pot preko zemljišča tega drugega aoaeda. Zadevno pogodbo lahko napravite sami, da bi pa stvar držala, odnosno, da bi Vam pravica oatala za stalno, bi morali doaeči vknjižbo zadevne alužnostne pravice v Vaš prid na zemljišču drugega soseda. V avrho vknjižbe je potrebno le, da je podpis cirugega soseda na omenjeni pogodbi aodno overjen in da aeve soaed dovoli omenjeno vknjižbo. Ako zadeve ne boste mogli zlepega urediti bl bi avojo pravico radi varovali na najcenejši način, bi bila na mestu tožba radi motenja posesti. Vložiti pa morate tako tožbo najkasneje v 30 dneh od motitve. Zaatopatvo po odvetniku ni predpiaano in tožbo lahko vložlte pri sodišču na zapisnik. — V kolikor Vam aoseda grozi, da Vam bo prepovedala še neko drugo pešpot, katero uporabljate šele od leta 1926, bi bila soseda upravičena Vam dotično pot prepovedati, ako Vam je ni pogodbeno dovolila, kajti doslej je še niste priposeatvovali. Okolnost, da dnijgri Itudje hodijo po dotični poti, Vaa še ne opravičuje, da bi tudi Vi hodili, ker pot očividno ni javna in najbrž tudi ne v prid javnosti pravica hoje pripoaeetvovana. Služnostna pravica pešhoje po njivi, ki je v zakupu. D. R. v P. že preko 80 let (vštevši Vaše prednike) hodite preko aoaedove njivo k svojim njivam ter na okrajno cesto brez prošnje, brez sile in javno. V zadnjih letih irna sosednje zemljišče v zakupu zakupnik, ki vso njivo a stezo vred zorje in poseje. Vi ste doalej vzlic temu po atari navadi in pravici hodili preko njive. Letoa pa je zakup-nik prioral še eno brazdo, posadil krompir in fižol ter poptavil kole tako, da je aedaj ateza zasuta in zasajena. — Po gornjih navedbah ate si priposestvovall alužnostno pravico hoje preko sosodove njive. Ako je zakupnik šele pred kratkim izvrševanje omenjene služnostne pravice onemogočil, ga lahko najpozneje v 30 dneh po tcj onemogočitvi tožite radi motenja poseati, odnosno izvrševanja Vaše služnostne praviee. Ako pa ste 30 dnevni rok zamudUi, je na meatu le še tako zvana konfesorna tožba na priznanje Vaše služnostne pravice in opuatitev motenja te pravice. — Ako še ni minulo 30 dni, odkar je zakupnik zasadil kolje, a katerim Vam je povaem onemogo^il pot, ate upravičenl dotično kolje izruvati in bi v tem primeru lahko mirno čakali, da Vas zakupnik sam toži. Z nadaljnjim izvraevanjem svoje služnostne pravice namreč aledjije ne morete izgubiti; pač pa bi jo izgubili, ako je ne bi skozi tri leta izvrševali. Janistvo ir.atere za dolg nedoletnega sina. P. J. Nedoletni fant Vam dolguje večjo vsoto denarja, katero bi Vi radi izterjali od niegove matere, ki pa dolga ncče plačati in Vas tx>laži s tem, da bo sin podedoval po njej posestvo in da bo že potem aam plačal svoj dolg. — Niste nam navedli, iz katerega naslova Vam dolguje navedeni fant omenjeno vaoto. V splošnem atarši ne jamčijo za plačilo dolgov svojih otrck, tudi ako so otroci še nedoletni. Le v primeru, ako bi bili za nedolet.jiega sina kaj plačali ali izvršili kako drugo dajatev, katero bi morala po zakonu izvršiti mati, tedaj bi Vam morala mati dotični potrebni izdatek povrniti. Natančnejšega odgovora Vam ne moremo dati, ker ne vemo, kakšna je Vaša terjatev, oziroma kako je dolg fanta nastal. Pravica banovinskega cestarja do pokojnine — vštetje let. S. A. Od leta 1903 dedate stalno kot cestar. Sprva ste bili okrajni cestar, ko so bile oživotvorjene samouprave, ate bili sprejeti v oblastno službo, ob nastanku banovine pa v banovinako. Plačevali ate vedno prispevke v bolniSko blagajno in pokojninski sklad, sedaj pa, ko bl radi stopili v pokoj, pravijo, da se Vam za odmero pokojnine štejejo samo tista leta, ko sta bill ualužbeni pri banovini, prejšnje pa ne. — Koncem leta 1932 je bil uatanovljen podpornl sklad pomožnega oaebja v državni službi in ste poatali takrat najbrž vlagatelj v ta sldad. Iz tega sklada pa pridobite pravico do osebne podpore, odnosno pokojnine le pod pogojem, če postanete po najmanj deaetih letih vlaganja duševno ali telesno nespoaoben za službo vobče. Za prvih deaet let Vam pritiče 25% osnove za določitev osebne podpore, za vaako nadaljnjo polovico leta pa Vam pripada po 1%. Imate možnoat, da vplačate vloge za nazaj, in aicer od 30. maja 1922 naprej. Prejšnja služba pa ae Vam pri določitvi podpore iz navedenega sklada ne bo mogla všteti. — Najbrž niste plačevali vlog v kak pokojninskl sklad pred letom 1932, ker to ni bilo predpisano. Ako pa ate jih morda res plačali, poizvejte pri upravi dotičnega sklada, ali ate si pridobili kako pravico do podpore iz dotičncga sklada. Vsekakor pa je podporni aklad pomožnega osebja v državni službi povsem aamostojen in Vam ne more piiznati vplačil v kak drug pokojninski sklad. Izučcnje za šoferja. J. M. Iz B. Za izuCenje za šoferja ni predpisa.na gotova starost, pač pa mora biti šofer najmanj 18 let star, preden more dobiti šofersko izkaznico, odnosno dovoljenje za šofiranje kakega motomega vozila. Šcfiranja ae lahko izufii v kaki šoferski šoli ali pa pri kakem privatniku, ki je sposoben ga pripravitl za izpit. Prošnjo za pripuatitev je vložiti pri pristojnem okrajnem načelstvu, ako pa biva prosllec v mestu, pri predstojništvu mestne policije. Prošnjl je priložiti poleg rojstnega lista tudi domovinski list, nravstveno ter zdravniško spričevalo.