OB  ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA NA OSNOVNI ŠOLI LIVADA
Protest in potrpežljivost staršev zaradi počasne gradnje
V prejšnji številki našega časopisa smo pisali o tem, kako poteka gradnja osnovne šole Liva-da, pa tudi o tem, da šola Livada s poukom že deluje in sicer začasno na dveh lokacijah v tr-novski in kolezijski šoli. Tako 230 vpisanih otrok gostuje. V tem času pa je v začetku septembra na pobudo prizadetih staršev KS Rakova jelša sklicala sestanek, saj se je pro-blem vpisa otrok na novo šolo Livada zaostril. Na tem sestanku sta sodelovala tako predsed-„ nik izvršnega sveta Davor Valentinčič kot tudi občinska sekretarka za družbene dejavnosti Francka Trobec. Ker pa na tem sestanku niso mogli uskladiti vseh stališč okrog učinkovitega reševanja vprašanja vpisa ostrok v to šolo, so imenovali šestčlanski odbor, ki se je skupaj s predsednikom KS Rakova jelša in poslancem te KS v zboru KS občinske skupščine, Francem Prelovškom, sestal nekaj dni kasneje in obliko-val stališča za razgovor pri županu Bogdanu Bradaču, ki je bil 14. septembra. Na tem se-stanku, ki so se ga udeležili, poleg občinskih predstavnikov, predstavnice mestnega sekreta-riata za družbene dejavnosti, tudi predstavniki osnovnih šol Livada, Trnovo, Kolezija in Oskasr Kovačič, so člani že omenjenega odbo-ra izpostavili svoje ugotovitve. Te so bile na-slednje: otroci, ki so bili uvrščeni v razrede za nadaljevanje pouka na OŠ Livada, imajo eno-izmenski pouk samo popoldan; v razredih je preko 80 odstotkov učencev neslovenskih na-rodnosti, v razredih je v povprečju pod 20 učencev, OŠ Livdada še ni zgrajena, pouk poteka na več lokacijah, šola še ni zgrajena, ob preusmeritvi pouka na bodočo šolo ni bilo s starši in učenci nikakršnega razgovora, vsaj nekateri otrod so bili premeščeni brez privoli-tve staršev. Iz teh ugotovitev pa so izhajali tudi predlagani kratkoročni ukrepi, da morajo za-gotoviti otrokom dvoizmenski pouk, da je po-trebno povečati število učencev v razredih in pri tem zagotoviti najmanj 30 odstotno zasto-panost slovenske narodnosti, sklicati sestanek s starši in seveda najpomembnejše dokončati šolo v čim krajšem času. Med dolgoročne ukre-pe pa so uvrstili: zagotovitev ustreznega deleža slovenskih otrok z drugačno določitvijo šolske-ga okoliša ali na drug način, čim prej povzdig-niti ugled šole in zagotoviti kvaliteten učiteljski kader.
Razprava na sestanku pri županu je bila ob predstavitvi teh ugotovitev in ukrepov precej burna in na trenutke tudi obtožujoča. Res je, da je izgradnja nove šole v zamudi in od tod izvira največ težav in problemov. To si starši, pa tudi vsi drugi najbolj želijo in v imenu investitorja - občine Ljubljana Vič-Rudnik je sekretarka Francka Trobec ponovno zagotovi-la, da bo šola zgrajena in pripravljena za pouk v drugem letošnjem semestru. Ob tem sta, zanimivo, dva starša celo izjavila, da sta pri-pravljena zastaviti avto, če bo temu res tako. Gradnja te šole je zahtevna, zatikalo pa se je tudi pri nekaterih soglasjih in financiranju, od tod zamuda. Šolo kot tako pa je bilo zaradi organizacijskih, finančnih in kadrovskih razlo-
gov potrebno ustanoviti. Pogosta pa je tudi praksa, tako smo slišali od mestne predstavni-ce, da učenci šole v ustanavljanju nekaj časa gostujejo na prejšnjih šolah. No, starše sta žulili ob takšni sistuaciji predvsem dve zadevi — manjši odstotek otrok slovenske narodnosti, kar je potrebno »popraviti« z razširitvijo šol-skega okoliša in to, kaj bi po zagotovilih občine sprejeli v najkrajšem času ter obisk pouka sa-mo v popoldanskem času, kar onemogoča udejstvovanje otrok v interesnih dejavnostih. Pedagoški delavci so na to reagirali argumenti-rano, saj je nesprejemljivo, da zaradi gostujo-čih otrok porušijo utečen pouk učencev trnov-ske in kolezijske šole, da pa bistveno tudi ne trpijo druge dejavnosti. Niso pa tudi sprejeli očitkov na njihov račun, da je takšna odločitev rezultat njihovih kapric. Še bolj pa so jih razbu-rili očitki, da šola nima kvalitetnega kadra (večina učiteljev je iz priznane tmovske šole!) in prizadeto so povedali, da bodo in že oprav-ljajo svoje delo, čeprav tudi oni sami skupaj z vodstvom nove šole v izjemno težkih razme-rah, z veliko prizadevnostjo in s ciljem, omogo-čiti otrokom čim kvalitetnejši pouk, pri čemer ocenjujejo tako kot drugje po svetu, da je moč dosegati večje uspehe prav v razredih z manj otroki, pa tudi sicer uporabljajo najsodobnejše pedagoške metode. Po njihovem mnenju tudi jezik ni ovira, saj otroci pri pouku izključno uporabljajo slovenski jezik.
Soočeni sta bili torej dve plati problema, ki pa ga z omilitvijo nekaterih zadev ne bo moč razrešiti, dokler šola ne bo zgrajena. Ko pa se bodo učenci in učitelji preselili vanjo, bo velika večina teh problemov odpadla, ostalo bo več časa tudi za pogovore med učitelji in starši predvsem o kvaliteti pouka in življenju šole nasploh. »In šola bo takšna in imela bo takšen ugled, h kakršnemu bodo pripomogli tako uči-telji kot starši in seveda učenci. In za to se velja potruditi,« je dejal župan Bogdan Bradač.
Bi bilo problem, ki je sedaj tu in ga bo moč preseči le s strpnostjo in potrpežljivostjo, vse dokler se ne odprejo vrata novega šolskega poslopja, moč omiliti, če bi se starši in učitelji o njem temeljiteje pogovorili pred novim šol-skim letom? Najbrž da, saj se je treba zavedati, da si je včasih za nekatere življenjske probleme potrebno vzeti več časa kot običajno.