DOLENJSKE NOYIC Izhajajo 1. in 15, vsocega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naroénina za Neraćijo, Bosno ia drnge evropeke drřaye znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, t Novem mestu. 17, Današnji list smo poslali tudi še vsem tistim naročnikom, kateri so še za nazaj zaostali z naročnino. — Nadayne številke bodemo pa pošiljali le vsem onim, kateri so za preteklo leto svojo naročnino poravnali ali so pa nam vsaj naznanili, da bodo zaostanek v kratkem poravnali, ter seveda vsem onim, kateri so nam naročnino že za leto 1906 vposlali. Naročnina ostane 2 K na leto. GOSPOl^RSTVO- Skrbimo za travnike. Dobri travniki so glavna pomoć za napredek živinoreje in srečni so kraji, kjer je dosti travnisčine in kjer se travniki dobro obdelujejo in gnoje. Kaj pa vidimo pri nas po Do-leDsjkem ? Namesto da bi 8e travniki skrbno gnojili in obdelovali, namesto da bi jih razsirjevali glede na veliko važnost živinoreje, se godi pa ravno nasprotno ; travniki se zanemarjajo in pre-oravajo v njive. Namesto dobrih trav in zelišč vidiš po našili travnikih navadno vse polno mahu in slabili trav, ki razodevajo na vsem, da trpe pomanjkanje in da ne morejo vspevati. S takimi travniki je nasi živinoreji bore malo pomagano in dokler se razmere v tem pogledu korenito ne izpremene, toliko časa ni misliti, da bi se naša živinoreja popela na dosti višjo stopinjo. Travnikom je treba gnoja ravno tako kakor ga je treba drugim rastlinam. Travnike je treba pa tudi obdelovati. Le v tem slučaju se sniemo nadejati bogatih 'H dobrih kosenj in le v tem slučaju nam postanejo travniki zares važna pomoč za zboljšanje naše živino-''eje. Na težki in raalioviti zemlji naj bi se travniki vsako pomlad dobro převlekli s travniško brano, da se ^trebi škodljivi mah, ki kvari ruso v vsakem pogledu. malih prostorih opravimo to delo tudi z železnimi grabljami. Razun tega moramo pa travnike tudi redno jî^ojiti, Za primerno gnojenje so travniki tako hva-rn JÎ' slep biti, kdor bi tega ne priznal, i^udi naši gospodarji poznajo prav dobro, kako koristno vphva gnoj po naših travnikih, le žal, da premalo ce- nijo korist in potrebo takega gnojenja. Vsak se je že prepričal, kako ugodno vpliva gnojnica, če prihaja iz vasi na kak bližnji travnik, ali skoro nobenemu ne pride na misel, da bi napravil gnojniČno jamo, da bi nabiral gnojnico in jo porabljal za svoje travnike. Iz celih vasi odteka gnojnica v nemar in se zgubava v tla ali v bližnjo vodo, dočim trpijo travniki pomanjkanje leto za letom. Taka je slika, ki ae odpira naŠim očem skoro povsod na kmetih, kamor pogledamo. Za gnojenje travnikov se najbolj priporoča gnojnica in umetna gnojila. Pred vsem je važna gnojnica, ker se lahko doma dobiva brez posebnih stroškov. Denar, ki ga izdamo za napravo gnojnične jame, je bolj naložen, kakor če bi ga dali v hranilnico. Če nimamo gnojnice aH pa če so travniki preveč oddaljeni, potem naj se rabijo umetna gnojila, ki so važna tudi v tem slučaju, če gnojimo z gnojnico, kajti z gnojnico dajemo zemlji posebno dušik, dočim spravljamo z umetnimi gnojili potrebno fosfo-rovo kislino in kalij v zemljo. Izkušnje, ki jih imamo v zadnjih letili z umetnimi gnojili, so tako ugodne, da bi se morali takega gnojenja povsod poprijeti, lies da stanejo umetna gnojila precej stroškov, ali ti stroški se povrnejo in poplačajo z obilnimi pridelki, če ne v prvem pa v drugem in tretjem letu. Umetno gnojenje se pozna tri leta. Na kmetijski soli na Grmu delajo natančne poskušnje z umetnimi gnojili že več let. Te poskušnje so pokazale, da zale-žejo gnojila po tri leta in da se v tem času dobro poplačajo in dajejo precej čistega dohodka. Na neki parceli se je dobilo od 1 hektarja v zadnjih treh letih 87 kron čistega dohodka, kar znese na oralu 49 kron. Pridejana podoba kaže tisti del travnika, kjer se delajo razne poskušnje z umetnimi gnojili. Vsled gnojenja z umetnimi gnojili so se na šoli v Grmu izdatno pomnožili travniški pridelki. Dočim se je prej na 1 ha pridelalo po 25 metr. q centov krme, se je pridela sedaj po 40 metr. centov na leto. Travniki se gnoje vsako tretje leto in se jemlje za 1 hektar po 600 kg. Tomasove žlindre in 400 kg. kajaita. Na 1 oralu bi bilo v tem alucaju potrebnih 350 kg. Tomášové žlindre in 200—250 kg. kajnita. Lansko leto se je pričelo rabiti poleg teh gnojil tudi^ Čilski 90-litar in sicer a prav dobrim vapehom. Čilskega aolitra se jemlje po 100 kg. za 1 !ia ali pa 50^kg. eno ocalo, seveda poleg prej imenovanih gnojil. Čilski Bt)litar vpliva posebno dobro na raat trave, Tomaaova žlindra in kajnit pa na raat detelj in stročnatib zelišč. SliČno ugodne vapelie z umetnim gnojenjem imajo pa tudi že drugi gospodarji, ki jili rabijo na svojih travnikih v zadostnih miiožlnali. In prav temu dejstvu je pripisati, da pridobivajo umetna gnojila čim dalje bolj na SFoji veljavi in da se čim dalje bolj razširjajo. Iz raznih poročil lahko sklepamo, da se je na celem Kranjskem porabilo přetečeno leto do 100 vagonov umetnih gnojil. To jo številka, ki mnogo pove. Seveda je resnica, da z umetnim gnojenjem se dolgo nismo tega dosegli, kar bi se dalo na naaih travnikih dobiti. Zato pa skrbimo, da se travniki povsod gnoje in da se z dobrim in močnim gnojenjem pospešujejo dosedanji pičli pridelki. --(r*-- Zasaj aj m O kolosekel Fod tem naslovom aem objavil v 2 L številki lanskih „Dolenjskih Novic" Članek, v katerem sera vinogradnikom priporočal, naj pridno zasajajo koloaeke, osobito na takem svetu, ki ni za vinograd sposoben, kakor na pašnikih, mejah, puščali itd,, ker trtnih kolov v mnogih krajih skoraj dobiti več ni, in še ti kar se jih dobi, so slabi in zelo dragi. Ilekel sem, da je za naaaditev kolosekov najboljša akacija, katera zelo močno raste, ni izbirčna glede zemlje in njen les je zelo trpežen. Ker je pa lea bodeč in ga je radi tega težko snažiti, priporočal sera pavrato iste, to je liesonovo akacijo, ki je brez trnja in katero s», kakor sem bil čital v listu „Češki vinogradnik" v članku deželnega sadjarskega in vinarakega nadzornika v Pragi, na Čdškem z zelo dobrim vapehom vpeljali. Pozval sem ob enem čitatelje mojega članka, naj to pavrato navadne akacije tudi pri nas izkusijo in obljubil sem, da tistim, ki ae pri meni zglasijo, preskrbim potrebne sadike. Kako umesten je bil moj klic „zasajajmo ko-loseke" in da res kolov zelo primanjkuje, razvidel sem iz neŠtevilnili vprašanj glede Besonove akacije, njene cene itd., na katere seveda nisem mogel drugače odgovoriti, kakor na tem mestu v posebnem članku. Vrlitega se je veČ kot .50 vinogradnikov iz Kranjskega, Štajerskega in Primorskega oglaailo za več kakor 30,000 sadik liesonove akacije. Da vstrežem naročnikom, obrnil aem ae do c. kr. deželnega gozdnega nadzorstva v Ljubljani, kakor tudi na razne tvrdke, ki se pečajo s pridelovanjem gozdnih rastlin, a nikjer niso poznali Besonovo akacijo drugač, kakor cepljeno na visoko debelo, kot krogljasto akacijo za drevorede, Uadi tega aem se obrnil na Cesko m sicer najprvo do svojega sošolca iz Kloaternenburga, ki je poaeatnik velikih aadnih in gozdnih drevesnic na Češkem. Ta mi je res ponudil dvoletne sadike Besonove akacije, a po 40 K 100 komadov toraj po neverjetno visoki ceni. Pisal sem mu, da se je najbrž poraotil, ker atane navadne akacije 1000 komadov 30—40 K, odgovoril pa mi je, da ni cena pretirana, ker je ta pavrsta akacija na lastnih koreninah le redka in ker se da zelo težko pomnoževati. Ker se iz semena sadike rade sprevržejo fentarten), je treba pomnoževati večinoma le po izrastkih iz korenin starih grmov. — Vendarle mi je iz kolegijalnosti znižal ceno močnim, dveletnim rastlinam na 25 kron za 100 komadov in mi je ponudil od istih 400—500 aadik; ceno večletnim maternim rastlinam, katerih ima kakih 50 za oddati, pa po 1 krono. Ob enem mi je pa obljubil, da se bode potrudil preskrbeti pri drugih, njemu znauih tvrdkali, večjo množino sadik. Da najdem kak izdatnejši in ako mogoče ae cenejši vir za nabavo potrebnih aadik, obrnil sem se do piaatelja dotiČnega Članka v „Češkem Vinogradniku" s primernim vprašanjem. Tudi ta gospod mi ni mogel imenovati tvrdke, kjer bi dobil večjo množino liesonove akacije, ker se ista, kakor pravi, v drevesnicah še malo pomnoŽuje, zato ker je še malo znana in ae malo zahteva. Kulturo in način pomuoževaaja mi je pa natančno opisal, iz katerega opisa, kot za nas najvažnejše, posnemam sledeče : Beaonova akacija ae pomnoŽuje lahko iz semena, ki se seje meseca aprila z dobro zemljo na prostem. Mlade rastline so nekoliko občutljive proti mrazu, zato se ne ame prezgodaj aejati. Mnoge ae prevržejo v navadno akacijo. Dveletne ali triletne sadike ae potem sadijo na stalno mesto. Seme se dobi pri tvrdki Josef Jenewein v Inomostu (Innsbruck} na Tirolskem po 7 kron za 1 kg, a zaloga je le majhna. Drugi, za nas bolj pripraven način, je pomnoževanje po izrastkih iz korenin (Wurzelbrut), Po prvem sekanju kolov namreč začnejo materne rastline poganjati izrastke iz korenin, ki se začetkom raeseca marca previdno z nekolikimi koreninicami odrežejo od materne rastline in presadijo v drevesnico, odkoder se potem po dveli letih sadijo na stalno mesto. Ako ai kdo napravi matičnjak ali kolosek z Besonovo akacijo, potem se to lahko vedno naprej pomnoŽuje, Svetujem toraj onim gospodarjem, ki hočejo a to akacijo poskusiti, naj si nabavijo majhno množino aadik in potem naj to vrsto vedno naprej pomnožujejo. Kdor pa hoče že sedaj večji kolosek napraviti, naj ae posluži navadne akacije, ki je zato zelo pripravna, TisoČ močnili dveletníli sadik iste ponuja moj sošolec za 30—^40 kron. Prosim torej one gospode, ki ao se pri meni zgla-sili za aadike licàonove akacije, naj mi takoj, — vsaj do 10. februarja naznanijo, koliko ene ali druge vrste akacije naj jim naročim in proaim ob enem odposlati vsaj polovico kupne cene na c, kr. vinarako nadzorstvo v Uudolfovem, kakor tudi naznaniti svoj natančen naslov, zadnjo pošto in železnično postajo. Omenjam pa tudi, da mi je gospod c, kr, višji gozdni svetnik ozir. deželni gozdni nadzornik V. Goli obljubil, da ae bo ta vrata akacije pomnoževala od sedaj naprej tudi v c. kr. gozdnih drevesnicah na Kranjskem, v prvi vrati pa v Novem mestu. Pozneje bodemo toraj lahko dobivali sadike Besonove akacije iz domačih, državnih, gozdnih drevesnic. Pri napravi kolosekov, oz. matičnjakov z liesonovo fali pa tudi navadno) akacijo je na sledeči naČiu postopati. Sadi se 1 m 50 cm v kvadratu. Na dotičnem mestu, kamor ima priti sadika, se zemlja 1 m v kvadratu in GO cm globoko prerahlja (prerigola) in sicer najbolje že v jeseni, al» pa po zimi. Spomladi, raeseca marca ali aprila se sadike posadijo v jamice in pri tem se vsaki dođenc kake 3 pesti komposta ali pa eno lopato dobre zenilje» da ee ložje primejo. Drugo leto spomladi se vse rastline 30 fim nad zemljo skrajšajo, in v jeseni istega leta pognojijo s koiiipoatom, ali starim lilevskim gnojem, d» ee doseže bujnejèa rasca. Tudi je dobro iz iatega vzroka rastline v prvih letih držati plevela proste. Kakor hitro pa postanejo zadosti močne, ne rabijo nobenega oskrbovanja već. Tekom prvih 4—5 let po saditvi postanejo poganjki tako močni, da se po preteku tega Časa vrai prvo sekanje kolov tik pri glavi. ' Nadaljnje sekanje kolov se vrši vsako 3—4 leta pozneje, kar je odvisno od ragče torej od zemlje itd. Pri prvem sekanju da vsaka rastlina 1—2 kola, pri drugem 3in pri naslednjih 3—5 močnih kolov. Močne kole dajejo rastline se-le od 2. sekanja naprej. Po tem sekanju začnejo tudi rastline v večji meri poganjati koreninske izrastke, ki se rabijo, kakor je bilo že opisano, za na-daljno pomnoževanje. Da se pridela vsako leto potrebna množina kolov, je treba vpeljati kolobarjenje. V ta namen ee nasadi vsako leto skozi 5—6 let zaporedoma po en del koloseka, tako da pride zopet v istem vsporedu vsako let« en tak del za posekati. Kako veliki morajo biti ti deli, si na podlagi tukaj «avedenih podatkov za svoj slučaj vsak posestnik sam lahko izračuna. Bohuslav Skalický, C. kr, vinarski uadíoniili za Kracjako. Kraljevina. Kraljevine imamo dve vrsti, namreč tako s popolnoma nidečim jrrozdjem, in tako z rudeČe zelenim grozdjem. Prva je odločno finejsa od druge, kajti ona doseže vsako leto prav gotovo veliko večjo množino «ladkora. Kes je pa tudi, da druga precej več rodi kakor prva. Odlične lastnosti kraljevine so bile vedno da je ona obilno rodila in prav fino vino dajala. Hi^ao vino bilo je namreč moČno, alkohola in okusa bogato, zraven tega je pa tndi prav fino dišalo, podobno kakor fina nemška vina, katera zaradi fine vonjave Ijiiketna ali „cvetlična" vina imenujemo. Ker se takih vin največ na Nemškem ob reki Keni prideluje, imenujemo jih tudi renska vina. Leta 1873 bila je na Dunaju velika svetovna razstava. V tej razstavi odlikoval ee je posebno tudi oddelek razstave, v katerem BO bila razstavljena vina celega sveta. Med drugimi vini h Hrvatske, razstavljena je bila tudi kraljevina groťa Kegleviča. In to vino smatralo se je pri pokusnji, dokler se ni zvedlo od kod in od koga za rensko, ki je pomotoma zašlo med hrvaška vina. Ker je bila kraljevina od nekdaj odlična trta; se jo je mocno priporočevalo. S cepljenjem na ameriško podlogo, spremenila je pa kraljevina precej svoje lastnosti, Ne le na Dolenjskem, ampak tudi na Vipavskem se vinogradniki pritožujejo, da so dandanašnja kralje-vinska vina vsa drugačna, nego so bila nekdaj, da so alkohola revna, manj okusna, in le malo dišeča. Vse te nepovoljne lastnosti kraljevinskega vina izvirajo pa iz nepovoljnega zorenja kraljevine na ameriški podlogi, Dognana resnica je, da na ameriški korenini raeteča kraljevina grozdja tako dobro ne dozori, kakor ga je v prejšnih Časih na lastni korenini, 2e celo je pa kraljevina takih lastnostij, ako jo na dolgo obrežujemo, to je, ako narezujemo na njej "»pnence (šparone). V kmetiški soli na Grmu se je to do dobrega dognalo. V vinogradu v Cerovcih pri Smolenivasi je bila kraljevina leta 1904 v enem in istem oddelku na dva načina rezana. En del rezan je bil (ker starejši) po francoskem načinn tako, da je bil na vsaki trti po en palec (čep) treh očes in po en napnenec (šparon) ëestili do osmili očes. Drugi del (ker mlajši) rezan je bil pa na same palce, io sicer sta bila na vsaki trti po dva na dve očesi narezana palca. Ob trgatvi se je pokazalo, da je grozdje oa napnencu ene in iste trte veliko slabši dozorelo kakor pa iia palcu. Posebno se je pa to pokazalo, da je v oddelku, kateri je bil na same palce rezan, grozdje v obče veliko boljši in popolnoma dozorelo. Ta prikazen je bila povod, da se je v proelem letu (1905) vse kraljevinske trte v Cerovcih in tudi v drugem šolskem vinogradu na Trškigori, na same palce rezalo in z najboljšim vspeliom. — Gríízdje dozorilo je prav dobro in popolnoma jednakomerno, na vseh trtah jednako. Zato rezalo se bode tudi v bodočnosti vso kraljevino na same palce. V ta namen zaměnilo se bode pri nji dozdajsno francosko izgojo s tako imenovano slavonsko, imenovano tudi kozlovsko. Pri tej izgoji se trti izgoji 40 do 50 centimetrov visoko deblo. Na tako nizkem deblu, se pa pri vsakoletnem obrezovanji ne pušča nič napnencev, ampak vsaka trta dobi le 3 do 4 palce treh očes. Na ta način zadobi trta v starem lesu razun debla tudi 3 do 4 kratke takorekoč veje (rogle), katere imenujemo stegnence, in na teh stegnencih se nahajajo palci, na vsakem po eden. Ker zadobi trta pri tej izgoji podobno obliko kakoršno ima takozvana koza pri znani pastirski igri „kozabrin", imenujemo to izgojo tudi „kozlovsko izgojo". Pri tej izgoji treba vsaki trti samo en kol. Dolenjci, poprimite se je! Politični pregled. Državni zbor se snide v dneii med 23. in 25. t. m. To zasedanje državnega zbora bo brez dvoma jako važno. Na vrsto pridejo: trgovinske pogodbe, rekrutni zakon, zadeve moravskega in najbrž tudi italijanskega vseučilišča ter volivna preosnova. Glede volivne preosnove se čojejo najrazličnejše vesti. Gotovo je, da se število poslancev precej zviša; Nemci hočejo imeti večje število poslancev ko Slovani, da bi jim bila tako tudi v naprej zagotovljena večina in vlada, a Slovani se temu upirajo kar najodločneje. Dan za dnevom se vrše posvetovanja, ki naj bi ublažila vsa ta in dniga nasprotstva. Ministerski predsednik baron GauČ hoče dati Avstriji res duhu časa in potrebam narodov primerno volivno preosnovo, ki naj bo kolikor le mogoče pravična vsem. Volivna preosnova se ne izvrši vsako leto in za to treba postopati pri tako važnem vprašanju res s preudarkom, liazprave prihodnjega zasedanja bodo za to jako zanimive, pomenljive, pa tudi gotovo viharne. Dopolnilna deželnozborska volitev v ribniško-veliko-laskem-kočevskem okraju se je končala dne 4. januarja t. 1. z zmago „Slovenske Ljudske stranke". Dvorni svetnik Šuklje je dobil 1063 glasov, liberalni kandidat gospod Drobnič pa 807 glasov. Ta zmaga je vsekako velikega pomena in za stranko jako častna. Kajti ta kraj je bil vedno nevaren. Proti kandi- datom katol. narodoe ali sedaj alov. Ijud. stranke stoje vselej združeni slovenski liberalci in nemški Kočevci ter neznatajni odpadniki lastne stranke. Tako je bilo tudi to pot. Boj je bil zares Imd, zmaga za to sijajna. Vse spletke in zvijaĚe združenim nasprotnikom slov. Ijud. stranke niso nič pomagale. Naša stranka si polagoma pa stalno pridobiva vedno in povsod več in več pristašev, ker ljudje počasi a vendar le sprevidevajo, komu je pri srcu blagor ljudstva in komu ne. V zadevi belokranjske železnice je stvar dospela tako daleč, da se skoraj gotovo letošnjo pomlad prične s trasiranjem. Konsorciju sta pristopila gg. Ivan Hribar, župan ljubljanski ter Josip Lenarčič, predsednik trgovske zbornice. Homatij na Ogrskem le ni konca, liaron Fejervary je mnogokrat zaslišan pri cesarju, a vendar se ne obrača stvar na boljše, ampak na slabše. — Kako podivjani da so Ogri, priča tale dogodek : V mesto Debrecin se je pripeljal novo imenovani veliki župan Gustav Kovač, že star mož. Na kolodvoru ga je množica surovo napadla, ga položila na mrtvaški voz ter ga neprestano pretepajoč peljala na njegovo namenjeno mu stanovanje. Polomili so mu dva prsta, ga prav po cigansko okradli vseh dragocenostij ter ga pustili vsega v krvi. Prisilili so ga podpisati izjavo da odstopi od svojega mesta. Šele došli vojaki so iztrgali nesrečnega podivjani tolpi. To so tisti olikani Mažari, ki hočejo vladati tudi pri nas v Avstriji in imeti v državi sploh prvo besedo. In sedaj premnogi ogrski Usti naravnost hvalijo ta zločinski in zverinski napad! VrŠe se stroge preiskave. A briga koga „stroga preiskava", Če je pa kazen mila ali pa je sploh ni. Zaprtih je mnogo oseb, med njimi tudi mnogo odvetnikov ! Pri-zanealjivost in popustljivost vlade nasproti oholim Ma-žarom je vsega kriva. Novo italijansko ministerstvo bo baje prijazno trozvezi. Na Japoskem vlada v severnih pokrajinah huda lakota. Blizu tri miljone ljudij je za zimo brez živeža. Žalostna posledica vojske! 7^'i. mesto predsednika francoske ljudovlade se potegujeta osobito dva moža; Predsednik senata Fallierea in predsednik zbornice Doumer. Dosedanji predsednik noče biti več izvoljen. Angleški minister za delo je postal John Burns, prej navaden delavec. Izdal je volivni oklic, ki je polu demokratizma ter napoveduje oster boj zastaranim angleškim uredbam, ki so koristile mogotcem države, ne pa ljudstvu. Kajpada so velikaši vsi proti njemu. Srbija in Bolgarska sta sklenili carinsko zvezo; to je lep korak k gospodarski neodvisnosti slovanskega Balkana. Avstrijskim vladnim možem to kajpada ni po volji. Iz Ruskega prihajajo dan na dan §e vedno jako žalostne vesti. V Petrogradu je zadušen splošni štrajk, tudi v Moskvi je zatrt upor, a na Kavkazu se je dvignilo vse prebivalstvo in si sestavilo samo svojo vlado. Tudi preti nova nevarnost, ko se vrnejo nezadovoljni vojaki iz mandžurskega bojišča. — liuaka duma (državni zbor) bo sklicana aele koncem aprila. Božični zvonovi. „Tiho, ate spi," je opominjala uboga žena. Postavila je na prućico poleg postelje vrë vode, zraven položila zadnji košćek kruha. Zadnji košček--. Ali je že kdo od vas okusil ta občutek, da je dal iz rok zadnji košček kruha in ni imel dosti upanja, da pride kmalu drugi ? No, potem veste, kako je bi o ieni pri srcu. In sveti večer je bil! Otrok je stegnil roko po kruhu, a mati ga potegne za obleko nazaj in mu reće: „Tiho, ate spi. Pojdi, greve iskat krulia, da jutri ne boš lačna." Jutri je božič, a pri hiSi ni ne vinarja ! Tiho je odprla duri in odšle ste. A mož ni spa]. Samo mižal je. On, trdi, možati, odločni mož ni mogel veČ gledati te bede; zato je mižal. Pred seboj pa je videl pot, katero gie njegova žena, v smrt . . . Hotel jo je poklicati nazaj — a glaa mu je menda zamrznil v tem mrazu, niti vikniti ne more. Hotel je stopiti k sosedom in jih prositi pomoči, a se ni mogel ganiti na bornem ležišča. Mrzle, zasnežene ceste. Tu stopa žena, enega otroka v naročju, drugega ob roki. Snežinke ao ji padale na obraz in obleko; veter ae je igral ž njimi in jih drvil preko streh sem in tja, kakor ae mu je že poljubilo. Otrok je tipal z ročicama po veliki šipi prodajalniške izložbe. Gorkota lučic je otajala ledene rože na šipi, in lahko jo bilo videti lepe, dragocene reči v izložbi. Mrzla roftica ae je željno stegala po gorkih oblekah in po sladkem peciva. „Mama, lačna sem!" A mati se nt zmenila za to, lakote je bila navajena! „Mama, zebe me!" Mati je zrla na ledeno skoi^o, s katero je bila prevlečena reka, rudeče luči na obrežju so se motno svetikale na ledu, ki je bil videti precej debel; par razposajenih dečakov ae je drsalo sem in tja. Nasloni se na ograjo mostu. ~ Led je predebel, bilo bi prepočasi konec življenja. Otroka bi se še ubila na trdnem ledu. A ona? Ali vsi ali pa nobeden! Pogleda na levi in desni breg. Tu pa tam po hišah že prižigajo božična drevesca. „Lučice", zašepeta dete in steza premrle roke po lu' čicab. Ljudje 30 hiteli čez most in potegnili trudno ženo s seboj. Vsepovsod razsvetljena okna, od vsepovsod veseli, jasni, zvonki otroški glasovi in sladek smeh. Splazila se je nazij k svojemu stanovanju — samo pri njej vse temno in mrzlo. Anica se ji je obesila na krilo in tiho ihtela in jokala in cvilila. „Se bo že našel usmiljen človek, ki bo skrbel za ta dv» ČrviČka", je šepetala žena. Počenila je na prag in hotela, naj gre Anica gori k očetu, sama z manjšim otrokom pa pojde —--—, Toda Anica se je bala temne sobe in ni hotela iti in se je še tesneje oprijela materinega krila, kolikor je sploh mogla a premrzlimi prstki. Vedno manj ljudij je bilo na nhci in žena je spet šla k reki ter nemirno hodila gor in dol ob reki. Samo da bi bila kje kaka široka luknja v ledu! Otroka brž potisne pod led ter še sama skoči notri in končano bo. Tudi ko bi klicala na pomoč, kdo jo bo aliSal izpod ledu! Mrzla je aicer voda, a mrzleja vendar ne ko nje udi. In niti našli je ne bodo jutri, da ne bo kalila tem trdosrčnim ljudem božične sreče. Cuj! V mogočnih in slovesnih glasih se oglase zvonovi stolnice. Sveta noč! Zvonili so zponovi in peli veselo božič-nico, in živahno je postalo na ulicah. Ljudje ao od vseh stranij hiteli k polnočnici, eni iz radovednosti, eni iz navade, eni iz pobožnosti. A veliko jih je bilo. Anica posluša zvoneiye. „Mama", zašepeta in pokaže z ročico tja, odkoder so še vedno peli zvonovi, A mati ni slišala. Nje motno, kalno oko ae je z zadnjo silo koprneče oziralo po reki, po kaki luknji v ledu. „Mama", prosi Anica, potem pa spusti materino krilo in trudne noge jo nbero drobnih korakov tja proti stolnici. „Anica", }0 kliče mati nazaj. Nikdar se ni smela aama na ulico, ne po dnevu, kaj ee le po noći. A Anica ne sliši, ne uboga. Zvonovi so klicali in otrok tudi hûôe imeti svoj božič, in otrok je sluaal glas zvonov, v ■katerem ae je utopil slabotni glas matere. Mati svojega otroka ni hotela zapustiti. —--- Sveta nuč v stolnici. Vsa vrata so bila danes odprta. Mala Anica se je zmuzala med ljudmi v cerkev. Cerkev je bila natlačeno polna vernikov, a za malo Auico je bilo se prostora. ^ Mati v svoji raztrgani obleki in z jokajoćim otrokom v naročju, se ni npa-la notri. Stisnila se je poleg nlioda in sedla na stopnico. Sedaj pa sedaj je pogledala skozi špranjo v durih in videla: Anica kleči pred Jezuščkom in moli. Sv, opravilo je bilo končano. Radostnega srca so verniki zapuščali hišo Gospodovo in hiteli domov._ In spet so zvonili zvonovi, tako lepo so zvonili in peli, da je marsikomn postalo mehko v duši ter je zaspal v sladkih sanjah v gorki postelji. Cerkev se je praznila. Nihče se ni zmenil za otroka. V gnječi so ga potisnili tja do Marijinega altarja, Anica je pokleknila na spodnjo «topnjico, gledala kvišku s svojimi velikimi očmi, stegovala sklenjeni ročici in molila: „Ljubi Bog, daj nam kruha in na-ledi očeta zdravega", tako je molila in ie tudi spala po malem. (Dftlje sledi.) Domače vesti. (še nekaj našim naročnikom). Vsem našim cenjenim naročnikom, posebno pa našim dragim Dolenjcem naj velja: Naročajte se bolj mnogoštevilno pred vsemi drugimi listi na svoj domači 'ist: „Dolenjske Novice!'' Naročnina ni velika. Kedor ne zmore obeh tfon naenkrat vposlati naj si razdeli na pol leta po eno krono. Dolenjske Novice so eden najbolj koristnih listov za kmetovalce in vinogradnike. Dokazano neprecenljiva je bila njihova korist v občno povzdlgo naših vinogradov v preteklih 21 letih. Prosimo toraj prav za stanovitnost > naklonjenost dosedanjih naročnikov ter za narocitev novih. Ako se dela In aglilra za druge liste, ter se žrtvuje «as^ In denar, je pač tembolj nujno pričakovati, da se vsak po svoji moči potrudi tudi za boljši razvoj našega domačega lista, vsaj se tako pripomore le k najboljši stvari: za blagor in napredek Dolenjske, Nečastno bi bilo, ako bi domačim Dolenjskim Novicam vrala zapirali j" prav široko odpirali pa iujtm listom, ki dohajajo v vsakršnih barvah oblekah od vseh strani v naše hiše. Pustite nove liste, katerih še "e poznate, ter se tembolj oklepajte in zvesto držite svojega starega 'ista, katerega poznate, da je Vaš najboljši prijatelj In svetovalec, Ako se bodete v večjem številu naročevall, bodemo Vam lahko prl-•^oťnje lelo „Dolenjske Novice" tudi vsaki teden pošiljali, kar bi bilo gotovo želeti v vsakem oziru. (Imenovanja.) V sodni službi; sodni adjunkt g. dr. Valentin Klerin v Ilirski Bistrici je prestavljen v Črnomelj ; «"dni adjunkt g. dr. Jakob KuSej je dobil mesto sodn. ad-)unkîû v okrožju graškega nadsodisča, avsknltant g. dr. Fr. ^oršič v Ornomlju pa je imenovan za sodn. adjunkta v II. «istrici. V politični službi: okrajni komisar g. dr. Fr. V. -'patinas je sel iz Novega mesta v Ljubljano k deželni vladi; OKrajni komisar g. dr. Anton Pilshofer iz Postojne v Novo deželno vladni koncipist g. Maks baron Winkler iz uti]e v Novomesto. V poštni službi: g. blagajnik J. Kle-iz Novega mesta v Ljubljano; poštni mojster g. J. '''»gu v St. Jerneju, je prestavljen v Črnomelj, manipulan. uradnica gdis. B. Nigris iz Novega mesta v Trst; na njeno mesto J. pa doHla gdč. Mimi Dostal iz Ljubljane; za poštarja v ft. Jerneju je imenovan pomožni uradnik g. Alojzij TomažiČ. (Umrl) je dne 30. m. m. gospod Franc Klemenčič, ^ Ki;, pisarniški ravnatelj v pok., v 73. leLn svoje dobe. — »'agi mož je prestal mnogo bridkega, osobito nebroj bolezni sam in v svoji rodovini, a bil vedno miren, udan in potrpežljiv. Mnogobrojno spremstvo najodličnejšega občinstva pri po^eba na novega leta dan je pričalo o sočutju, katerega je imelo naše prebivalstvo s pokojnikom in njegovo nesrečo, — Dne 8. t. m. je nmrla v starosti 53 let gospa Fani B i n te r, vdova C. kr, sodn. kancelista in mati g. Rudolfa Binterja, c. kr. davčnega pristava, po daljši bolezni, N, v, m. p. 1 (Umrl) je v Črnomlju posestnik in poštar g. Franc ŠušteršiČ. (Ženska podružnica Ciril-Metodove družbe za Novo mesto) priredi v nedeljo dne 4, februarja dramatično predstavo „Valenska svatba", igrokaz v 4 dejanjih, v korist glavni ljubljanski družbi. (Veselica) kat. druátya rokodelskih pomočnikov dne 7. jan. se je obnesla v vsakem oziru dobro. Prav povoljno je bilo petje. A zares lepa je bila igra „Sinovo maščevanje;" Že njena vsebina je jako mikavna, tako, da vzbuja napeto pozornost občinstva, kar se je močno Čutilo, Vsi igralci so jako dobro izvršili svojo nalogo; posebno nam je pohvalno omenjati starega, v ječi zaprtega grofa Jamskega, ki je izborno pogodil svo o ulogo; dalje Ivana, mladega grofa, ter Kozmeka; a tudi drugi so se zares potrudili. Dani bil Robert tak kakor bi bil moral biti, je krivo, ker je moral ie-le v naj-zadnem času prevzeti svojo vlogo, sicer bi se bržčas sploh ne bi bilo igralo. To naj slav. občinstvo upošteva in priznati se mora, da je storil kar je le mogel. Dvorana je bila to pot polna občinstva, ki je viharno pohvalilo igralce dejanje za dejanjem. Zabava v spodnjih prostorih je bila prav živahna. (Marijanska kongregacija) v Novem mestu priredi 1. in 2, februarja zabavna večera s petjem, s deklam6-vaojem in z igro: Zmaga poštenja in Ijnbezni. Kaj žel no pričakujemo zopet uprizoritve igre, katera je jako blaži ne in podučljive vsebine. Heveda smo že naprej prepričani najlepših vspehov od vrlih nadepolnih mladenk iz Marijanske ktmgregacije, kateri gotovo tudi takrat ne bodo izostali. Sliši se že zdaj iz občinstva splošno zanimanje za ta dva lepa večera z izvanredno ugodno izbranim sporedom. Natančneje povedala bodo vabila, ki se bodo ravnokar razpošiljala. Nakaznice za sedeže se bodo prodajale od pondeljka dne 29. januarja do Četrtka 1 februarja do 6, ure popoldne v prodajalni J. Krajec nasi, in zvečer pa pri blagajni, (Predstava) Kakor prejšnja leta, tako je tudi zadnje dni minulega leta uprizorila naša vrla dekliška Marijina dru^ ba iz Šmihela pri Novem meslu gledališko igro „Lurska pa-starica." Predstavljala se je trikrat, in sicer na praznik sv. Štefana, ter na starega m novega leta dan v samostanu ča-stitih šolskih seter. Petje, kakor tudi igra, je bilo povsem dobro rešeno. Pri tej Igri se je pokazalo, da se najde o tudi med kmečkim ljudstvom moČi, ki lahko nastopajo tudi pred izobraženim občinstvom. Le tako hrabro naprej ! (Vabilo na VL redni občni zbor) „Obrtne zadruge svobodnih, rokodelskih in dopuščenih obrtov za sodni okraj novomeški", kateri se bode vršil v nedeljo 21. januarja 1906 ob 2. uri popoldan v gostilni „pri Kopaču" v Novem mesta s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav in poročilo načelništva. Poroča g. FranČiČ, 2, Poročilo tajništva o zadružnem delovanju v letu 1905 in blagajniškem stanju. Poroča g. Malo viČ. 3, Sprememba zadružnih pravil § 4, 4. in 6. odstavek. 4. Pristop k deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug, 5, Obli-gatorični pristop k mojsterski bolniški blagajni, 6, Volitev načelnika in podnačelntka. 7, Volitev pet odbornikov in jed-nega namestnika. 8. Posamezni predlogi in raznoterosti. (Ljudska knjižnica v Kandiji.) Dne^ 7. januarja 1906 vršil se je občni zbor Ljudske knjižnice v Šmihelu, ter se je sklenilo, da se isto premesti v Kandijo kar se je tudi že zgodilo, in sicer v hišo št, 51, (to je hiša vdove Valentin» Appeta). Izvoljeni so bili sledeči gospodje. Gg. Ivan Appe predsednik, Leopold Cigler podpredsednik, Franjo Mrvar tajnik, Franc Ciber blagajnik, Konrad Seifert knjižničar, Josip V,ovk in Josip Košir odbornika, Jurij in Vekoslav Košir preglednika. Knjige oddajale se bode članom od IB. t, m. naprej ob nedeljah od 1—2 ure popolndne in ob četrtkih od 7—8 ure zvečer. Ustanovil se bode tudi pevski zbor kakor hitro pristopi zadostno število članov za petje sposobnih. Vabijo se vsi prijatelji knjig k pristopu. Članarina znaša za celo leto 1 krono. (Tukajšne prostovoljno gasilno društvo) bode meseca februarja t, 1. priredilo običajno društveno veselico v Citslnici s srećoloTom. Pri veselici bode svirala vojaška godba iz Ljubljane ali pa društvena godba. Ker obhaja letos to človekoljubno društvo svojo SOletnico, lioče ae moštvu nabaviti novo drnatveno obleko. — Kajti 30 let stara ni več za rabo. — Prosi se p. n. si. občinstvo, da blagovoli kolikor mogoče mnogo dobitkov za srečolov darovati, ker čisti preostanek porabi se za nabavo nove prepotrebne obleke. Daljše in natančneje poročilo o tej veselici, kakor tndi o 30letni slavnosti, objavimo v prihodnji številki. (Voj, veteransko društvo) priredi svojo veselico ¥ soboto dne 3. febr. Več o tem prihodnjič, (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu dccembru 1905 je 229 strank vložilo 134.147 K 16 h. 211 strank vzdignilo 106.268 K 72 h, torej več vložilo 28.878 K 44 h. 14 strankam se je izplačalo hipntečnih posojil 46.890 K. 208 menic se je eskomptovalo za 77.371 K, Stanje vlog 2,791.968 K 28 h. Denarni promet 572,780 K 55 h. Vseh strank bilo je 1097, (Poziv na slavno občinstvo mesta in okolice,) Če hoče godba napredovati, treba je tudi gmotne pomoči, — Slišijo fie od raznih strani pritožbe, da naša godba premalo v javnosti igra in tudi premalo prihajajo na dan novi komadi; ne pomisli pa nobeden, da vsaki novo vglasbeni komad potrebuje veliko časa oziroma ur za vaje, katere se morajo posebej plačati. Mestne in meščanske garde godbeni odbor bi gotovo vsem tem zaprekam rade volje odpomogel, Če bi ga tisti, kateri rujejo zoper, raji gmotno podpirali. Poživljamo vse prebivalstvo, da vsak po svoji moči podpira godbo, da ae zamore sčasoma omogočiti tndi ustanovitev prepotrebne godbe na lok. Odbor bo povabil vse tiste, kateri do sedaj niso podpirajoči Člani godbe, k pristopu, ter bo le po gmotnem vspeha tega poziva odvisno, kako se bo od sedaj naprej naša godba razvijala. Treba je torej pred vsem zanimanja, vstrajnega, nepristranskega dela, precejgne denarne podpore ter sploh naklonjenosti. (V mestni župniji Novo mesto) je bilo 1, 1905: rojenih &0 otrok, 20 moškega, 30 ženskega spola; nezakonskih 7 (3 od tu, 4 od drugod), — Oklîcanih je bilo 12 parov, poročenih tu 7 parov. — Mrliče v je bilo 37; moškega spola 17, imenskega 20; samskega stanu 18, zakonskega ali vdovskega 19; do 10. leta jih je umrlo 11, od 10. do 20. leta 1, od 20, do 30. leta nobeden, od 30. do 40. leta 2, od 40. do 50. leta 1, od 60. do 60. leta 2, od GO. do 70. leta 4, od 70. do 80. leta 9, od 80, do 90. leta 6, od 90. do 100. leta 1. Za tuberkulozo je umrl 1, za srčnimi boleznimi 6, za pljučnimi boleznimi 7, za boleznij sopil 3, (da-vica 1), za otroškimi boleznimi 8, za starostnimi boleznimi 6, po 1 za boleznimi na možganih, trebuhu, žolčnikn, želodcu, jetrih, oprsju; ponesrečil se je 1. Nalezljivih boleznij ni bilo. (Najlepše razglednice v Eudolfovem) z novo mestno hišo in pogledom po glavnem trgu ter čez most na griček Božjega groba izšle so ravnokar v zalogi J. Krajec nasi. Krasna slika hvali v prvi vrsti izvrstnega našega fotografa R. Dolenca v Kandiji. A nič manj mojstrsko je izbrala tvrdka J, Krajec nasi, barve, katere bo v kaj lepi harmoniji posipane po sliki tako, da se mora pripozuati vsestransko hvalevreden okus pri celi izpeljavi. Slavnemu občinstvu je s temi razglednicami zelo ustreženo, zato jih pa tudi prav pridno kupuje, V kratkem izidejo v tej zalogi in v isti lepi izpeljavi nove razglednice s podobo celega Novega mesta. (Oratorijska koncerta) „Glasbene Matice v Ljubljani. V nedeljo, dne 14. januvarija in v sredo, dne 17. jann-varija proizvajala bo „Glasbena Matica" v Ljubljani krasno, veliko, novo delo „Canticum canticorum" ali „Visoka pesem kralja Salomona", pod vodstvom konc, vodja g. J. Hubada. Velik komponist, morda najboljši, kar jih sedanja laška glasba premore, je Henrik Bossi. On velja za najboljšega klasika moderne laške resnejše godbe. „Visoka pesem" je že njegovo 120. delo. Od cele svetovne oratorijske literature zadnjih let je pa najlepše. Delo se v Avstriji razven v Pragi se ni nikjer izvajalo, krasno pa je tako, da se je na Nemškem, Angleškem Holandskem in Francoskem tekom 4—6 let že tridesetkrat v velikih koncertih z največjim vspehom izvajalo. V delu ,Canticum canticorum" sta dve veliki solistovski partiji; sopranska partija izvaja besede „neveste", ki po tolmačenju predstavljiv „Cerkev Kristusovo na zemlii", b&htonska partija pa izvaja besede „ženina", Kristusa". Hopransko partijo „neveste" pela bo odlična koncertna pevka iz Dunaja, gospa Henri jeta Kury, katera je ori oratoriju sv. Frančiška v stolni cerkvi tudi sopransko partijo pela. Veliko in hvaležno baritonsko partijo „ženina" bo izvajal kot sodelujoč solist operni pevec slovenskega gledališča gospod Jan Ourednik, ki je ljubljenec slovenskega gledališkega občinstva in od katerega |e pričakovati, da bn 8 svojim visokim baritonskim glasom visoko partijo dela najkrasnejše in z največjim učinkom izvedei. Mešani zbor „Glasbene Matice", okoli 140 pevcev in pevk ima izvajati v oratoriju krasne zbore, poleg tega nastopi veliki orkester godbe c. kr. pešpolka št. 27, pomnožen z nekaterimi Člani „Glasb. Matice." Koncerta se priredita v veliki zgornji dvorani „Narodnega Doma" in se pričneta obakrat točno ob polu 8, uri zvečer. Vstopnice se dobivajo v piedpredaji pri g. J, Lozarju na Mestnem trgu in sicer sedeži po 6, 4, 3, in 2 K; stojišča po 1 K 60 h. (Svinjske sej mi ce v Mokronogu), to je vsaki prvi četrtek y mescu, se prav dobro razvijajo, dasiravno jih imamo še le polovico leta. Na te sejmice pripelje se jako veliko prašičev toda žaiibog še vedno premalo, ker veliko oddaljenih kupcev mora oditi, ne da bi kaj kupili. Kakor kaže, postale bodo te sejmice središče kupčije s prešiči, bodisi plemenih bodisi rejenih za mesarje, za celo Dolenjsko. Zatorej vabimo vsacega, kdor želi kaj dobro prodati ali kupiti, naj pride na naše sejmice, Priptijite, prešičerejci, veliko prešičev, da se kupci ne bodo pritoževali, (Današnji list) obsega deset strani. Gospodarske 8tv •OO Ci 0Ï Oi t» n-u-iij se dobe le pri SINGEli Ko. akc. družba za šivalne stroje NOVO MESTO, Glavni trg 88. BV Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, kijih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Siugerce". Ker mi svojih atrojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki „izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenlli, i« tretje roke dobljenih ši; valnih str.ijev, za katere ne moremo niti prevzeti kako poroštvo, niti doposlati posamnib delov. Odda se na deželi služba m a 8 i 11 i 8 t a (12) Í|5a5S5a5H5H5a5E5E5g_ga5E5H5H5a5E5a5E5g55lĚ ne poznam (losej^o nežnega, lica in iidetranitev p6g, buljSega in vspeSneje đeln-jui^^ga zdravilnega mila kot je znanu Bergmann-ovo lilijino milo (isnamtta: í rudarja) ivrdke Sergmann & Co., TeČen ob Elbi. — Dobi se komad po 80 h pri: lekarn. S. pl. Sladovič In v trgovini A. Oblak v Novem mestu. Jaz S5B5â5H5a5a5H5a5ES~~a5HSH5H5H5H5a5a5E5HSiË| OKLIC. Cii) Vtsleil sklepa c. kr. okrajnega sodisća v Kudolfovein dne 31. decembra 1905 A 392/7 dovoljena prostovoljna dražba v zapuščino g. Antona VrtaČica v Rudolfovem spadajoćih dragoce-uosti in hiše na Pristavi, pripisane k posestvu vlož. stev. 349 k. 0. Povliovca, vršila se bo === 19. januarja 1906 ==== ob 10. uri dopoldue v notarski pisarni v Rudolfovem, kjer se izvejo tudi na ogled dani pogoji. Rudolfovo, 2, januarja 1906. Prodaja vina. Imanrt v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah, Ivan Pujmann, f23fl-ia.O) vinogradnik in trgovec (Vodnjan Dignano-Istra. (262-6-5) zna stroje dobro popravljati in je tudi o parnih kotlih in parnih strojih dobro podučen. Oženjeni imajo prednost Ponudbe s podatki sposobnosti na uredništvo i.Oot. Novic" pod znamenjem „P. 200". Meseca oktobra t, 1. odprl sem v Št. Jerneju ključavničarsko obrt v hiši g, župana Polanca. Izdelujem vse, od najpriprostega do najfinejšega, umetno kakor tudi stavbeno ključavničarstvo. Vsa naroĚila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vposlati vzorec. — Se priporočam slavnemu občinstvu. z odličnim spoStovanjem J_ pjrkovič. Franc Klemen poprej Wíttine MMĚ SSÍlcirSlí '6 "V v Orinošiijicali n m sîoia iSGStfa ležtča v davčnih obcinali átale, Črnaosnjicali, Hlatnikih Planini, obstoječa s prilično 300 oralov zemljišča, zraven his, gospodarskih poslopij itd. itd.; mej tem '^iidi uovo zidan mlin, moderno opremljen na turbine. Prodalo se bo ali «kupna posestva ali pa tudi na parcele. V zadnjem slučaju se vrii parceliranje meseca aprila. — Natanćneji podatki se bodo o pravem času v tem listu naznanili. (19.3.I) Podpisani vljudno naznanjam preé, duhovščini in slavnemu občinstvu, da izvršujem na tukajšnjem mestu že od 1. aprila 1905 sedlarsko obrt, — Priporočujem se tedaj prav toplo za cenjena naroČila kakor: tapeciranje kočij in vozov, hišne oprave ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela. Cene nizke, delo dobro in postrežba solidna! spostuvAujem Anton Valentinčič. (17-3-1) sedlar v Rudolfovem. Iščem primernega ^ pristavnika [majerji za majhno posestvo na Dolenjskem. — Natančne ponudbe naj se meni poSIjejo. ^VgUStin Zajec. re«Uvrater Ljubljana, Rimska cesta 24. (260-6-5) X" in XX O Dunaj X. Eugengasse 57. C. kr. priv. tovarna potrebščin za razsvetljavo za električno luč, plin, acetilen in petrolej priporoia svojo bogato zalogo lestencov, namiznih svetilk, razsvetljav za strop itd, itd, v najnovejšem slogu in najfinejši izpeljavi, za stanovanja, hotele, restavracije, tovarne itd. == Za vsako sezono novosti! ProraČuai in iliiatrovani ceniki so brezplačno na razpolago. Sitecijaliteta: Petrolejske peči „Aleksiiiider". Otvoritev nove trgovine s špeceruskim in galanterijskim blagom V Novem mesti», Glavni trg St. 46 (na stari pošti, Fichtenau-ova hiša.) Podpisani se bodm vsestransko potrudil, da bodem postregel slavnemu občinstvu vedno s svežim blagom in po najnižjih cenafi ter se najuljudnejle priporočujem v prav mnugu-urojni obislr. — Trgovina na drobno in debelo. (2-3-2) z odliùaim spoštovanjem Ivan BajŽelj. Prostovoljno na prodaj: Ena lepa njiva, ena hosta (Portowald), ena kočija in eden navaden sejniarski voz. — Natančneje se izve pri Undolfii 3iuhviČii v Undolfoveni. ^^.2.2) Zaradi preselitve prodam v dobrem stanu nahajajočo se 'if biišo v na Glavnem trgu pod jako ugodnimi pogoji. Hisa je pripravna za vsako obrt in prodajalno, v kateri se tudi zdaj naliaja že urarska trgovina. (4-3-21 Davorin Frančič, klobučar v Kudolfuvem. Proda se iz proste roke po primerni ceni sA M Morali (16-2-1) pol ure od Ajdovca, obsegajoÈe hišo, pOd, stajo, njive in liosto. Več pove lastnik Anton Kovač, Morava, p. Žužemberk, STANOVANJE. v Kandlji hiš. št 4 (pri Bobnarju) se takoj odda stanovanje, obstoječe iz treh sob. VeË pove g. profesor dr. Marinko. (SiSB-o-a) ŽENSKE LASE [234-24-6) zmešane in rezane, kupujem na malo in veliko. Vsaki nabiralec las naj ae prepriča, da plačujem od zdaj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vsa vlasuljarska dela, vlasnlje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem načinu. — V zalegi imam najfinejša mila svetovnoznane tvrdke H. Kielhauser, Gradec, kakor tudi znano Bergmannovo lilijino milo z znamko ,dva rudarja". Dišave za obleko m mnogo pnzuano tekočino Bay-Rum, katera rabi proti izpadanju las in očisčnje prlmt. SpoStovwijeoi Be priimrùûtyein Ivan Svetec, brivec In vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hiše). Zdravje je največje bogastvo! Zdravje je največje bogastvo! KAPLJICE SV. MARKA. Td glasovit« In nedosegljive ..Kapljica sv. Marka" se uporabljajo za zunanjo In notranjo vpoťabo. Osobito iiilstraiyiyejo trganje in koljonje po kosteh, nogah in rokah, tuï jaieóijo vhaki (çlavobol. Uue (lehijeju iierioBegljiTo in Sjiaaonoauo pn boleznih nn želodcu, iiblažujejo katar, urejujejo íimeĚke, odpravijo nađnho, boleftine in krfie, poBpeSnjejn in zbu^iujujo prebavo, iistijo kri in ûreva. Prtžunejo velite in tnale gliste, ter vse bolezui, izvirajui^e od glint. Delujejo iíborno pruti hripavoati in prehlajeuju, Leûija vse bolezni na jetrih in slezili ter kůliko in Ěúipanje v želodan. Odpravijo vsako mrjiliuo in vse boleani, issfirajnSe od mrzlice. Te kapljice ao najboljše sreiUtvo proti boleznim na maternici in iiudtoiiu, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni meSianski in kmetaki hiSi. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb. — Haditega naj se naroia narivDost pod naslovoui: „Mestna lekarna, Zagreb. Markov trg Štev. 50, poleg cerkve s*. Marka. Denar ae pošilja naprti ali povzame. Manj kakur 13 hteiïeuic ae ne poSlje. Cena je nnalednja in ainer ffanko puatavljeQO na vsako pui^c 3 ducati [36 stekl.) II K v 4 ducati (48 stekl.) 14 K 60 v eki.) 17 K - v Na raipolajçu îniara na tisoče priwialnih pisem, katerili mi ni mogoie radi pomanjkanja prostora navesti. Zato navajam aatuo imena ki fio upurabljali „kapljice bv. Marka" znajijoljsira vspehom, t.er popolnoma ozdravili: Ivan líaretiníiů, nÉitelj; Stjepan Barií, "Tišulj, kr. na' " " .............. 1 ducal (12 stekl.) 4 K — v Z ducata (24 ítekl.) 8 K - v 5 ducatov (60 s nekaterih gospodov, xiipnik; Ilija Mamié, opaukaV; Janko Kišni, natllogar; Stjepan Se)janić, seljak; Sitija Vukelić, Šivilja itd. itd. MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg št. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno leta 1360. Udgovoriu ureiimk Fr. Sal. Watzl. Izdajatelij in taluitiik Urban Horvat. Tink i. Krajec, nasi.