p^"" r^atisov 15.000. ~~W% „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 5 kron,za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo 2astonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo Hi odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za V. strani K 40, za '/« strani K 20, za >/» strani K 10, za ■/.« strani K 5, za >/u strani K 250, za »/,» strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 2. V Ptuju v nedeljo dne 12. januarja 1913. XIV. letnik. Balkanska vojna, Srbija in Avstro-Ogrska. Mirovna pogajanja pretrgana. — Rumunsko-bulgarski spor. — Srbija odnehava? — Mobilizacijske odredbe Avstro Ogrske in Rusije. In zopet moramo zapisati besedo, daje položaj nespremenjeno resen. Zaradi Adrianopla so se mirovna pogajanja med Turčijo in balkanskimi državami sicer pretrgala, ali bržkone bodejo velevlasti vendar toliko vpliva imele, da se ne prične vojna iz novega. V kolikor se balkanska vojna tudi sedaj nadaljnje, se zgodijo vsak dan skoraj na suhem in na morju manjše praske med Grki in Turki, ki pa nimajo odločilnega pomena. Izborno se godi Turkom pri Skutari, kjer so Črnogorci popolnoma opešani in jim tudi srbska pomoč prav nič ne pomaga. Za ta hip je pravzaprav najnevarnejši spor med Bulgarsko in Rumunsko, ki zna prav lahko do nove vojne dovesti, ako ne bi tega velevlasti preprečile. Glede splošne vojne nevarnosti se doslej ne more mnogo ugodnega poročati. Velevlasti so se sicer izjavile za neodvisno Albanijo. Ali določitev mej dela še velike preglavice. Zadnja poročila tudi pravijo, da hoče Srbija odnehati od zasedanja obali jadranskega morja in da bode svoje vojake iz Durazza poklicala. Ako se ta vest potrdi, potem bi bilo upanje na mirno rešitev pač opravičeno. Temu nasproti pa stoji dejstvo, da hoče ravno tako Avstro Ogrska kakor Rusija svoje pomnožene vojaške oddelke ob meji za sedaj obdržati. To je naboljši dokaz nespremenjene resnosti položaja. Odločitev pade morda v par dneh, morda se bode pa vlekla še tedne in mesece. In v vsem tem Času je in mora biti Avstrija na vse pripravljena, čeprav nas stane to ogromne žrtve. Da bi te žrtve vsaj ne bile zastouj vun vržene, — da bi se z a s i g u r i 1 naši domovini stalni mir, ki ne bi ga mogli prevzetni sosedi vsakih par let motiti! Mirovna pogajanja — pretrgana. Londonska konferenca doslej ni imela skoraj nobenega uspeha. Nasprotstva med zmagu-joČimi balkanskimi državami in premagano Tur- Stojan Bardagzija. Črnogorska črtica. Spisal Hermann Albert Hart. Stari Stojan sedel je pred svojo kamenito kočo, ki se je nahajala na lahkem griču izven vasi. Držal je v roki stari vsled večnega čiščenja in brušenja kakor papir tanki jatagan ter bodel z njim med kartienji pred klopjo. Zvenelo je kakor brušenje kose. Semtertja je dvignil poslušajoč glavo in je pogledal na desno v daljavo, kjer je stala v zimskem solncu okoli velikega plavega jezera vrsta nepretrganega gorovja. Cisto doli, na najskrajnejšem jugu jezera, za planjavo polno lumenega solnčnega svita, kazala se je veriga albanskih planin s strmimi, belimi skalami proti jasnemu nebu. Od tam je prihajalo z vetrom neprenehoma gromenje topov. In kadar je pihal veter hujše, se je zrak kar tresel v teh bobnečih glasovih. Pri vsakem poku sunil je starček svoj handžar med kamenje in je pokimal z glavo. Spominjal se je bojev v dolini Zete leta 1877. Takrat je s tem orožjem Turka ubil. Zopet je čutil v pesti lahni odpor, s katerim se je zadila ojstra kljina ; zopet je videl kakor začudeno odprte oči Turka, ki so postale v hitri agoniji mrtve. Tri- čijo bo še vedno prevelika. Tako ni izključeno, da se grozna vojlna še enkrat prične. Balkanska zveza je zahtevala, da ji izroči Turčija skoraj vso svojo evropsko ozemlje; le Konstantinopel in mali trak okoli mesta ji hoče puHtiti. Turčija naj bi odstopila nepremagane trdnjave Adrianopel, Janina, Skutari, nadalje vse otoke v egejskem morju, Kreto itd. Tem pretiranim zahtevam nasproti stoji Turčija na stališču, da odstopi zaveznikom večidel ozemlja v Makedoniji in Trakiji ter da pusti tudi.uresničenje neodvisne Albanije s pristanom Skutari. Obdržati pa hoče Turčija na vsak način nepre-roagano trdnjavo Adrianopel ter egejske otoke. Na vprašanju Adrianopla so se mirovna pogajanja za sedaj razbila. Pri konferenci so padle ojstre besede in velevlasti so morale ves svoj vpljv porabi*' -.'-. \e^ n\ pogajanja sploh končalo. Morda bi odločitev mnogo hitreje prišla, ako bi se morala hrabra posadka v Adrianoplu podati. Ali doslej se še junaško drži in nato se opirajo turški zastopniki Govori se tudi, da bodejo pričele zdaj velevlasti posredovati. Ali med velevlastmi samimi je toliko nasprotja, da se od tega posredovanja ne more mnogo pričakovati. Mirovna pogajanja so pretrgana, ali ne še končana, — medtem pa stojijo stotisoči vojakov na bojnem polju, ves Balkan je. pokrit z morjem krvi in vsa Evropa trepeta v strahn pred vesoljno vojsko . . . Bulgarija in Rumunija. Zadnja poročila pravijo, da spor med Bolgarijo iu Rumunijo še vedno ni rešen. Ru-mnnsko časopisje postalo je vsled zavlačeDJa od strani Bulgarov prav nervozno in zahteva o d-ločilni nastop. Velevlasti se sicer hudo prizadevajo, da bi novo vojno preprečili. Ali kakor zadeva kaže, je vse mogoče. Trozveza podpira romunske zahteve. Srbska zverinstva. V listu „Adeverul" objavlja rumunski zdrav- štirikrat pustil je handžar skozi zrak zažvižgati. Potem ga je vrtel kakor blazen okoli, da se je le lesketeči se jekleni krog v solnci tresel. Ejah — ejah — ejaaah — pel je starček. Starčeva vnukinja Anoka, lepa, šibka deklica prišla je iz hiše. • Kaj delaš, stari oče? »Starček ni dal nobenega odgovora in je vrtel jatagan naprej. Anoka je vzdignila roko čez oči in je poslušala kanone. Nakrat je opazil Stojan deklico. »Kaj stojiš tukaj? Nimaš dela? Pojdi I« Anoka je potisnila prša naprej, mignila z rameni in izginila v hiši. Nikdar več ne more tega slavnega orožja proti turškemu sovražniku peljati. Bil je že prestar. »Kaj ti pade v glavo, Stojan«, rekel mu je bil kapitan, ko se je bil pri mobilizaciji prostovoljno oglasil. »Ti imaš sina in vnuka. To je dovolj. Počij U Tako je govoril kapitan. Tako življenje je nepotrebno. Pred vratmi mora sedeti, daljno vojno poslušati in orožje vihteti — proti kamenju. Popolnoma nepotreben je. Spodaj na cesti prihajal je voz. Lojterski voz. Ne, trije lojterski vozovi. Par mož je korakalo poleg volov in dolgi bajoneti so se svetili na puškah. ( nik dr. Leonte, da so grozodejstva srbske armade, ki jih je on sam videl, naravnost nepopisna. Na stotine vjetih Torkov gnali so Srbi 100 km daleč; kdor je vsled lakote skupaj padel, tega je prvi srbski vojak z bajonetom predrl. Vsa polja so še posejana od mrličov mladih in starih mož, žensk ter otrok. Ko so srbski vojaki prišli v Monastir, so težko ranjene Turke iz bolnišnice pometali. Srbski vojaki so kradli, kar jim je v roke prišlo. Celo inozemske banke so oropali. Nekega bolgarskega profesorja eo umorili. Kjerkoli so prišli Srbi, tam so se ponavljali umori in kri je v potokih tekla ... In te divjake imenujejo naši prvaki ^slovenske brate." Ne, „brati" krvoločnih morilcev pa res nočemo biti! Razoboroženje odklonjeno. Med Avstro Ogrsko in Rusijo se je vršil neobvezni in neuradni pogovor glede razoboro-ženja. Naša vlada je izjavila, da svojih pomnoženih vojaškihčet ob srbski in ruski meji sedaj ne more nazaj poklicati; tudi Rusija je odklonila razve-ljavljenje svojih mobilizacijskih korakov. Za sedaj in morda še za bogve kako dolgo ne pridejo torej pod z as tavo p o ki i cani rezervisti nazaj. To je pač dokaz, da I je položaj še vedno ednako napet in resen in da se še prav nič ne more govoriti o mirn. Ruska dvojezičnost je temu v prvi vrsti kriva. j Kajti Avstro Ogrska brani le svoje pravice in je dokazala z ogromno nesebičnostjo svojo miroljubnost. Koliko nas košta vojna nevarnost? Velikanska vojna nevarnost, v kateri se je j nahajala Avstro Ogrska in v kateri se vsaj de-! loma še danes nahaja, zahtevala je seveda go-: tove vojaške priprave za vsak slu- Ranjence prinašajo, mislil je Bardagzija. Hm I Po-1 časi je ostal in šel čez grič ter obstal na iobu ceste. Spredajšna dva vojaka sta bila moža iz vasi. Ko sta Stojana izpoznala, menjala sta hitro pogled »Heh I Kaj je novega?« zavpil je Stojan. Obstala sta in za njimi voli, tako da so vsi vozovi stali. Zadaj so dvigali ljudje svoje glave. »Ja — veš«, pričel je vojak in se popraskal na glavi; »Mladen — tvoj sin — on je mrtev«. »Mladen ? Hm I Kedaj ?« Stojanova kolena so se tresla in globoke gube na lici krivile. »Predvčeranjem, ob Bojani. Dobil je krogljo v glavo, sredi v čelo, in bil je takoj mrtev. Bog ga blago ,lovi, bil je dober fant I« »Takoj mrtev«, mrmral je Stojan. »In kaj — kako gre Janku ?« Zopet menjala sta vojaka hitri pogled. »Janko leži v drugem vozu«. Vojaka sta šla naprej in voli so potegnili. Tu je bil Janko. »Zlato dete, veseli brat, kako ti gre ?« zavpil je starček. Ali Janko je molčal. Nosil je težko, krvavo obvezo okoli prs. Oči so bile bele, ustnice čisto plave, in njegovi prsti so se tresli v slami voza. Na fini, kakor vosek rumeni orlovski nos mladeniča se je vsedla muha. Straschill'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenja? in najbolj uspešnih korenin. Straschill'ova grenčica iz zelenjav je vsled tega priznano najboljši želodec okrepčujoči prebavni liker. *i* i n. si i čaj ob ruski in zlasti ob srbski meji. O teh velikih pripravah se ne sme ničesar pisati, ali ljudstvo samo itak mnogo vidi in sliši. Vprašanje je le, koliko nas te vojaške posebne odredbe doslej k o š t a j o. Na to vprašanje je odgovorila zadnja skupna konferenca avstro ogrskih ministrov. Za posebne vojaške in mornarske izdatke, ki so nastali vsled rusko-srbske vojne nevarnosti, izdala je Avstr o-O grška do 1. prosinca 188 milijonov kron. Upati je, da se bode tndi v najslabšem slučaju p o-rabilo v te namene le kakih 250 do 300 milijonov kron. Seveda se natančnih številk ne more podati, ker se zna v vsakem hipu položaj spremeniti. Naša država ima v blagajnah okoli 1000 milijonev gotovega denarja, tako da ji zaradi vojne nevarnosti ne bode treba dolgov delati. Veliko večja je seveda gospodarska škoda, ki jo je povzročila vojna napetost. Tisočero velikih in neštevilno malih tvrdk je prišlo v konkurz; le dolgovi tistih bankerotnih tvrdk, katerih pasiva znašajo več kot 100.000 K, presegajo svoto 2 5 0 milijonev. Stotero fabrik stoji, brezposelnih delavcev pa je že na milijone . . . Ako bi bili naši vojaki takoj v Srbijo marširali, — mnogo dražja bi stvar ne prišla . . . Srbija odnehava? Poroča se z dne 8. t. m., da bode Srbija v dokaz svoje dobre volje v interesu splošnega miru žrtev prinesla in takoj po sklenjenem miru svoje vojake od obrežja adri-atičnega morja nazaj poklicala. Srbska vlada pa upa, da ne bode Evropa od nje še večjih žrtev zahtevala. Ako se ta vest potrdi, potem je pač velik korak za vzdr-žanje miru storjen! Najfinejši okus zrnate kave, slastno-dišeče -osvežujoče, Dopisi. Ptujska Okolica. Dragi „Štajerc" ! Razveselile so me pretečene božične počitnice, ob katerih sem imel priliko videti in slišati marsikaj zanimivega. Vzel sem potno palico, ter jo vkre-nem iz Ptuja proti Grajeni. Vendar nekoliko že utrujen polukam v gostilno pri Kreflnn, da se okrepčam. Takaj najdem par možakov, ki se Spomenik cesa-- rice v Trstu. Te dni se je odkrilo v Trstu z velikimi slav-noslmi od umetnika Sei-ferta vstvarjeni krasni spomenik pokojne naše cesarice Elizabete. Ta spomenik je gotovo eden najlepših v Trstn. Naša podoba kaže spomenik, na katerem je videte cesarico v nadživljenski velikosti pted prestolom. Okoli podobe cesarice je ljudstvo, ki slavi svojo vladarico. Spomenik je naravnost krasen in napravi globoki vtis. Širok je 12 metrov. Cesaričina podoba narrjcna je iz bronce, ostale podobe iz kararra-mramorja in drugi deli spomenika iz domačega kraškega kamenja. Pas Kaisen'n Elisabeth.- total inTriesf. ravno pogovarjajo, zakaj da na Vurbergu ni tako dolgo obč, volitve; tedaj se oglasi eden in pravi: „Meni je župan pravil, da poleti, ko bi imela se volitva vršiti, je bil dotični g. komisar na počitnicah, kateri bi imel volitev voditi, in sedaj pa zopet pravi, ako bi utegnila vojska postati, tudi zategadel volitve ne bo, ker bi nov župan ne znal mobilizacije izposlovati. — Nato se oglasim jaz ter rečem: „ Neumnež je tisti, ki vam to pravi, in neumneži Bte tisti, ki tako laž poslušate in se daste tako slepo farbati od župana ; to mora biti gotovo en drug vzrok, da se volitev ne vrši, ker se volitve vršijo ob vsakem času ; saj citate v raznih časnikih." — Dalje, sedaj pa še poglejmo po sobi naše soposlušalce ; za pečjo zagledam eno žensko osebo, z dvema telesoma in eno dušo; vprašam moža, kdo je to ; ta mi odgovori, da hčer. „ Ali je omožena?" Pravi mož, da ne. „Kje je njen ljubček?" Mi mož odgovori, da jo je v Ameriko popihal, da se sramoti izogne. »No', dejal sem, „serbos nacl, zdaj pa vohaj za njim; kaj pa bo g. župnik rekel, da se pri tako pošteni hiši in cerkv. ključarju, kjer je nad vse krščanski mož na krmilu, kaj takega godi, kateri je že enkrat globoko padel in se spet izkobacal; g. župnik bode spet moral novo volitev cerkv. ključarja naznaniti." Oh — božja kaštiga! Sedaj pa že imam dovolj, si mislim in se napotim dalje proti Vurbergu, ter jo ukrenem v gostilno .Golob, ter se tam oddahnem; čreva so mi že po hrliši šomatale, moral sem njih nekaj potolažiti ; črez nekaj časa zaslišim med pogovarjanjem ljudi, da so neki paglavci, (ne vem Vragovega al Vregovega Jaka) v Karčovini, baje zagrizenega klerikalca sini, pretočeno nedeljo iz cerkve gredoč napadali poštene ter mirne fante z odprtimi noži. Tako si človek že res ni svest svojega življenja pred klerikalci pri belem dnevu na Vurbergu. Kaj ne, ljubi »Štejerc", to je omika in sad vurberške klerikalne vzgoje. Fej! Popotnik. Vurberg. Dragi „Štajerc!" Nekaj novigs ti hočem na uho povedati, da ne bo nikdo slišal: — Naš sv. Juri je pretočeno leto hodil k „va-fenubungi" v Maribor, ter je napravil okoli 300 kron stroškov in je sedaj že na nurlaubi" . . . Št. Vid pri Ptuju. Dne 22. decembra 1912 vprizoril je g. Franc Schosteritsch kot ogleda šentvidske šole božično slavnost, h kateri so bili tudi gg. kateheti in učiteljstvo povabljeni. Slavnost je bila vezana s tombolo in je prinesla 150 kron čistega dobička. Prav mnogo so k temu pripomogli z darovi nemški meščani ptujski. Udeležil se je slavnosti tudi g. nadučitelj Hauptmann z gdč. M. Duller. Skupno se je obdarilo 45 otrok z štofom za obleke. Končno se je šolarka A. Vidovič v imenu obdarovane deco prav ginljivo zahvalila. Ta zahvala velja domačinom in Ptnjčanom, ki imajo vedno odprto srco za revne ljudi! Pa tudi g. Scho-steritsehu gre za prireditev prav veliko zahvale. ČaBt mu! Št. Lenart pri Brežicah. Že v neštevilnih slučajih smo dokazali dejstvo, da so najbolj zabiti klerikalci naši največji sovražniki in se ne sramujejo najpodlejših laži. s katerimi nas sku- Previdno jo je Stojan prepodil. Držal se je na lestvico voza in korakal poleg njega. Neki lahko ranjeni v istem ■vozu je opazil Stojanov vprašajoči pogled in je odgovoril: • Bajonet«. Starček je pokimal, pogledal še enkrat umirajočega vnuka in izpustil voz. »Umira — Janko tudi« . . . Vozovi so izginili za gricom. Počasi je korakal Stojan v vas. Nobene bolesti ni čutil, ne, to ni bilo. Sam se je temu čudil. Le nekaj čisto druzega je čutil. Dihal je težko in ob sencih so se mu napele žile, kakor prst debele. Kapitan v okrajni pisarni je bil jako jezen. »Saj sem ti vendar že rekel, Stojan« . . . Ali razvnete oči starčka so postale zapovedujoče plamteče zvezde. Kapitan je šel semtertja in premikal rame. »Daj listek«, nahrulil je pisarja. »Zapiši Stojan Bardagzija I« Potem vzel je ključe. »Pojdi I« V skladišču na dvorišču dobil je Stojan patrone. Trideset zavojev natanko po predpisu. Kapitan ogledoval je Mauserjevo puško in jo očistil z rokavom. Potem je nataknil bajonet, dolg in ojstro nabrušen. »Tako, Stojan, bila je tvoja volja.« »Bog me ubij, če ga ne bodejo nazaj poslali«, klel je za nj m, ko je starček že odšel. Pred hišo čul je Stojan že glasno jokanje svoje žene. Torej je že sprejela vest. Pred sliko svetega Andreja klečala je žena in ih-tela v divjem joku. Anoka je sedala poleg peči, roke ovite okoli kolen ; izredno lepi obraz dekline je bil trd, kakor iz kamenja izsekan. Stojan je v sobi nekaj iskal, si nabasal hlačni žep s tobakom in vtaknil kos okajenega ovčjega mesa v suknjo. Pred podobo svetnika se je prekrižal. »Kam greš?« je prašala Anoka. Molče je vzdignil puško. Dekle je pokimalo. »Bog te blagoslovi I« Stopil je čez prag Njegova žena je glasno zajokala. Ko je šel mimo vojaške bolnišnice v vasi, je zaškripal z zobmi. Na cesti je korakal naprej in vedno boljše je šel. Izraz njegovega obraza je bil vesel in zadovoljen. Nobenih misli ni imel in kadil je neprenehoma. Skoraj nasmehnil se je, ko je vidil na skalnati poti automobil z velikanskim topovom za obleganje. Proti večeru je prišel v dolino, na dobro ohranjeno cesto, ki je vodila poleg bregov jezera. Nakrat se je vstavil. Bilo je čisto tiho. Gromenje topov na jugu je vtihnilo. Ničesar se ni culo. Le ve- černi svit je žarel v vodi. V dolinah so bile plave sence Na jasnem nebu plaval je en sam rdeči oblak. Zamišljen je korakal Stojan naprej. Četa vojakov mu je prišla nasproti. Omaknil se je do kamenite' ograje ob jezeru. »Kam ?« jim je zaklical. Ali ljudje so bežali molče naprej. Bili so trudni in z blatom pokriti. »Hej, Bardagzija«, zaklical je nekdo. Bil je Mitar, vaški krčmar. »Kaj delaš tu, starček?« »Kam ?«, je ponovil Stojan svojeglavno. »Tega ne ve nikdo. Komandirani smo nazaj. Premirje vlada. Vojna je končana I Ali čuješ, vojna je končana 1« »Vojna — je — končana?« »Bižkone I« Stojan je odprl usta in njegova kolena so se šibila. »Pojdi naprej, Mitar naprej 1« vpili so zadaj in potegnili vojaka seboj. Oddelek je izginil za gričom. Stojan je sedel na kupu kamenja, puško med koleni. In njegovo truplo se je daleč naprej pripognilo .. . (»Tagespost«). Kupujte naš koledar za leto 1913. Cena s poštnino 70 vin. šajo naslikati kot slovenskemu ljudstva škodljive in .brezverce." Med take naše .prijatelje" spada nedvomno tudi gostilna Krulc v Št. Lenarta, ki živi večinoma od naprednih in nemških ljudi iz mesta in okolice. V zahvalo za to pa se v tej gostilni gosta, kadar odide, prav nesramno ogloda do kosti in razpravlja njegove najskriv-nejše družinske zadeve. GlavDo besedo vodi gostilničarka, nekdanja dolgoletna furovška kuharica, medtem ko njen mož igra pri njej le bolj vlogo neplačanega kelnerja, ki mora reči k vsemu, kar ona zahteva, ja in amen. Sicer pa je drugače nje popolnoma vreden sodrug in oba skupaj velika prijatelja Srbov. — Vero je ta čedna dvojica najlepše pokazala na sveti večer. V tem, ko so še mestni hoteli bili zaprti inje vsak kristjan molil ali doma ali pa v cerkvi, se je tam celo noč igralo in ko so se ljudje že vračali na božični dan od maše, so pokale pri Krulcu še vedno karte. Da se pri tem opravila ni molilo in častilo Boga, je jasno kot beli dan, pač pa je imel mali Jezušček dovolj vzroka, žalostiti se nad temi novodobnimi klerikalnimi „katoličani." — Vsem pa se je v srce smilila Kru kina. nečakinja, ki je imela na sveti večer s perilom opraviti, pri čemar se je revici zadrla igla globoko v roko in še sedaj notri tiči. In ta neusmiljena teta Krulc jo je še, češ, da bi sicer prav pridno dekle ne postavalo in zastonj ne jedlo, prisilila, da je z bolano roko morala poribati celo hišo. — Z druge strani pa se nam dodatno k temu povsem resničnemu poročila še piše, da Krulka, če pošteni list .Stajerc" samo ugleda, kar zbesni, nedolžni list opljuva in ga na tleh pohodi s pristavkom, da je še za stranišče preslab. Mi polagamo le našim prijateljem v premislek, da jih nikdo ne more prisiliti k obisku te gostilne, kjer se poleg točenja kislega, vina še tako nečuveno žali čut naprednih in Nemcem prijaznih ljudi in kjer vrivajo gostom .katoliške" cunje .Stražo" in „Slov. gospodarja." Krulka naše ljadi zaničuje, dobri so ji le samo njih čestokrat težko prisluženi novci, radi kojih je tudi 53 let stara prijate-. Ijicafarovževporočila31 ietstarega Krnica in samo iz toga namena, da so sedaj dva pehata, no za _ ir duše, temveč — za denar! Svetujemo temu ljubeznjivemu parčku, naj se poboljša in naj sebe in svoje učence pred vsem navadi goste spoštljivo pozdravljati, kakor se spodobi, sicer se pa kmalu zopet vidimo ! Veliko prizadetih. Teharje. Naši čuki so kaj vneti prijatelji Srbov. Najhujši med njimi pa je gotovo „hornist", mladi mločozobi Rudolf Gajšek. Nekoč se je mudil v neki tukajšni napredni gostilni, kjer je med drugim zahteval tudi ..obmejne vžigalice." Ker pa gostilničar dotičn;h nima v zalogi, hotel mu je postreči s .Schukereinovim", katere je pa ta fantek prezirljivo odklonil, vtaknil s;alčico neprižgano v žep, zapust.il gostilno in si zažvižgal svojo „Zora puca" od Balkana. Čuden patrijot! Četudi je še mlečozob, vendar ima že ljubico, krasno .devojče." No, saj Ti je nihče ne zavida, samo pazi, pazi, ljubi moj čukec, da Ti kak kaplan ne uide v zelje, kakor se to kaj rado zgodi na Teharjih . . . Iz Novega Vrha pri Mali Nedelji. Neznani vlomilec je dne 29. dec. vlomil v hišo in pivnico Poldovo ali Kovačevo v Novem Vrha pri Mali Nedelji. K sreči je prišel kočar Janez Zorko iz Novega Vrha mimo ter zapazil luč v pivnici. Ker pa se je ta vlomilca zbal, je poklical poleg stanujočega kočarja Vincenca Graufogel, da mu naj bi ta pomagal tata iz pivnico izganjati. Ker pa je tat pravočasno pobegnil, sta tedaj Janez Zorko in Vincenc Graufogel bila varna pred tatom in sta tedaj sama poskusila Kovačevega vinca, katero pa jima je preveč v noge stopilo, tako da sta se morala večkrat na glavo postaviti, preduo sta prišla domov. Orožniki bodejo na tak način lahko izsledili tatu. Lastniki lanskega vina,'le držite še ceno, ker je vino tak močno ! .Štajercev" poročevalec iz Moravec. Iz Vogerč. Tukaj so lani ustanovili .Marijino družbo" in so dobili par zarjavelih devic, katere so se že do večine vsega naveličale, in pa nekaj otrok. Kajti kaka pametna tako noče takih neumnosti. Za predsednico je Zgančeva Treza. Ta stara devica čaka poštena dekleta pri cerkvenih vratih in jih po sili vlači v farovž, da bi bo tudi zapisalo v dražbo. To so jo zgodilo Novo poslopj'e voj'nega ministerstva. V kratkem bode skončana nova zgradba avstro-egrskega državnega vojnega ministerstva. Naša slika kaže mogočno to novo poslopje, ki se nahaja na Stubenringu na Dunaju. Pred tem poslopjem se postavi spomenik feld-maršala Radetzky. K m * X It S 5— cd X K S3 3 N Das neue oetferreichisch-ungarische REičhskricgsrriinisftriumin W:en. na kvaterno nedeljo, ko je vlačila dekleta, da so ji komaj nšle. Podpredsednica jo bo pa že v kratkem popihala, ker se ji že gotovo toži po čem drugim. Pa tudi drugih je nekaj takih, da bi se vse drugo lahko prej reklo kakor pa .Marijina devica." Tudi župnika imamo zelo hudega; kar ne trobi v njegov rog, hoče kar pohrustati, posebno pa .Štajerca." Imamo še veliko gradiva, pa bojim se, da bi mi dragi gospod urednik ne pristrigli mojega dopisa. Tudi v Vogerčah se že dela dan. Pozdravljeni vsi, dragi bralci .Štajerca" ! V kratkim se pa zopet oglasim, gradiva je dovolj. Iz Središča. Dragi .Štajerc" ! Ti misliš, da smo mi na Te pozabili. Pa čnj, kaj se godi v našem narodnem vseslovenskem kraja ! Pred par dnevi je imel naš občinski zbor svojo sejo. Naš vsemogoči župan Žmko je sedel na svojem mogočnem prestolu med svojimi vernimi apostoli, rekoč: „Deca moja! Kaj bo ? V našoj kaši ga ni drugo kot stari pavoki, ker mladi se niti ne vtegnejo zvaliti, ker je preveč preganjamo. Kajti naši razni stroški mnogo več potrebujejo. Kaj začeti?" — Dolg molk. Slednjič se vzdigne njegov prvi debeli pisar izza mize tako naglo, da bi se lahko miza prevrnila. Vsi poslušalci ostrmijo, župan pa nategne ušesa in oči, da bi mu skoraj izstopile. Ta njegov debeli pisar (kako mu je neki ime ? krstili so ga menda za .Gjura"; no ta god je v leto samo enkrat in tedaj imajo krave vence) — ta pisar se sedemkrat pred prestolom prikloni in pravi: „ Vsemogočni župan, jaz v imenu vseh svojih podložnih Ti podajam dober nasvet. Kaj, ali ne veš za mojo kašo, ki sem jo po sili ugrabil svojemu predniku, čeravno je ta bolj moder, ko jaz, ki mu ni trebalo občinskega sluga po vsem Središču pošiljati, da bi mu drugi račune za občinsko blagajno vknp spravili! Tam nekje v moji knjigi stoji zapisano, da so nam Središki siromaki še dolžni na .štanti", in še na Bogve kaj vsem; te bomo gulili!" .Kako pa misliš?" vpraša v jedni sapi župan. „Na doktorja je dati", se razveseli pisar, da bi mu skoraj debeli trebuh počil. Župan bi skoraj od veselja iz prestola padel. Njogov mlokarničar jo od veselja puško pograbil in jo udaril na .raubšice." In vsi drugi so veselih obrazov zapustili dvorano. In seja je bila zaključena . . . Ustna voda « Okrajni zastop v Bistrici. Slov. Slov. bistriški 21. decembra p. 1. sedoval je dr. H. spominjal v toplih zastopa g. Johana pridno in zvesto treba posebej omenil, da je c. k. volitve za okrajni vršile : za veleposi trge dne 22. in za nuarja 1912. Ker (Dopis). okrajni zastop imel jo dne svoje letno zborovanje. Pred- W i e s t h a 1 e r, ki se je besedah p. kr. umrlega člana Werhonscheg, katerega delovanje za prebivalstvo je išati. Nadalje je predsednik namestništvo razpisalo nove zastop, ki se bodejo tako-le sstvo dne 20., za mesta in kmetske občine dne 24. ja- je bilo to zborovanje zadnjo Zdaj pride nesreča M se ponavadi reče, ako mož, reditelj družine zboli in se, mnčen od raznih bolečin, brez dela na peč vleže, ako ne more za ženo in deco več delati in nič več. zaslužiti. Pametni človek pa ne toži, temveč izkoristi v takih slučajih izkušnje drugih. Ne malo korist bi lahko našim čitateljem sledeče pismo prineslo, ki ga je pisal Nj. eks-celenca Leon baron Freytagh-Loringhoren, deželni svetnik Vesel'jevega viteštva in carsko raski resnični državni svetnik v Arensburgu, Kommandantenstr. 5, otok Osel, gubernija Liv- land. To pismo se glasi: .Smatram za svojo dolžnost napram soljudem, da izborni Feller'jev fluid z zn. .Elsafluid", kjer je le mogoče, priporočam. Opozarjal sem enega studijskega prijatelja in zdravnika v Petersburga na to krasno sredstvo in imel priložnost, nekega druzega zdravnika v Peter8burgu, ki ima tukaj veliki zavod za kopanje v močvirju, ozdraviti s Feller'jevim Elsafluidom od močnih revmatičnih bolečin v rami, pri katerih njegova lastna sredstva niso pomagala. Tudi neki zdravnik v Danzigu na zahodnem Pruskem rabi v svoji praksi Feller'jev fluid in zato želim v blagor človeštva tema preparata vedno večje razširjenje in njegovemu iznajditelju zasluženo slavo." Upamo, da naš čitatelji poskusijo tudi Feller'jev fluid z zn. .Elsafluid" rabiti ako kedaj o bolečinah tožijo. Povemo Vam iz izkušnje, da postanete potem sveži in za delo zmožni, kajti kakor smo dostikrat imeli priliko slišati, se obnese ta preparat proti raznim bolečinam, kakor Hexenschuss, bolečinam v hrbtu in členkih v križu in v prsih. Istotako se hvali to sredstvo proti bolečinam v vrata in bodenja v strani in mi sami smo se prepričali o njegovem zdravilnem, kašelj odprav-ljajočem in osvežujočem vplivu. Poizknsni tucat 5 kron pri lekarnarju E. V. Feller v Stnbici, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko)-----------------------fe. Nabiraite nore naročnike! — 4 — v tekoči periodi, podal je predsednik kratki pregled o svojem 6 letnem uspešnem delovanju. Temu poročilu posnemamo sledeče važnejše podatke : Okraj je za kmetijstvo in živinorejo v zadnjih šestih letih izdal več kot 14 000 kron, torej vsako leto okroglo 2300 kron. Kar se tiče cestnih zgradb, sledil je načelnik izgleda proj-šnega velezaslužnega načelnika g. S t i g e r, ki je prometu v okraju vrlo koristil s cestnimi zgradbami sv. Martin, Črešnjovec in Laporje. Novi načelnik g. W i e s t h a 1 e r je izdelal ceste Ternovec, Obernau, sv. Martin, Smreče in Voj-tina. V zadnjih šestih letih se je za cestne zgradbe in za vzdržanje cest izdalo čez 200.000 kron. torej okroglo 33.000 krou na leto. Pri temu je 'omeniti, da znašajo okrajne doklade le 50 do 60 000 kron. Torej se je moralo te zgradbe izvršiti večinoma le vsled podpor štajerske dežele. Okraj sprejel je v letih 1907 —1910 od dežele podpor v znesku 49 130 kron, torej vsako leto okroglo 12.000 kron. Zaradi slovenske obstrukcije v štajerskem deželnem zboru pa so te podpore zdaj že dve leti izostale. Slovenski poslanci so torej s svojo brezvestno obstrukcijo slovenje-bistriški okraj oškodovali za okroglo 24.000 kron. Poleg tega trpijo vsled obstrukcije tudi občine Sv. Martin, Sme-reče, Vojtina, ki so pri zadnji cestni zgradbi 6000 kron prispevale, Še posebej za 6000 kron škode Tako je slovenska obstrukcija le slovenje-bistriški okraj za najmanje 30.000 kron oškodovala. Predsedn k se je pečal tudi natančneje z obstrukcijo slovenskih poslancev. Povedal je, da slovenskj, poslanci ne obstruirajo le v okrajnih zastopih in v deželnem zboru, marveč tudi v državni zbornici pri obravnavi najnujnejših postav, kakor n. p. pri zadnjih mobilizacijskih postavah Tudi v času, ko grozijo domovini zunanji sovražniki, ne odnehajo slovenski poslanci od svoje izsiljevalne politike in spravljajo ne samo gospodarstvo okrajnega zastopa, marveč tudi gospodarstvo dežele ter države v .hudo za drego. Mi pa bodemo svoje dolžnosti zvesto izpolnjevali po vzgledu našega milostnega cesarja. Govornik je zaklical cesarju trikratni „hoch", kateri klic so člani zastopa navdušeno ponovili. Potem je razpravljalo zborovanje okrajni proračun za 1. 1913. Sklenilo se je ednoglasno dviganje 5 0% okrajne doklade. Vkljub cestnim zgradbam in vkljub odpala deželnih podpor se torej doklade ne zviša, kar je vsekakor lepo znamenje izbornega naprednega gospodarstva v okrajnem zastopu. V hranilnični odbor se je izvolilo ednoglasno gg Jos. K r e n n, Karl W u 11 in Kari Z i m m e r. Potrdilo se je nadalje proračun občin in prošnje za posojila občin Hrastovec, Modrase ter Spodnja Pulskava. Za požarne brambe v Spodnji Pul-akavi in v Slov. Bistrici se je dovolilo posebno podporo vsaki po 150 kron. Ker okraj vsled slovenske obstrukcije v de želnem zboru ne dobiva več deželnih podpor, sklenilo se je, da se tndi občinam ne bode dajalo za zgrajenje ter vzdržavanje občin-skihcestnobenihokrajnihpodpor, dokler ne bode deželni zbor zopet delazmožen. Kmetje, zahvalite se slovenskim poslancem, ki so zaradi svoje vseslovanske politike vbogo slovensko ljudstvo gospodarsko izdali . . . član zastopa g. Petzolt izrazil je predsedniku za njegovo 6 letno zaslužno in uspešno delo-vanjo zahvalo, ter ga je prosil, da naj načel-ništvo i zanaprej sprejme, ako bi se ga poklicalo. Nato je bilo to uspešno in složno zborovanje zaključeno. MOJA STARA izkušnja me uSi, da rabim za negovanje moje koze le Stecken- pferd-lilijino-mleSno milo od tvrdke Bergmann 4 Co., Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod 229 Novice. BflF" Naznanila. Cenjeni naročniki in čitatelji nam morajo oprostiti, da smo morali tudi v tej številki vsled pomanjkanja prostora izpustiti mnogo gradiva. V teh težkih časih ravno ne gre drugače. Izpustili smo politični položaj notranji, ki itak nikdar ni mnogo vreden. Tudi novice in gospodarske prispevke smo deloma iznastili. — Delajmo z vso močjo za ^Štajerca", kije največji neodvisni tednik! Vsi za „Štajerca" v boj! Iz Spodnje-Stajerskega. V Ormož! Svoj čas smo objavili vest, da govori neki „nadsokol" o slovenskem sodniku g. Zemljiču prav čudne stvari, češ da g Žemljic nekega obtoženca ne bi kaznoval, ako bi isti bil član „S>kola." Rekli smo takrat, da je dvoje mogoče: ali je tisti Bnadsokol" o g. Zemljiču lagal; potem je tega dolžnost, da dotičnika ' zaradi žaljenja časti toži; — ali pa je g. Žemljic dotične besede res izpregovoril ; potem je pristranski sodnik in zasluži najhujšo kazen . . . Naš članek je gospode v živo zadel. V „Slov. narodu" so se prali in so vse tajili Mi smo pa čakali, kaj bo>ie g. Žemljic storil. Ali ta čudoviti sodnik dela ravno tako, kakor da bi ga cela zadeva prav nič ne brigala. Le mzarja Sagadina pošilja v boj Zato pustil je ta g. Josip Sagadin v „Slov. narodu" z dne 7. t. m ponatisniti izjavo, češ da je „Štajerčeva" vest „neresnična" in da je pripravljen to „ kot priča pri sodniji potrditi" . . . Oho, gospodje, tako nam ne uidete! Podpisani izjavljam, da je res. kar sem pisal v takratnem članku, da je g Sagadin v resnici g. sodniku Zemljiču na omenjeni način n e-p r i s t r a n o s t o č i t a 1 ter da g. Sagadin zdaj vedoma laže, ako hoče to v tajiti. Pripravljen sem tudi jaz pred sodnijo s pričami resničnost te trditve dokazati. Upamo, da bode g sodnik Žemljic zdaj, ne glede na ozko prijateljstvo, ki ga veže na „sokolskega brata" Sagadina, svojo dolžnost storil in zadevo pred sodiščem pojasnil Kajti drugače bi morali pač misliti, da je g. Sagadin res le Zemljičeve besede ponovil . . Kari Linhart, urednik „ Štajerca." Mariborski slovenski narodnjaki so v splošnem precej tihi Ali st-mtertja pa le razburjajo javnost s to ali ono zadevo Pred kratkim se je zopet zgodil tak škandalček, ki bode imel bržkone tudi sodnijske posledice. V Mariboru ima namreč neki Weixl svojo papirno trgovino. Možakar je seveda grozovito nnarodnjaški* človek. Ali obenem ne leze pod farovško kuto, temveč se imenuje celo »liberalec." To seveda klerikalcem ni všeč in zato so ga pričeli po „Straži" in „Gospodarju" mazati ter napadati z edno8tavuim namenom, da bi mu kruh od-jedli. Kajti ,,krščanstvo" slovenskih klerikalcev pozna le eno geslo : pripogni se pred političnim popom ali pa bodeš s polenom ubit . . . Weixla so torej klerikalci hudo bojkotirali in možu je šlo to na ledice, postal je nervozen, pričel je na maščevanje tuhtati. Zadnjič sedel je Weixl v »narodnem domu", ko pride tudi slavni „urednik" lista „Straže" g. Kemperle. Komaj je Weixl tega slovenskega brata zagledal, ko mu je sla vsa kri v glavo. Preklofntal in pretepel je na prav robati in radikalni način vbo-gega „uredmka" Kemperla. Ta je končno po-teguil revolver in z njim preprečil nadaljno birmanje To so torej šege in navade v »narodnem domu" v Mariboru. Slovenski listi bojkotirajo slovenske trgovce, — slovenski trgovci pa klofutajo slovenske „urednike ..." Vbogi Kemperle! Zakaj imaš tako dolgi jezik, da ti ga morajo slovenski rodoljubi a la Weixl krajšati ? Vbogi Kemperle. kaj pa se bo tebi še vse zgodilo ? Weixl seveda s tem klofutam ni nič dosegel. Nasprotno, šlo mu bode še slabše. Kajti vkljub gorkim klofutam bode moral Kem perle naprej psovati in obrekovati. Weixlu pomaga le eno : pred dr. Korošcom mora na kolena pasti, — kajti drugače ga bodejo klerikalci kmalu zadavili . . . V Celju so vpeljali električno razsvetljavo. Za Obmejne vojake nabral je g. Peter Majcen, posestnik na Humu pri Ormožu K 25"32, ki se jih je c. kr. vojnemu minister-stvu odposlalo. Cast in hvala! Umrl je na Vukovskem dolu posestnik in občinski predstojnik g. Janez S c h a n 11. Pokojni poštenjak bil je zvesti naprednjak in naročnik našega lista, odkar ta izhaja. 20 let je bil občinski predstojnik, 12 let šolski odborniki Pa v Jarenini. Pogreb je bil jako lep. Razven 300 mice do 400 drugih eseb udeležila se je pogrebajaški šolska mladina V »Slov. gospodarju" so morali S klerikalci seveda pokojnika oblajati. Mi pa dobro moč vemo, da ostane spomin na ranjkega Schantlako 1 neizbrisen. Lahka ti bodi, vrli značajni pokojnik,. S domača žemljica! baj' Veliki Slepariji z živinskimi listi so prišli treli na sled. V Sv. Petru na Medvedovem selu se je azili dobivalo prazne živinske liste z občinskim pe-jkli čatom po 1 K. Občinski predstojnik Strašek in so njegova ž^na sta sleparijo kar v veliki meri kih izvrševala. Občinski nrad ni bil pravzaprav ničnda druzega kakor gnezdo tihotapcev in goljufov.. kc Pred soduijo se bode grozne škandale dognalo. Občina je seveda v hudo klerikalnih rokah. Na« tak način ni čuda, se potem živinske kuge ved- j no iz novega čez meje zavlačijo. t nakar so vlomilci urnih pet zbežali. (9 Pokvarjena mladina. V Gaberjih zasačili so et stražniki v stanovanja Elize Kogoj 12 letna re šolarja Karla Kogj in Alojza Narat pri prepo- ki vedani igri Smrkolina sta dostikrat cele noči igrala. Neznano je, od kje sta dobila dostikrat velike svote denarja ti Iz ljubosumja sta se stepla fanta Janez g Soško in Janez Bndič, ker se je zadnji šalil s iv Soškovo ljubico Naposled je Soško potegnil sr nož in sunil Budiča z njim štirikrat v hrbet, ai tako da je ta smi tnonevarno ranjen. is Surovež. V Loki pri Laškem živi Prane n[ Tabor v sovraštvu 8 posestnikom Francom Janta. i Zadnjič je šel, oborožen z nožem, mimo Jantove iti hiše, Ker svojega sovražnika ni videl, zaklal z mu je 50 kron vrednega domačega psa. Tabor )1 se bode imel pred sodnijo zagovarjati. ja Utonil je v bližini Zgornje Radgone po- i sestnik Joh. Jagerič. Ko se je vračal domu, aj padel je po nesreči v Muro in izgubil svoje življenje 1S Divjak. Na plesu v Skrubejevi krčmi pri \ Celju metal je vojak Andrej Ratelj prazne ste-klenice na goste. Ko mu je krčmar to prepo- r; vedal, potegnil je bajonet in ga sunil krčmarju z vso silo v hrbet Krčmar je smrtnonevarno a-ranjen Razbujeni gostje so Rateja vrgli na tla 5 in ga grozno pretepli ter patrulji oddali. Zaprli so v Mariboru neko deklo Jozefo e Gaube rojeno Jarc iz Pesnice. Našli so pri nje n več sto kron, ki jih je bržkone kje ukradla. a Veliki Vlom v Radgoni. Urarjeva vdova Marija Kopalko v Radgoni opazila je že dalje časa, il da ji nekdo denar krade. Niti mislila ni nato, ie da bi bil tat njen pomočnik Janez Prirš. Pa je g bilo vendar tako. Zadnjič pa je Prirš še napra- u vil ponočni vlom v prodajalno in je ukradel i za 2000 kron zlatnine. Hotel jo je potem čez a ogrsko mejo popihati, a mestni stražnik Drobetz i] ga je na kolesu zasledoval in vjel. Prirš je že j 7 krat zaradi tatvine predkaznovan. Oddali so < ga sodniji. i Vojaški pretepi med domobranci in infan- a teristi 87. pešpolka so se v zadnjem času ope-tovano v Celju zgodili. Taki pretepi pač ne de- a lajo nikomur čast. e Pod vlak se je vrgel v Maribora bazar Šte- i BJ 5 - : m Popp. Težko ranjenega so odpeljali v bol-1 tšnico. Vzrok samomora je baje neveselje do - Ifjaškega stana. • 1 Surovi Sin. V Celja pretepaval je mesarski 1 »močnik Franc Celestina svojo lastno mati tko hudo, da ga je moral stražnik aretirati. j Steklega psa so opazili pri Velenju, kjer i baje todi nekaj oseb ugriznil. Potem so ga Itrelili. Ali tudi v raznih drugih krajih se je ■ pazila pasja steklost. V občini Mihalovec je tekli pes ugriznil 22 drugih psov ter 3 svinj, i bo se morali vsi postreliti. Prebivalstvo je v tkih slučajih pač prelahkomiselno. Steklost psov endar ni tako nedolžna bolezen, kakor nahod li kurja očesa! Iz Koroškega. Šmihel nad Pliberkom. Našim duhovnikom lenda zeio primanjkuje denarja; zadnje čase ikoro vedno grmi župnik raz prižnice, naj ljudje Enneso najemščino od njiv, poravnajo stroške grebov, stolov itd. Zadnjo nedeljo se je celo Tožilo z rubežnijo. Ali je mar to krščansko?! tbogi ljudje bi pač prinesli, ko bi sami kaj Beli; uboštvo tare kmete, da komaj dihajo; i vendar župnik grozi z rubežnijo. — „Bodi smiljen in usmiljenje boš dosegel", je učil jristus in to povdarjajo napram vernikom tudi a.šl duhovniki. Ali pa tudi sami tako ravnajo?! Več faranov. Šele. Poštenjak, Tomaž Olip si je pustil tekje sledeči „popravek" narediti, ki ga mo-|mo v zmisln postave ponatisniti: „Na ured-ištvo BStajerca" v roke odgovornega urednika !arl Linharta Ptuj, Spodnje Štajersko. Sklicu-ič se na § i 9 tiskovnega zakona zahtevam. i prinesete k notici Vašega lista z dne 8 j 12. 91 a št. 49 pod naslovom „Sele (Iz preteklosti Jštenjaka") v postavnem roku in postavni }liki sledeči popravek: Ni res, da sem jaz za llsko zemljišče dvakrat denar sprejel, res je imveč, da se mi je denar za šolski svet izpla-il samo enkrat in sicer v znesku po 500 K. i res, da sem z notarsko pobotnico iz leta 598 potrdil drugi sprejem denarje za šolski ■ let, res pa je, da sem denar za šolski svet j Irejel samo enkrat in da sem ta prejem samo akrat s pobotnico potrdil. Ako so se v Tačune rajnega šolskega sveta morda vrinile pomote, i iste niaem odgovoren jaz, ki nisem bil takrat iti član krajnega šolskega sveta. Ni res, da se i gospod okrajni glavar pl. Ramer v sredo 27. bvembra iz računov prepričal, da sem jaz v isnici za zemljišče, na katerem stoji šola, dva-ratno plačilo sprejel, tudi ni tak dokaz iz (»isov „či8to jasen", kakor trdi Vaš članek, mpak res je, da se gospod okrajni glavar niti I računov niti sicer ni o tem prepričal ter tudi kti nikakor ne dokazujejo, da bi bil sprejel iz dvakrat plačilo. — V Selah 31. decembra Bl2. — Tomaž Olip." Op uredništva: daj ima naš dopisnik besedo, kajti s § 19 se , a vsako lumparijo prikriti. Na svidenje torej, i ragi Tomaž Olip! j Zaprli so zaradi raznih zadev v Lavamiindu \ ostopača Alojza Melanšek, ki je že več kot 0 krat predkaznovan. — V sv. Pavlu so zaprli 9 8 krat predkaznovanega hlapca Antona Remec iradi vloma. Nogo zlomil si je na poti proti domu na brega leta večer posestnik J. Barth p. d. Ma-£ v Libeličah (Leifling). Vlom. Delavec Pavel Taler ukradel je jer-(enarju Egger iz zaklenjene delavnice 720 kron enarja. Tata so hitro zasačili in zaprli; tudi krateni denar so še našli. Požig? V Goppelsbergu nastal je zadnjič eliki požar, ki je vpepelil hiše in gospodarska pslopja posestnikov Auernig in Hassler. Auer-igu je zgorelo tudi 4 svinj. 2 koz, 2 ovci in pa za 10.000 K škode ; Hasslerjevo škodo so »ni na 8000 K. Zavarovana sta na mnogo tanjšo svoto. Splošno se sodi, da je nekdo alašč zažgal. Tatvina. Mesarju in gostilničarju Goritschnig Celovcu ukradel je nekdo okoli 300 K de-irja. Bržkone je izvršil tatvino kakšni do-lači tat. Nezgoda. Pri delu padla je dekla Marija ansian v Magdalensbergu raz podstrešja. Ne-ečnica je pridobila take rane, da je čez par ai umrla, brez da bi prišla zopet do zavesti. Veseli samomor. V Celovcu je brezposelni pekovski pomočnik Herman Kacian s tovariši veselo popival in se zabaval Potem pa se je ustrelil. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora ni znan. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdice so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamr - j vani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) I pomenijo letne in živinske sejme). Dne 11. januarja v Brežicah (svinjski sejem). Dne 13. januarja pri Novi cerkvi**, okr. Celje ; v Šmarju pri Jelšah**. Dne 14 j a n u a r j a pri S' Filipu**, okr. Kozje ; v Ljuto-neru*; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Rogatcu*; v Murau* Dne 15. j a n u a r | a v Arvežu (sejem z drobnico); v Ptuju (konjski, goveiski in svinjski sejerr.); v Imenem (svinjski stjen), okr Kizji*. Dae 16. januarja na Bregu pri Piuiu (svinjski sejtm), v Gradcu (sejem z rogato živin-)). Doe 17 januarja v Tillmit chu**, okr. Lipnica; v Kipelah*, okr. Brežice; v Petrovfah**, okr. Celje. Dn- 18. januarja v Brežic h (svinjaki sejem). Dne 20 januarja v Scwanbi rgu**, okr. Deutschlandsberg; v Saukoplrju, okr. Feldbacb ; v Klein-edingu. okr. Voitsberg; v Baindoifu. okr. Hart-berg; pri Si Jakobu im Walde okr. Vorau ; v Obdachu**; v Ernovžu**; v Kallwangu, okr. Mautern; pri Sv. Lenartu**; v Bvičas Vre iska e°r»**, okr. Konjic; v Rad- ' goni*; v B.rkf ldu; v Št Ruprrtu. okr. We -. Dne 21. januarja na Teharph** okr. C-lje; v Ormožu (sejem s ščftnarji). Dne 22. januarja v Mai; v Ptuju (svinjski sejem): v Mariboru*; v Imenem (svinjski sejem), ok-r. Kozie. Dne 23. januarja v Glein taltenu**, okr. Arvež; na Bregu pr. Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu 'seji m z rogato živ no) Rami novi ženski pokliri. Na vseh poljih človeške delavnosti :esmuje ženska od 1 ta do leta bolj z možem. D,>cim je v prejšnih letih opravljala ženska le domača dela, jo dobimo danes povsod v trgovinah, v pisarnah, na posti ali kot drugačno uradnico. Kolikor srečne se ie žt-nske tudi čutijo v svojem delovanju, vendar ne smemo pozabiti da je pravzaprav pravi poklic ženske, biti dobra gospodinja. Ali je kaj lepšega, kakor skrbeti z vso ljubeiriijo za rodbino, z vdanostjo oskrbovati svojega moža in svoje otroke ter jim vsak dan storiti kaj dobrega, na primer podati jim za zajutrk n za malico splošno priljubljeno Kathreiner-jevo Kneippovo sladno kavo kot kavino pijačo? To napravi žensko najbolj srečno in najbolj '.adovoljtto. Konec sveta Nika berolinska prerokinja Karolina Mudick . iz Mullerjcve ceste 2»3 b je gospej poštarici Saflig konec sveta prerokovala. 18. septembra naj bi zemeljska kroglja eksplodirala in vse posvetno, m. dr. tudi gospa in gospod Saftig, bi bilo uničeno. Nekega dne p išel je poštar s hudim kasljem domu. Kmalu je prifirla tudi njegova zvesta g»-podinja knsljnti, kajti z nalez ljivostjo gro prav "hitro. Gospod S.fliu pa je bil dovolj inteligenten, da je poslal v apoteko po Kaiserjeve prsne karan.ele, ki mu jih je bil zdravnik že preje enkrat zapisal. Gospa Saflig pa se je branila sredstvo rabili, OS da pride 'tak kmalu konec sveta. Posledica tega je bila, da je dobila okulistična ženska težko difteritis, medtem ko je bil njen mož ze prvi dan po rabi Kaiscrjevih prsnih kararrel {s tremi smrekami) zdrav. Krgo: Gospa Saftig, ki ni videla konca sveta, pač pa drage zdravniške in apotekarake račune, se je iz tega naučila, da se ne sme na vse verovati, kar trdijo ženske, prerokinje. Potem pa tudi, da se da mnogo bolečin in denarja prihranili, ako se že pri prvem znaku kašlja ali bripavosti pravo sredstvo rabi. Loterijske številke. Gradec, dne 8. januarja: 24 13, U 3 29. Trst, dne 28 decemhra 70 36 78, 17, 45. Oslabljenje, — Dorastek teže. Oslabljenje po bolezni, vslid pomanikanja apetita itd., se mora na vsak način piepn čiti. Kdor prime v takih časih po Scottovi emulz ji, pride, kakor je izkušnja že mnogokrat dokazala, v dvojnem o-iru hitreje do cilja. Najprve pospešuje stalno SCOTTOVA f EMULZIJA veselje do jedi, povzroči torej zv sani dovoz hrane, ki že sa redilna in povzroči vslfd tega mnogokrat v kratkem času vidni dorastek moči in teže Ker se Scottovo emulzijo izklju'no iz najčistejših in najboljših smovin izdeluje, je v svojem vplivu popolnoma zanesljiva;'zato je njeno svetovno ime, da ie najboljša emulsija iz >lebertranac, že davno trdno vte-meljeno Cena originalne steklenice 2 K 60 h. Se dobi v vseh apotekah, j Proti vpoSiljatvi dO h v znamkah na SCOTT « BOWNR, z. ». O. z., Dunaj VII, in pod pozivom na ta list se zgodi enkratna dopošilja-tev poizkusnje po eni apoteki. 28 Ženitna ponudba. Samec 29. let star, posestnik lepe kmetije, eno uro od Borovelj. na Koroškem, želi si tovarisice. katera bi imela veselje do gospo-dinstva. Ker potrebujem gospodinje, pa mi opravila ne dopuščajo, si je osebno iskati, razglašam to ponudbo s pristavkom da se pridna žena more zadovoljnega življenja pri meni nadejati. Raz-ven poštenja, zdravja in pridnosti želim, da bi nevesta imela kakih 200O kron; a ni mi to glavna stvar. Resne ponudbe, če mogoče s podobo (ki se pa takoj vrne) naj se blagovoli poslati pod napisom: „Nr. 29." poste restante, Unterbergei, Koroško. Uaranje ali sugestija Leta sem se ponuja občinstvu ustne vode, ki so prav lepo parfumirane. Občinstvo jih rabi in smatra za jako dobre, ker imajo dober okus, brez da bi se vprašalo, je-li imajo tudi kakšno medicinsko vrednost. Ako bi o tem premišljevalo, ne polagalo bi glavno vrednost na okus, temveč bi vprašalo tudi po des nfikujo-čih snoveh. — Tudi ni vse eno, ako ustna voda neprijetni dnh zakrije ali pa ako ga resnično odpravi Dobra in uspešna ustna voda ne sme samo parfumirati, temveč mora tudi vse snovi vrenja in nalezljivosti uničiti, neprijetni duh odpraviti, in poleg tega osvežujoče vplivati. Po teh temeljnih stavkih je narejen Pfefferminz-Lvsolorm. PtVfferuiiiiz l/V-ofurra po znanstvenih preiskavah tudi doslej kot najbolje prunane ustne vode na vplivu sestbiat prekosi. Obledi zobe 1 Ker se potrebuje za en kozarec ustne vodr i<- <**>«t kapljic Pfefferminz Lysoforma, zadostuje ena brizgaln a iMlnka za polne tri mesece! Kolosalno ceno in izdatno ! 1 originalna brizgalna steklenica Pfefferminz Lysoforma stane K 1- 0 v vseh apotekah in drožerijah. Zanimivo knjigo o .,zdravju in desil lekciji' Vam pošljem zastonj in franko. A. 0 llubmann. referent „Lv..oform"-tvornic, Dunaj, XX., Petraschgasse i. 4» Le enkrat v življenju! *W§ Jjig* 50.000 spalnih jffBk odej h K 1-95 /=LiL~.iiiBiM^Bp| določenih za izvo* na Balkan, a zadržanih >~~~~'•-—^—^iiIt vsl|,'"i vojne nevarnosti, u prishu- hrnske lŽ ~ "\~j—H ' mma,aia-volJnc tnrfj izredno X')rk'l'. za jgfiy-irararararv ''r"° n l>','ltl,',lz rizike. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Posije po povzetju S. Kuhane, eksp. ur, Krakmi, Sebastiang. št. *iž>. .40'- le H 6- Priložnostni nakupi 1082 „Gemsbart" Krasni eksemplar. podobnil „hirsch-bart",pristen, polni, z lepim „rei-fom", 18 cm dolgost las, skupaj s Hnbertus nastavkom ii starega srebra ^ rinko in šravbo skupaj le 6 K Lasi kakor „reif" garantirano uaturno pristno. Redka priložnost '. Pošlje po povzetju IX, Altmuttergassc 3/36. Mlajša ama (Ane) 1 popolnomazdravasprej-me se do srede januarja. Vpraša se pri g. J. Kravagna v Ptuju. Nikdo naj ne zamudi, za osobje, za varstvo gozda in lova ler kot najcenejše domaČe orožje tudi lepo sobno puSko (Zimmer-Ziergewehr) kot božično darilo naročiti, Werndl-infanterijske puške model 67/77 za krogljo, nastavek, strelja na 2.200 korakov, samo K 850; 60 pa-tronov K 8*—. Ista puška, prenarejena v Lancaster-paško za šrotne patrone, kaliber 28, dobro vstreljena na 60 korakov, samo K 12* —. 50 patro-nov K 6-—. Friedrich Ogris. puškar. St. Margareten i m Rosental. na Koroškem. Zaslužek 2—4 K na dan in stalno z lahko priljubljeno dtrikarijo v lastni hiši z mašino za hitro Strikanje „Patenthebel", nedoseženo mnogostranska, praktična in trajna, (jeklene ključavnice). Poduk lahek in zastonj. Garantirano povsod trajno odjemanje dela. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domače Slrikarije Kari Wolf, VI!.. Mariahilferstrasse štev. 82. 815 Na obroke zlata verižica 60 gramov :cžka K HO— i kron mesečno. Prvo-! razredna srfbrna remuntoar-ura K li—. Se pošilja povsod. — Pišite natančni naslov r.a R. Lechner, hiša z zlatim blagom, Landenbnrg št 198. Moravsko. 526 Učenec ar, sprejme se v večji trgovini s steklenim blagom, barvami in posodo, kjer si zamore priučiti tndi steklarske obrti — Vprašanja na Heinrich Stef-ling, Mnreck. Krepki učenec 3S se sprejme; prednost imajo z znanjem nemščine. Pri primerni zanesljivosti sprejme se namesto otroka pri pekovskem mojstru brez otrok. Mat. Bresclian, Ardning, Zg. Staj. Naturna vina, stara, mila K 68 do 80, nova vina K 38 do 6t, pristna 50% slivovka in tropinovka K116*— za 100 litrov prodajaJosef Kravagna v Ptnjn. 1001 Veliko presenečenje! V življenju nikdar vet fa priložnost! 700 kosov le 3 80 K. Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna Z -d3na kravata za gospode, 8 k. naj fin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz krasnega koljerja iz orient. biserov, mod. damski hinč s patent-zaklepom. 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s pravim srebrnim kaveljem in simili-briljmiti, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za manšete 8 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 vclcclcg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-predmeti, velika veselost za mlade in stare, 20 ko-respondenčnih predmetov in Se 500 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiSi. Vse skupaj z uro, ki je samo ta denar vredna, stane samo it K 80 h. Pošlje po povzetju ali na* prej-plačilu dunajska centralna razpoš. hiša P. Lust, Krakova fit 446. Za kar ne dopade, denar nazaj. Riziko izključen! 41 Mizarski učenec iz boljše hiše t dobro šolsko izobrazbo se takoj sprejme pri miz. mojstru TomaŽu Kapnn na Bregu pri Ptuju. 43 Malo posestvo, ki obstoji iz hiše in hleva, vrta za zelenjavo in sadje, njiv, zemljišča v razmerju 4 oralov, se zaradi slučaja smrti takoj proda. Vpraša se pri Mat. Lorentschitseh, Sv. Lenart v slov. gor. 42 Eden prav lepi in dobro vpeljan« mlin v bogatem kmečkem okraju na močni vodi, vse v najboljšem stanu, se takoj z 2 oraloma lepe zemlje zaradi družnskih razmer poceni proda. Vse natančneje od Franc Petelinca, Zgornja Polskava pri Pra-gerskem. bi Konjski hlapec se sprejme v vel.ki trgovini Ed. Suppanz, Pristova pri PoljOamih- 62 En močni 58 pekovski učenec se takoj sprejme pri gosp. Job. Ornig, Ptuj Ovseno slamo kupim 1 Prosim ponudbe v mojo trgovino. Leop. Slawitsch, trgovec v Ptnjn. 55 Dekle, 28 let stara, želi službo za kelnerco na račun ; je praktična. Naslov pove uprava BŠtajer*aa 45 Koleselj za 1 konja, še malo rabljen, jako lahek, nizek, (Freiachs) se pod roko najceneje proda. Naslov pove uprava „Šta-jerea" 68 \ Močnoglasne HARMONIKE izdeluje najbolje in najceneje Frani i Jut Gradec 16 Lazarettgasse Nr. i. Cenik zastonj! V repatnre vposlane harmonike se poštnine prosto nnzaj pošlje. Mnogo zahvalnih pisem dokazuje dobroto mojih iz- _l_delkov. 36 J JVtajer izvežban v vinogradništvu, z večimi delavskimi močmi, se sprejme pod ugodnimi pogoji pri Simon Hutter, Ptuj. u Poročne prstace iz srebra in zlata kupi se najboljše in najceneje pri F. WERH0NIG 50 urar Ptuj, Farbergasse št. 3. Velika zaloga ur, zlatega in srebrnega blaga, električnih žepnih svetilk in baterij. mit*_____ se dobi v iztoču žganja Straschill v Ptuju. Neprijetne lasi B6 v obrazu, na rokah, odpravi tekom 6 minut In l. III odstranjevalec las, gar. neškodljiv, zanesljivi uspeb, ena doza za K 4'— zadostuje. Posije strogo diskretno. Ros. min laborat. MU, IX, Benjgasse 17/1 Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu,'1 lekarna ,.Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram. # z znanjem nemščine in slovenščine v govt pisavi išče ee za tedenski list. Ponndl upravo „Štajerca'' Nočni čuvaj sprejme se na nekem graščinskem poseatF. Štajerskem takoj ali pozneje. Prednosti izslnženi vojaki treznega in energičnega zn) Pogoje in zahteve plače na upravo tega pod ..Nachtvvachter." KOMI, fc&3 le, zmožen obeh deželnih jezikov, dobro iznij manufakturi, špeceriji in jajcih, ki se ni nobenega dela in je pošten, se takoj sprejnfj P. Staraschina trgovina z mannfakturo, špee in železjem Cirkovce pri Pragerskem. Redka okasija1!". Čudežno ceno! ime B00 kosov za samo 3 K 80 h,4° Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z veriiico, gre' natari*«iCl kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za po , . 3 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan zagospojlo z imi!>Sll tnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura domskega kinča, i iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kinč s jvllll zaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s W kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denani par gumbov za manšete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepi^ veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 ]'■■»' ty meti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični sen, ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenemn metov in Se 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane} 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoš. hiša Ch. .Tnngrwirth, Krakov A.|3; Nil. Pri narocbi 2 paketov se doda zastonj i prima tev. Za kar ne dopade, denar nazaj. Prodam veliko posestvo ki meri blizo 40 oralov zemlje, 6 oralov gozda z mešanim k debelost lesa od 25 do 4b cm; vinograd tudi v dobrem i nekaj novega trsja, nekaj pa Še Btarega, samo iz starega tu je dobilo v jeseni 1912. leta 6 polovnjakov vina; sadnega r pa h polovnjakov; ostalo so travniki in njive; in čisto v rai pa tudi ne v hribu, malo visi; stanovanje tudi v dobrem s viliko, vso kakor mala vas'; redi se lahko 10 glav živine,^ sladka krma; velike velbane kleti; 4 hiše, ludi za 100 ved. soke podve, poljsko orodje, nekaj goveje živine in svinj. I kupec zahteva. Cena lb.OCO kron; plačati pri pogodbi le pol* Posestvo leži blizo velike ceste, 3 minute proč" od južne žel« Kupci, oglejte si to ugodno priliko. Anton Kumerc, sodar Lipogla«, Sv. Duh-Loče. I Oglas. -i . tr Iz konkurzne mase Ferdinanda Filippi, >ece Ijarskega mojstra na Muti (Hohenmauthen).nož večjo množino moških, ženskih in otroških' sj velj, dodatkov k obuvalu, nadalje zalogo as razproda ofertnim potom proti gotovemu plaCT" in takojšnemu odvozu blaga. w IJ Ponudbe do 15. januarja 1913 na pot sano upravo mase, ki daje potrebna pojasogoi one Dr. Konrad Stocklinger ieBl nop c. k. notar v Marenbergu kot upravnik mas, v ~ iti Vini čar j a ireznega značaja oženjenega, kije prost vojaščjJJI ter ima 2 ali 3 za delo sposobne, odrasle i lavske moči, sprejme se v službo od novmi leta 1913 naprej za vinograd, ki meri 6 oralm Viničar ima prosto uživanje od|5 oralov njiv, tt nika in pašnika, dobi gotove plače in dr^*1 užitke. Več se izve na graščini Šalovec, po— Varaždin, Hrvatska. Ponudniki se naj osek oglase. Pri vsaki hiši je treba nži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Stajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju. jedki priložnostni nakup! Uinsko posestvo, v bližini prometnega mesta štajerskega, ob že-feznioi, vedno vodna moč brez ledu, -Iko dobra kupčija, — se edino ..Iradi previsoke starosti in boleh-!j)sti lastnika iz proste roke proda. Jonudbe pod ,,Gelegenheit 580" na upravo tega lista. bi liiMLBH Konti !a trgovino z mešanim blagom, manufakturo in čipecerijo, hitri, pridni, samostojni prodajalec, 1 možen nemščine in slovenššine, I-a reference, sprejme. Oferte na Ottmar Diermayr, Ormož (Friedau). 21 Jako dobro idoča krčma govina z mešanim blagom, tobak-trafiko, (celi oncesion), kočlarija v Vičavi št. 13, 5 minut od lesta Ptuj, potem tudi draga različna posestva, osebno pa za penzioniste lepi hrami in vrti in ) več, so po jako dobrih pogojih takoj za pro-ati. Več se izve pri Alojzu Mir v Ptuju, Wag platz štev 5. io67 jcenejši in najpopolnejši stroj za posnemanje mleka je Prvorazredni izdelek Ednostavno ravnanje Zajamčena delo na uro 120 I. Cena samo K 135- ■ Stroji za pripravo krme slamareznlce, reporeznioe, arot-mlini, parilniklza krmo, pumpe za gnojnico presezamrvo ter V88 druge kmetijske stroje izdelujejo in oddajajo 700 krat odlikovani fabrikanti Ph. Mayfatli & Co. Dunaj II i. Frankfurt a M. Berlin. Paris. Katalog št. 637 a zastonj in franko. Išče se zastopnike. a pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kf. sirih slišanih 2 K; boljših t K *0 h; nn pel belih 2 K 80 b; Mik i K; belih mehkih A K 10 h; 1 kg najfinejših sn-ženo-belih, slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg fiauroa (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega d K. najfinejši prsni 12 t Aho se vzame o K, potem franko. pa?** Gotove postelje **W iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nnnkinga, I lulienl, 180 cm dolg, 120 cas Širok, z 2 plavniuia blazinama, ^saka 80 cm dolga, no cm stroka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in fhmnastim perje« r.» Mstelie 16 K; pol-dmme 20 K; dsims 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 3 K, 3 K 50, 4 K. S« pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazai. 8. Benlach, Deschamtz Nr. 716, (lilo, (Biiius). Genih F»l<» "> ft»nk». Kateri posredovalec preskrbi hrvatske aH slovenske 1080 Ljudska kopeli mestnega Ji vk kopališča v Ptuju. ^|Pj| Čas zn kopanje; ob delavnikih oU li.fek lure do 2. ure popoldne (blagajna je od IgyW ^dtljj 12. do 1. ure zaprla); ob nedeljah in 1 I praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. I ii kujn-lj žvročini zrakom, paro ah | Jlrausebad" z riuho K —'60; postrežba I K -10. fAOCCR WURFELI slnd dep allerFeinste. fix und I fertig gezuckerte Kaffee| eln VYOrfel gibt Vz Uter, ., kpstet 16 Heller. UBERALLZU HABEN!! . C.WENGER,FflBRIK.KlAGEHFUHT| Dae 15. januarja 1913 dopoldne ob 9. uri ee vrši pri oirajni sodniji Wildoo, uradna soba žt. 1, razprodaja dveh posestev, od katerih je eno za obrt sp oh, zlasti pa za cbrat zelherske obrti izvrstno primerno. Druga realittta je opekarna, ki preskrbi okraj Wildon z opeko in ki je vsled svoje ugodne lege izredno primerna, doseči bogJii dobiček. Za prevzeije obeh realitet potreben je le mali kapital v gotovini; kajti udeleženi hipotečni zavodi pu tijo svoje zahteie pod kulantnimi pogoji ležati. Interesenti dobijo brezplačno pojasnilo od „Vor-schusskassenverein in Wildon." 1098 U r-u.d.a,rje H za jnžno Češko? — Ponndbe pod šifro ,B. K. 1080" na upravo tega lista. Naznanilo. Slavnemu p. n. občinstvu, gostilničarjem, trgovcem i. dr. naznanjam da imam v zalogi vsakovrstne mesne izdelke, na razstavi v Parizu I. 1904 najvišje odlikovane. Slavnemu občinstvu posebno priporočam pristne kranjske klobase vel., kom. 40 h, ter fino prek. meso kg K 2 20, vse od pristnih, domačih, kranjskih presičev. Pošiljam proti povzetju. Za solidno in sveže blago, kakor tudi točno postrežbo jamčim. S spoštovanjem Pr. tiiilob, mesar in prekajevalec v Sp. Šiški. 1012 (V Redki priložnostni nakup ~^a] 1038 Prodam- 20000 parov novih, iz dobri ga govejega usnja na roki delane, napol fine podčatniške WT~ Komisne čevlje **W «n par za K 7 40 dokler tr?ja zaloga. Treba je le dcl-gost celeta podplata povedati. Brez lizke! Izmenjava dovolj, ali denar ret. Se pošlje le po povzetju. Išče se naprej-prodajalec. Ferdinand Miiller, zalega komisnih čevelj, Caalau st 190, Ceiko. 1038 Meščanska parna žaga. ^ Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur S=S v porabo. ' Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. in ceno se dobi rezano blago, perilo in obleke pri Adoifu vvesiak, Maribor, FreihausgasseliagystraBE (od novega Hauptplalza proti »Narodnem domu") v.novo zgrajeni pWarenhalle.11 Motorji za sirovo olje z visokim pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni troški 1 do 1'/, vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petrolin- in bencol-moiorji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 60 HP, ter lokomobili od 2 do 20 HP. Obratni troški 6 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč. 76 T_ T^axcIh-aloTXT-sIszL Dunaj, III., Pauluagaase 3. Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. veliko trgovino Johann Koss, Celje ■ 4aradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar rkniet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, Klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane in sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, nagrobne vence In trakove, z eno besedo vse. — h 26 12.000 flanelnih odej rešenih pri nekem požaru, nepoškodovanih, samo z malimi vodnimi madeži Tigerske odeje svetovnoznane ■enničljive, ca 190 era dolge en kds K 1 7 je najboljša frsna podlaga sedanjosh' 4-&& Prednokrijefesvojopofrebo i 0na amerikanskih trtah incepljenk, i? Zahtjevajtenaš yelliti ilustrovani cenik", . katerega pošljemo vid komuz* idston) In franko. Vsled dežja izmočeno in izprano krmo morate letos z dodatkom Barthel'ovega krmilnega apna in soli izbolj-šatr, ker bi drugače driske, motenja prebave in bolezni kosti zanesljivo nastopile. 915 Kmetovalci zahtevajte vedno izrecno ■iiten™ krmilno mi, kajti le to se je skozi 19 1 e t najbolje obneslo. Isdatek majhen. Vpliv krasen. Popis zastonj. Michael Barthel & Co., Dunaj X., Siccardsburggasse 44. Se dobijo v trgovinah, kjer visijo naši plakati. Kari Kaspep trgovina s meimumMagon in laloga. smodnika = PTUJ = pripsroS* ivajo bogato zalogo 224 špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete rnunicije za lov kakor patrons, kapseljne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. b. Tomažova moka, kajnit itd., nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cansh. Velika priložnost! Dobra idoča gostilna v mestu se takoj proda zavoljo bolezni. Poslopje je vse novo zidano. Zraven je 5 oralov zemlje. Natančneje se izve od Franca FeiK, » Sliiv flradeu. 20 +Korputaa+ debelost odpravi znamr-riti pristni dr. Richterjev 6»j zatajntrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega'okusa in garantirano zanesljivega vpliva . En zav. K 2 51), 3 zav."K 7-—; dopo-Siljalev poštnine prosta od inštituta ,Hermrs', Miinchen 154, Baaderstr. 8. — Spričevala: dr. med. Qn.: konslatira 5—6 ja celo 9'/s kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. W. K. v K.: Z uspehom Vašega Čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Sch E v B. Sem jako zadovoljen s čajem za zajutrk, ker je "moja teža se znižnla Gospa M. v D. Na moje največje veselje sem izgubila 10 funtov teže. 816 Za prodati je dobro idoča gostilna v ravnem kraju za veliko cesto, edina v vasi, s posestvom vred, ki obstoji iz njiv, travnikov in gozdov, dobro gospodarsko poslopje. Cena 7000 K. Za odgovor se prosi znamka. Naslov : A. Rosenbanm, Post Poltschach (Steiermarki post-lagernd. 19 EE3 djrcLŽToa, za grajeno© stroje-v: z o. z. DUNAJ, IX 11. Porzellangasae 18. > pete n Nar atrij 3 ki »ela sko leto tac Am iai rač ron nin Čar Ste- Ur« niš Ptu Mil = Bolinder motorji za surovo olje = |so ceniin v obratu jako ekonomični.Za vsako moč od3 PS napi JLokomobili za surovo olje. "*^i vp Trgovina z orožjem, c. k. zaloga smodnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabričmh cenah kot najboljše orožje za hranitev autom. žepne pištolo, precizno pristreljene v zistemih „Bro\v-ning", „Steyeru, „Mauier- in BBaya * bi Le če vozičl za 12,14,16,18, 21 s 118 in tudi finejše sorti k, velikem izbiru se t, biva v veliki trgoi vi Johann Ko:S CELJE b* kolodvorskem prosto k) (Zafet*?ajte cenik), <} Priporočljiva domača sredstva. Kitajska železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi p slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenic« 3 — Tekočina za prša in pljuče, stckl. 120 K ■ kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje I k 80 vin. — Čaj proti gii.hi a 80 vin. — Balzam jiht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki Hrani bolečine. — Bleiburžki živinski prašek a 120 Fraiek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 160. Izvrstni strup za oodgane, miii, iČurke a K 1'—. 1 pa#lj«tev L. Harbst, apoteka, Bleibut m Koraik Peter Kostit-a iliil» na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, razi vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šo a nakupovanje in za denar, toaletne reči, salne in kadilne predmete. Razne stvari iz je) npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Soling Britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako to pletarsko blago npr. korbe za potovanje va «rst Razno blago iz stekla in porcelana, taiarj piski e, sklede, flaše, glaže in druga v to stro) »padajoče reči. Bazarni oddelek že od 20 vi iaprej. Posebno lepe reči pa za BO do K l'2l EINRICH LANZ MANNHEIM Grol3te und bedeutendste Lokomobilfabrik Deutschlands empfiehit VENTIL-LOKOMOBILEN mit Leistungen bis 1000 PS. Fur Heissdampf bestgeeignetste Betriebsmaschine. Oesterreichisches Verkaufsbureau: Emil Honigmann, Wien IX. 8