3.500 DIN _ Leto XLII -  št. 45
Kranj, torek, 13. junija 1989
(i@IMlS5fcJJ©ISSGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Izognitev
programiranemu samomoru?
Temeljna banka Gorenjske
	ljubljanska banka				
GORENJCinB F0RMUL^/)|		•ANKI ftlHR	i AN	KI	L
Na obisku pri "paradnem konju"
Spoznanje, da nekatere organizacije, ki prostovoljno združujejo državljane, kažejo več poslovnosti kot marsikatero podjetje s kadrovsko številčnim aparatom, velja med drugim tudi za lesko turistično društvo, ki je v soboto pripravilo srečanje upravljalcev avtokampov Slovenije in Istre. Srečanje ni bilo tako kot številna druga le krinka, pod katero se skrijejo veseljačenja in druge oblike poceni zapravljanja denarja, ampak je, vsaj za lesko društvo, imelo jasen namen. Zlatko Kavčič, predsednik upravnega odbora društva, ni ovinkaril, marveč je direktorjem in drugim "šefom" slovenskih in istrskih kampov glasno in jasno povedal, da so jim pripravljeni pomagati pri razvoju in posodabljanju kampov in jim prodati turistični inženiring (predvsem računalniško podprt informacijski sistem pa tudi elektronske "kažipote", avtomate za toplo vodo in še kaj), ki je rezultat strokovnega znanja in tridesetletnih izkušenj kampa Šobec. Organizacija, ki je samo društvo, bi sicer lahko shajalo samo z dohodkom od redne dejavnosti kampa in spalo "spanje pravičnega" na (številnih) lovorikah, vendar za uresničitev smelih razvojnih načrtov 'n kakovostno obogatitev turistične ponudbe išče še dodatni zaslužek - tudi s prodajo znanja in izkušenj.
Da so se upravljali i slovenskih in istrskih avtokampov zbrali prav v kampu Šobec, ni naključje. Šobec je namreč "paradni konj" tovrstnega turizma, dober zgled, ki vleče, rezultat strokovnosti in ljubiteljske vneme, posrečena kombinacija znanja in izkušenj, mladih in starejših, primer, na katerem bi se lahko učili... Čeprav so na društvo letele že precej °stre puščice (kritike), češ da naj se kamp organizira
v samostojno delovno organizacijo ali se priključi kakemu večjemu "sistemu", so v društvu zdržali pritisk in dokazali, da ima kamp tudi v okviru društva dobre razvojne možnosti. Nobena skrivnost ni, da imajo kamni, ki so po obsegu in zmogljivosti podobni leške-mu (do 4000 gostov), tudi desetkrat več zaposlenih, kot jih ima Šobec, kjer sta v rednem delovnem razmerju le Meta in Lucija, sicer pa si v času glavne turistične sezone pomagajo s študenti, z zaposlovanjem za določen čas in s sodelovanjem po načelu "daj -dam" (z domačimi društvi). Ker poslujejo le s svojim denarjem (kar je v jugoslovanskem sistemu že posebnost), se, kljub temu da so kot društvo oproščeni nekaterih družbenih dajatev, ne gre čuditi, da v sklade namenjajo kar dve tretjini prihodka (gostinstvo radovljiške občine le sedem) in da za osebne dohodke dajejo samo sedem odstotkov zaslužka. Če k vsemu dodamo še to, da v kampu izkazujejo turistom veliko pozornosti (tistim, ki so najdlje v kampu, pošljejo za novo leto čestitko, redno organizirajo športne tekme med gosti in domačini, nekatere izlete vodijo "prvi možje" društva...) dobimo sliko, ki je za jugoslovanske razmere že izjemno lepa, še zdaleč pa ne povsem idealna. Tudi v kampu Šobec priznavajo, da ni nič tako dobrega, da ne bi moglo biti še boljši, in so zato pripravljeni prisluhniti tudi vsaki dobronamerni kritiki, pobudi - tudi tisti, na primer, da izdajanje prospektov v obliki slikanic (brez podatkov) ni po okusu sodobnega gosta in da v svetu poznajo že računalniški "register" rednih (pogostih) gostov, ki jih zato ni treba ob vsakem obisku nadlegovati za ime, priimek, letnico rojstva itd. C. Zaplotnik
Nagrade ekofestivala
Veliko platno kranjskega 4- mednarodnega ekološkega festivala se je spustilo. Po Projekcijah izbranih filmov tako v Carniumu kot v kinu Center je festivalska žirija med prikazanim najboljše stvaritve tudi nagradila. Bronastega Viharnika je tako dobil danski film Zeleni smetnjak, srebrnega kitajski film Oaza sredi puščave in zlatega avstralski film Vrnitev krastač. Nagrajeni so bili tudi režiser angleškega filma Elektrarne in njihova okolica, scenarist avstralskega filma Pihalniki in buldožerji ter fotografija v francoskem filmu Blagodejno blato ali Ptičji zaliv. Posebno priznanje žirije sta si prislužila novozelandski film Nepremagljive sile in ameriški film Mir na ledu. Omenimo še, da 3e zlato medaljo republiškega sekretariata za ljudsko obrambo prejel angleški film Kisli dež z neba.
V. B.
Evropo 92
podjetja slabo poznajo
Ljubljana, 9. junija - Seja koordinacijske komisije, ki v Sloveniji usklajuje priprave na Evropo 92, je potekala v luči sklepov slovenske skupščine in problemske konference SZDL.
Obravnavali so posebno dekla- keta, ki jo je napravila Zveza de-racijo, ki naj bi jo sprejela skupščina Jugoslavije glede vključevanja v evropske združevalne procese, vsebuje pa seveda opredelitev Jugoslavije, da si bo prizadevala za postopno polnopravno vključitev vanje in bo torej počasi opustila "sui generis" sporazum. To seveda pomeni uvajanje recipročnih odnosov, ki pa se jih mnogi v Jugoslaviji boje, tudi ko gre za vključevanje v Efta. Strah je seveda navadno povezan z nepoznavanjem, zato bodo v jugoslovanski ravni, v Gospodarski zbornici Jugoslaviji odgovorili, kaj pomenijo za Jugoslavijo recipročni odnosi z Efta.
Kako slabo naša podjetja poznajo Evropo 92, je pokazala an-
Srečanje težjih invalidov
Lancovo, 10. junija - V dvorani zadružnega doma na Lancovem so se srečali težji invalidi z Gorenjske, iz Kamnika in Domžal. Tradicionalno 15. srečanje invalidov so z denatnimi prispevki omogočili radovljiški obrtniki. Nastopajoči, Vida Učakar s citrami, domača invalidka Ljubica Jančar, ki je nastopila s svojo poezijo, igralca Janez Hočevar - Rifle in Maja Boh z zabavnim programom, ter ansambel Karavanke, so se odrekli honorarju.
lavskih univerz Slovenije, saj je dobrih 80 odstotkov podjetij izjavilo, da evropske združevalne procese slabo pozna, le slabih 10 odstotkov pa jih dobro pozna. Celo v Sloveniji je torej tovrstno znanje skromno, kaj šele drugod po Jugoslaviji, zato se ni treba čuditi, zakaj takšen odpor proti novostim.
Kako priti do slovenske bele knjige? Pragmatično, po posameznih sklopih vprašanj, pri čemer je dozorelo spoznanje, da standardi in normativi še zdaleč niso le industrijski in gospodarski, kakor zgolj takšne tudi niso razsežnosti našega vključevanja v Evropo 92.
M. V.
Kakšne bodo prihodnje volitve
Bo ob tajnosti tudi demokratičnost
Kranj, 12. junija - Nesmiselno je začenjati kandidacijske postopke, preden nimamo nove volilne zakonodaje, zato je z njeno pripravo treba začeti čim prej. Precej podpore »ma^tudi
s.Hceu cim prej. rrecej puui>"'c »■"*• 7——-predlog, da bi prihodnje leto volili v d.eh d/«tfih (po vzoru zahodnih demokracij): aprilima republiško in zvezno raven, jeseni pa '«« občin-
sko.
Krepitev neposrednosti in demokratičnosti sta vodili priprav na volitve prihodnje leto. Ka-Ko naj bi sploh volili govori 33. c. uitek dopolnil k republiški ustavi, vendar, je v njem še precej nejasnosti, predvsem pri sestavi družbenopolitičnih zborov, pri oblikovanju zborov Krajevnih skupnosti oziroma zbora občin v republiški skupščini, sestavi volilnih list in ugibanj, ali zaradi boljše preglednosti volitev in večjega vpliva ljudi na kandidiranje oblikovati volilne" okoliše. Sploh je nepreglednost velika niba naših volitev, izraz navidezne demokratičnosti, ki bi se ji lahko izognili z delitvijo voli-
tev. Aprila naj bi volili za zvezno in republiško raven, vključno s predsedstvom in predsednikom predsedstva republike, jeseni pa za občinsko raven. Razvozljanje teh vozlov je naloga pripravljalcev volilne zakonodaje. Pred njih je postavljeno tudi naslednje, bistveno vprašanje.
Ni dvoma, da bodo prihodnje volitve neposredne in tajne. Vprašanje pa je še vedno, ali bodo tudi resnično demokratične. Pogoj zanjo je svobodno kandidiranje, seveda po pravilih igre, ki določajo, kolikšna mora biti podpora za vključitev v kandidacijski postopek. Sedanja volilna pravila tega ne omogočajo, prav tako tudi ne povsem zamisli novih. Predvsem je treba najprej izmeriti politično voljo ljudi, kot je dejal na zadnji seji predsedstva republiške SZDL Ivan Oman, in potem graditi volilne postopke. Volja ljudi naj bo osnova, če želimo ob tajnosti in neposrednosti tudi demokratičnost.
J. Košnjek
Dušan Šinigoj na obisku na Jesenicah - Včeraj popoldne je obiskal Jesenice predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj in se najprej s predstavniki občine, investitorji in izvajalci karavanškega predora ter karavanške poslovne skupnosti pogovarjal o problematiki na projektu Karavanke in gradnji avtoceste Hrušica - Vrba. V nadaljevanju obiska pa se je v Kazini pogovarjal z direktorji gospodarskih in negospodarskih delovnih organizacij o aktualnih problemih. - D. S. - Foto 7". Perdan
Bodo jeseniški učitelji štrajkali?
Jesenice, 12. junija - Na izrednih zborih, sklicanih zaradi nerešenih problemov financiranja šolstva, so učitelji jeseniške osnovne šole Tone Čufarmed drugim tudi protestirali, češ da ne morejo dobiti osnovnih odgovorov na vprašanja, kakšne so njihove trenutne plače in kakšne bodo v prihodnje. Zato so učitelji od občinske izobraževalne skupnosti zahtevali pogodbe, s katerimi jim bo zagotovila denar za sprotno izravnavanje plač z gospodarstvom ob 20-urni učni obveznosti učitelja, kar preračunano znese 700 zahodnonemških mark, razen tega pa hočejo še namenska sredstva za amortizacijo ter za zakonsko pogojene obveznosti (zdravniški pregledi, boleznine in materialni stroški). Od izvršnega sveta terjajo, da na osnovi podatkov SDK takoj prizna večletno zaostajanje plač v šolstvu za gospodarstvom in razliko uskladi. V primeru, da zahteve ne bodo izpolnjene, bodo učitelji v petek, 16. junija, stavkali. „ T
ri. J.
Dražji vozniški izpiti
Kranj, 12. junija - Po novem bo kandidat za vozniški izpit moral odšteti za teoretični del izpita o varnosti cestnega prometa 40.000 dinarjev oziroma 50.000 dinarjev, če izpit opravlja zunaj sedeža izpitne komisije, medtem ko bodo stroški izpita iz vožnje motornega vozila oziroma traktorja znašali od 45.000 dinarjev za kategoriji A in T do 200.000 dinarjev za kategorijo D. Sedanje cene veljajo od 30. maja, nove, ki so za približno 60 odstotkov višje, pa morajo dobiti soglasje izvršnih svetov kranjske, radovljiške, škofjeloške in tržiške obči-
ne" H. J.
Velika pridobitev za Murko in gorenjske kupce - Ob 20-letnici Su-per marketa Union Jesenice, v okviru katerega so poleg leske Murke tudi Merkur iz Kranja in špecerija Bled, so včeraj dopoldne slovesno odprli prenovljene prostore Murke na Jesenicah. Temeljito so obnovili pritličje in prvo nadstropje, namestili novo razsvetljavo, talne obloge, požarno - varnostne naprave. Murka je prostore obnavljala mesec dni, dela pa so veljala 240 starih milijard dinarjev, izključno lastnih sredstev Murke. S 600 kvadratnimi metri sodobno obnovljenega prostora dobivajo tako delavci Murke znatno boljše delovne pogoje, kupci pa eno najlepših trgovin na Gorenjskem. - D. S. — Foto: F. Perdan
Pokojnine spet višje
Odbor za plan in finance pri skupščini skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je konec minulega tedna sklenil četrtič letos uskladiti pokojnine. Tokrat bodo višje za 15 odstotkov. Ko bodo konec meseca izplačane, bodo upokojenci dobili tudi razliko za nazaj v vrednosti skoraj dveh majskih pokojnin.
Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo bo po povišanju vredna 1,418.000 dinarjev, najvišja pa 6,720.000 dinarjev. Najnižja možna starostna pokojnina za moške znaša 583.000 dinarjev in za ženske 667.000 dinarjev.
Tako kot pokojnine se konec meseca (z veljavnostjo od 1. januarja dalje) povečujejo tudi dodatki za pomoč in postrežbo: višji bo znašal 945.000 dinarjev, nižji 472.000 dinarjev. Za 15 odstotkov bodo viSji tudi ^nesiki kmeCKUA preživnin, za prav toliko tudi starostna kmečka pokojnina, ki se povečuje 1. junija in znaša 709.000 dinarjev. S 1. junijem so višja tudi denarna nadomestila za telesno okvaro. Najvišji znesek za okvaro, nastalo zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, je 297.000 dinarjev, najnižji 89.000 dinarjev. Za ostale telesne okvare, ki so posledica poškodb ali bolezni izven dela, pa najvišji in najnižji znesek znašata 208.000 in 62.000 dinarjev.
Slovesnost na Ljubelju
Ljubelj, 10. junija - 10. junij, dan internirancev, so tradicionalno proslavili s slovesnostjo na Ljubelju, kjer je bilo med vojno edino koncentracijsko taborišče na Slovenskem. Postavili so ga leta 1943, ko so iz Matha-usna preselili okoli 300 internirancev, da bi gradili predor pod Karavankami, kasneje pa je bilo tod interniranih več kot tisoč ljudi. Spomenik pod Ljubeljem priča o žrtvah nasilja v tem in ostalih evropskih koncentracijskih taboriščih.
Sobotna slovesnost je bila skromnejša kot prejšnja leta, vendar so navzoči zatrjevali, da tradicija teh srečanj ne sme za-mreti. Tokrat je srečanje priredila občinska konferenca SZDL Ljubljana Šiška, v kulturnem programu pa so nastopili ljubljanski pionirji.
3£
o i—
LU
co
UJ >o
en £ O £ CD O
mmssscSsmmjiR 2. stran
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 13. junija 1989
/
MIHA NAGLIC
ZirN&MIEPOLITIĆNI KOMENTAR
Kako iz »socializma«?
Oh somraku stalinizma na Kitajskem
Ko sta Marx in Engels pred poldrugim stoletjem pisala »Mini-jest komunistične stranke«, sta II. poglavje zaključila z napovedjo nove družbe: »Na mesto stare meščanske družbe z njenimi razredi in razrednimi nasprotji stopi asociacija, v kateri je svobodni razvoj slehernega pogoj za svobodni razvoj vseh.« Še pred tem je Marx zapisal, »naj bo človek najvišje bitje za človeka, torej s kategoričnim imperativom spremeniti vse odnose, v katerih je človek ponižano, zasužnjeno, zapuščeno in zavrženo bitje...«
V središču njunega videnja socializma oziroma komunizma je bil torej človek - z malo začetnico. Kdo bi ne bil pripravljen sodelovati v uresničevanju tako plemenite vizije?! Koliko nas je (bilo) po vsem svetu pripravljenih delati v tem duhu!? Nebroj, a kaj, ko je danes skoraj prav toliko razočaranih nad človeško bedo, v katero je ljudi zapeljal ta preživeli boljševizem ali - cankarjansko rečeno - socializma ponesrečen poskus.
Nekatera novejša dogajanja v SZ, na Poljskem, Madžarskem in tudi pri nas so sicer vzbujala novo upanje - kljub temnim oblakom, ki se že dalj časa kopičijo na naših jugovzhodnih obzorjih -zadnji tragični dogodki na Kitajskem pa so perspektivo socializma kot svetovnega procesa osvobajanja človeka povsem zaiemnili.
Študentom, ki jim je tega stalinističnega nategovanja na poti v svetlo prihodnost dovolj, je vodilni kitajski časnik Renmin Ribao očital, da so izdali štiri temeljna načela revolucije: vodilno vlogo KP, diktaturo proletariata, graditev socializma na poti v komunizem in vztrajanje pri marksizmu-leninizmu in Maovi misli kot teoretičnemu fundamentu tega zgrešenega početja.
Prav so imeli! Kaj so pa drugega hoteli? Tudi sam menim, da je treba po vsem, kar se je zgodilo, nemudoma razglasiti vsaj štiri načela, ki naj nas popeljejo iz »socializma«: 1. treba je ukiniti vodilno vlogo partije, katerekoli, če je samo ena in uvesti večstrankarski pluralizem; 2. namesto diktature proletariata, ki je pravzaprav nikoli ni bilo, saj je bila le fasada za enopartijski monopol, je treba z zakonom zavarovati človekove pravice pred vsakršno diktaturo in uvesti čisto navadno »formalno« demokracijo, enakost ljudi pred zakonom v pravni državi; 3. takoj je treba poiskati pot iz »socializma«, čeprav nazaj v meščansko družbo po meri človeka, kakršni smo priča v deželah, ki ležijo za našimi severozahodnimi obzorji; 4. z zakonom je treba prepovedati zapovedovanje prepričanja. Svetovni nazor naj postane zasebna zadeva, ljudje si morajo biti formalno enaki tudi v.mislih, v dejanski moči duha si pa tako ali tako nikoli ne bodo.
Politični pluralizem, formalna demokracija, ekološko uravnovešeni družbeni razvoj in svoboda misli - to so štiri temeljna načela kontrarevolucije, ki pelje v socializem po meri človeka.
Vse to pišem kot prepričan socialist evropske naravnanosti, ker nikomur ne privoščim aziatskega, despotskega »socializma«, v katerem je človek lahko človek le, če pripada delovnemu ljudstvu, ki ga partijska avantgarda, posvečena v skrivnost zgodovine, vodi v obljubljeno deželo komunizma - raja na zemlji.
Socializma (brez narekovajev) ne more biti, če se zatira svobodni razvoj posameznika in njegovih asociacij. To končno spoznavajo tudi v deželah realsocializma. Upam, da so pogoji za odpravo fevdalizma v SZ, na Kitajskem in v deželah njunega tabora
KunCuv dui.uic.li. I*, rcalaocialicma hot zadnjega, stadija feudalizma
vodijo različne poti v socializem po meri človeka - vse pa peljejo skozi krajši ali daljši kurs tržnega gospodarstva in meščanske demokracije.
Rešitev iz »socializma« je torej le tam, kjer je poti več. In nihče nima pravice, da nam zapira tisto, ki si jo že nekaj časa izbiramo tudi na Slovenskem.
Brigadirsko poletje
Kljub mnogim razpravam o smiselnosti in nesmiselnosti nadaljnjega obstoja mladinskih delovnih akcij so v slovenski mladinski organizaciji v teku zadnje priprave na uradni pričetek letošnjega brigadirskega in taborjanskega poletja. Predvsem slednji so uspeli v zadnjih nekaj letih odpreti povsem nove možnosti kvalitetnega nadaljnjega razvoja mladinskega prostovoljnega dela v naši republiki, zato je tudi letos dan tej vrsti akcij velik poudarek.
V letošnjem poletju tako organizatorji pričakujejo približno 560 domačih in tujih taborjanov na skupno 18 taborih in okoli 1200 brigadirjev na štirih klasičnih akcijah (Slovenske Gorice, Goričko, Zasavje in Sevnica). Sicer bo letos moč sodelovati tudi na eni izmed sicer tridesetih zveznih klasičnih delovnih akcij v Jugoslaviji, mladim pa se ponuja tudi možnost udeležbe na kateremkoli izmed mednarodnih delovnih taborov, ki so pripravljeni v kar 24 državah.
Podrobnejše informacije lahko vsi zainteresirani dobijo v svojih občinah na sedežih OK ZSMS, pozanimajo pa se lahko kar naravnost pri RK ZSMS - center za MPD ali center za mednarodno izmenjavo prostovoljcev.
V. B.
GLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za , narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk CGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-2lebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bester (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naročnina za II. trimesečje 52.500 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, M ose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oprošten prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Bo devetnajst sklepov in pet pobud ostalo na papirju
Skupščinska naloga in odgovornost
Kranj, 9. junija - Predsedstvo občinske konference SZDL Kranj sprejelo sklepe in pobude problemske konference SZDL o aktualnih vprašanjih in možnostih razvoja turizma v kranjski občini. Razpravo o njih, organizacijo uresničevanja in odgovornost zanj pa sedaj (povsem razumljivo) daje občinski skupščini in njenim organom.
Predsedstvo občinske konference SZDL je soglašalo s skupno 19 sklepi, katerih uresničevanje je predvsem odvisno od občine, in petimi pobudami, za katerih uresničevanje pa ima v rokah škarje in platno republika, ki jih je predlagala komisija za oblikovanje stališč in sklepov pod vodstvom predsednika problemske konference Toneta Robleka. Ob tem je sklenilo, da se sklepi in pobude posredujejo v razpravo občinski skupščini, ki mora prevzeti odgovornost za uresničevanje in sama ali skupaj z izvršnim svetom organizirati delo tako, da besede vsebinsko bogate konference ne bodo ostale samo na papirju. Člani predsedstva so terjali, da skupščina in njeni organi določijo uresničevalce posameznih nalog in da tega ne počne SZDL, kar je tudi skladno z vlogo SZDL, posebej pa je treba določiti ali oblikovati resorni organ, ki bo skrbel za uresničevanje sklepov problemske konference in v bistvu nadziral ter spodbujal uresničevalce.
Strategija razvoja turizma v kranjski občini do leta 2000 je naravnana k naslednjim ciljem: zagotovitvi 3000 novih ležišč, 5 odstotni delež turizma v družbenem proizvodu občine, razvoj vseh vrst turizma s posebnim poudarkom na stacionarnem, obogatitev turistične ponudbe z zabavo, razvedrilom in kulturo, cilj, da turisti dnevno potrošijo 50 ameriških dolarjev, omogočitev prebivalcem občine nova delovna mesta in zaslužek v turizmu ter ekonomsko učinkovito organizacijo turizma. Glavne strateške naloge so razdelane v 19 po-
sebnih sklepih, ki posegajo na pomen turizma pri planiranju, opozarjajo na nepopolno in pomanjkljivo urbanistično dokumentacijo kot oviro za načrtovanje urejanja prostora (počasno in komplicirano pridobivanje gradbenih dovoljenj, sklad stavbnih zemljišč naj ponudi trgu več parcel za gradnjo penzionov in infrastrukture), vlaganje v turizem naj postane prednostno, oblika zbiranja zasebnega in družbenega kapitala naj bodo konzorciji, spodbujajo pa naj se vse oblike vlaganja, kot predvideva zakon o podjetjih. Konferenca je predlagala tri konzorcije: za Krvavec, Jezersko in Preddvor ter za Kranj z Brdom. Sklepi, povzeti na kratko, pravijo tudi: dopolnitev in posodobutev občinskih predpisov s področja turizma, več pozornosti kadrom in ustanovitev oddelka dveletne gospodinjske šole (po koroškem vzoru) pri Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju, oblikovanje spodbudne davčne politike, vrnitev zgodovinske podobe Kranju vključno z grbom (geslo Kranj Prešernovo mesto), vključevanje sejmov, priprave na evropsko razstavo cvetja in sadja, ki bo v Kranju leta 1993 (nujna ureditev kanjona Kokre), skrb turističnih agencij za prihod turistov v Kranj in ne le posredovanje potovanj drugam propaganda itd.
To so naloge za domačo hišo, pet pobud pa je naslovljenih izven občine. Med drugim Kranjčani predlagajo oprostitev prometnega davka za gradnjo turističnih objektov, realno vrednotenje in revalorizacijo zasebnih naložb v turizem, prilagoditev poslovanja turističnih objektov praksi v Evropi (Evropska klasifikacija) in poenostavitev in sočasno izdajo gradbenega in lokacijskega dovoljenja v enem upravnem postopku. Predsedstvo SZDL tudi soglaša za zahtevami problemske konference, da se morata Brdo in Strmol do konca leta 1990 popolnoma odpreti za javnost in se vključiti v turistično ponudbo kranjske občine. j Košnjek
Eden iz množice novih ukrepov za razvoj hribovskega kmetijstva
Srenj ske gozdove vrniti kmetom
Škofja Loka, 12. junija - Po ocenah so stroški kmetijske proizvodnje na hribovskih kmetijah povprečno višji za 30 do 40 odstotkov, na višinskih pa tudi za 80 odstotkov in več kot na ravninskih kmetijah. V škofjeloški občini je kar 90 odstotkov zemljišč (38.642 hektarov), ki so v lasti občanov (v družbeni lasti je le 8745 hektarov) oziroma 81 odstotkov vseh zemljišč v občini v hribovskem in višinskem območju. Od tega je kar 63 odstotkov zasebnih zemljišč (oziroma 57 odstotkov vseh) v višinskem območju.
Različni pogoji za pridelavo dajejo različno bogate sadove. Medtem ko pridelek sena na boljših hribovskih kmetijah znaša okrog 8,6 tone na hektar, znaša pridelek na ravninskih kmetijah 12,5 tone na hektar. Prirast govedi na krmni dan je na boljših hribovskih kmetijah v povprečju 0,65 kilograma, na ravninskih pa 0,80 kilograma. Od tod tudi razumljiv podatek, da znaša obremenitev kmetijske zemlje z živino v nižinskem območju 1,51 govedi na hektar, v hribovskem območju pa le 0,89 govedi in v visinskom območju celo samo 0,66 govedi na hektar.
Tudi delo samo je na hribovskih kmetijah dosti težje kot na ravninskih. Do nagiba 25 odstotkov ni večjih težav pri delu s standardno mehanizacijo, nad tem nagibom pa so sorazmerno učinkoviti in varni le (dražji) specialni stroji, katerih storil-
nost je manjša že zaradi njihovega ustroja, sorazmerno pa jo zmanjšuje še nagib.
Škofjeloški hribovski in višinski kmetje, ki so usmerjeni predvsem v prirejo živine za zakol in v manjši meri za oddajo mleka, torej ne služijo kruha na intenzivnih njivskih površinah, ampak jim ga dosti bolj na tenko režejo manj plodne naravne travniške površine. Kmetijski strokovnjaki pravijo, da bi morala imeti hribovska kmetija vsaj SO hektarov zemlje, da bi družina od nje lahko povprečno dobro živela. V resnici je ima na Škofjeloškem komaj pet hektarov. To se ne bo spremenilo vse dotlej, dokler bodo ljudje ostajali na zemlji iz ljubezni, ne pa ker bi imeli interes biti kmetje.
Javna razprava o dopolnilih slovenske ustave
Soglasne zahteve
po odločnejših rešitvah
Kranj, 9. junija - Predsedstvo republiške konference SZDL je sklenilo, da bo trajala javna razprava o osnutku dopolnil k slovenski ustavi do 27. junija, ko bo seja republiške konference SZDL, dopolnjeno ustavo pa naj bi sprejeli septembra. Danes razpravlja o osnutku dopolnil k republiški ustavi medobčinski svet SZDL za Gorenjsko.
Hribovske in višinske kmetije bi brez dopolnilnih dejavnosti še bolj bolehale kot sicer. Med najdonosnejše sodi gozdarstvo, čeprav so stroški spravila lesa zaradi strmih in nedostopnih gozdov visoki in je razmerje med ceno rezanega lesa in ceno hlodovine, ki jo dobiva kmet, nesprejemljivo.
Kmetije v vaseh pod Ratitov-cem nimajo gozda, kar je gotovo pripomoglo k praznenju območja. Drugod v občini so hribi ostali poseljeni, nenazadnje tudi zaradi dobrih cestnih in telefonskih povezav. V škofjeloškem izvršnem svetu so že dvakrat zaman poskušali, da bi tako imenovane srenj ske gozdove, ki so po nacionalizaciji postali družbeni, zlasti v vaseh pod Ratitov-cem vrnili prejšnjim lastnikom, kmetom.
Iskanje načina, kako "srenj-ske gozdove" vendarle vrniti pravim lastnikom, pa je le eden iz množice novih ukrepov za hitrejši razvoj hribovskih in višinskih kmetij. Zanj ustaljeni načini regresiranja namreč ne zadoščajo več, še zlasti, ker vrednost regresov z inflacijo vztrajno pada. Zato je škofjeloški izvršni svet podprl predlog, da se z dodatnimi denarnimi injekcija-
mi poseže tja, kjer cene izdelkov na trgu ne pokrijejo stroškov kmetijske proizvodnje. Med številnimi ukrepi velja omeniti znižanje obrestne mere za kreditiranje naložb in obratnih sredstev, dotacije za naložbe v objekte, opremo, črede, oprostitev prispevka za ceste od goriva uporabljenega za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, carinske olajšave za nakup kmetijske mehanizacije, ki je ne izdelujejo doma, oprostitev prometnega davka za gradbeni material in podobno.
Odpirajo se tudi poti za večji dohodek, ki naj bi ga na hribovskih in višinskih kmetijah ustvarili s premiranjem tržne proizvodnje v višini družbeno priznanih večjih stroškov proizvodnje, z uvajanjem dodatnih usmeritev (konjereja, ovčereja), dodatnih dejavnosti na kmetijah, delom na domu in približevanjem možnosti zaposlitve kmetov, vendar ne na škodo razvoja kmetij.
Med ukrepi pomoči hribovskim in višinskim kmetom, ki jih je pred dnevi podprl loški izvršni svet, so tudi nekatere davčne olajšave in zmanjševanje raznih prispevkov ter cela vrsta predlogov za boljše življenjske in delovne pogoje kmetov, od kreditiranja gradnje kmečkih domov do organiziranja otroškega varstva po vaseh.
H. Jelovčan
Podaljšana razprava ne more biti izgovor, da ne moremo začeti pripravljati na dopolnjeno ustavo vezane zakonodaje, predvsem Molilne, saj so nekateri zaključki razprave že dovolj trdni in soglasni, predvsem kar se tiče pravice do samoodločbe slovenskega naroda, svoboščin in zahtev po svobodnih, neposrednih, demokratičnih tajnih volitvah. Dosedanja razprava je tudi stopila na stran odločnejših ustavnih rešitev in trajne zagotovitve enakopravnosti Slovenije in državljanov Slovenije v Jugoslaviji. Slovenci pa smo v razpravi, pod vtisom aktualnih dogajanj v Jugoslaviji, dali še nekatere nove poudarke. Gre za zahteve zoper uvajanje izrednega stanja v Sloveniji brez volje slovenske skupščine, za reformo temeljnih ustavnih načel, ki naj jih nadomesti zgoščeno napisana preambula, za zahteve po splošni prepovedi izreka smrtne kazni v
Sloveniji, tudi med vojno, za predloge, da se dopolni dopolnilo o svobodnem izpovedovanju vere z besedami "posamično ali skupno, zasebno ali javno", za ukinitev člena o izolaciji, jugoslovanski izvedenki koncentracijskih taborišč, kar meče sedaj po svetu veliko senco na Jugoslavijo, in za preciznejšo opredelitev razmerij med slovenščino in drugimi jeziki v Sloveniji. Tu je dvignilo veliko prahu razmišljanje dr. Jožeta Toporišiča, ki je sodil, da so jezikovne pravice odvisne od števila pripadnikov, kar sicer v naši politiki zavračamo (primer so naši protesti zoper preštevanje manjšine v Avstriji). Zanimiv pa je tudi predlog Zbora za ustavo, da bi osnutek dopolnil sprejemali na republiški konferenci delegacij in ne le na SZDL in v skupščini. Konferenco smo sklicali ob sprejemu dopolnil k zvezni ustavi.
J. Košnjek
Evidentirani mladinci
Po znanih zapletih okrog volitev novega profesionalnega sekretarja OK ZSMS Jesenice, o katerih smo pred časom podrobno poročali, so v vodstvu jeseniške mladinske organizacije konec preteklega meseca zaključili s postopkom evidentiranja za sekretarsko mesto. Po informacijah, ki smo jih dobili od predsednika OK ZSMS Matjaža Peskarja so bili v rednem roku evidentirani naslednji mladinci: Herman Debelak, ki je po sklepu predsedstva začasni izvrševalec nalog sekretarja, Silvester Smole j, gimnazijski maturant, rojen 1960, zaposlen v Gorenjki TOZD Hoteli Kranjska Gora in Dragutin Gvozdič, rojen 1963, zaposlen pa je kot profesionalni sekretar koordinacijskega sveta ZSMS jeseniške Železarne.
V. B.
Dvorezni meč pomoči revnim
Za pokojnine smo pravkar slišali, da se jim znova obeta povišanje, pri plačah prav tako gledamo, da vsak mesec sproti lovimo inflacijo za rep, malo drugače pa je s socialnimi prejemki. Njihovi ambiciji, da zagotovijo vsaj minimalno socialno varnost, ni več zadoščeno, kar ob dejstvu, da je tako žal tudi z najnižjimi plačami in pokojninami, ni nič čudnega.
Vse kaže, da so za vselej minili časi, ko so socialne pomoči valorizirali vsako leto z novo odmero 1. maja, preživnine pa 1. marca. Inflacija je storila svoje tudi socialnim prejemkom, ki jih morajo zdaj povečevati sproti, vsaka dva meseca, da so za prejemnika vsaj nekaj vredni. Denarne pomoči otrokom so ob majski novi odmeri valorizirali kar za 111 odstotkov, podobne visoke številke so značilne tudi za druge, vendar pa zneski kljub tromestnim odstotkom niso veliki. Če se ustavimo le ob skrbstvenih pomočeh, kakršna je denimo denarna pomoč kot edini vir preživljanja, po zadnji (majski) valorizaciji znaša le 651.000 dinarjev. Resda je s tem denarjem prisiljeno životariti malo ljudi (v Kranju 40), vendar je znesek globoko pod ravnijo minimalne socialne varnosti.
Če ostanemo še kar pri edinem viru za življenje: julija jih nameravajo povečati, tehtajo med 50 in 70 odstotki. Kdove ali se bodo občinske skrbstvene skupnosti pri povišanju spet odločale po svojih materialnih zmožnostih (kot denimo lani, ko so bili enkrat prisiljeni izpustiti valorizacijo otroškega dodatka, ker je bil sis obubožan). Najlaže bi se bilo seveda odločiti za višji znesek, vendar odločitev otežuje kar nekaj argumentov. Eden je torej suša v skrbstvenih skladih. Drugi pa bojazen pred neke vrste uravnilovke, ki bi preveč izenačila socialne podpirance z delavci in upokojenci. Nihče sicer ne trdi, da bi si ljudje, ki jim gre v tej družbi najslabše, ne zaslužili več denarja za preživetje. S 70 odstotno valorizacijo bi njihovi prejemki znašali 1,10 milijona. S tem denarjem ni mogoče prebiti čez mesec. Vendar se ni mogoče niti z 1,25 ali 1,23 milijona dinarjev, kolikor znašata zajamčena plača in najnižja pokojnina. Delavcu in upokojencu bi najbrž težko opravičili, zakaj je socialni prejemek nekoga, ki v življenju ni delal kot onadva, domala enak njunemu zaslužku. Socialni delavci kranjskega Centra za socialno delo, s katerimi smo se pogovarjali o tem, v praksi večkrat slišijo takšna vprašanja. Najsi sočutje do tistih, ki niso mogli (ali lažna solidarnost s tistimi, ki niso hoteli) delati, narekuje znosno materialno podporo, ne bi smeli docela popustiti uravnilovki, saj ni pravična do delovnih ljudi. Konec koncev pa socialna podpora ne igra le vloge minimalnega materialnega preživetja, temveč naj bi tudi spodbujala, da prizadeti sam poskrbi za svojo socialno varnost. D- z. Žlebir
Torek, 13. junija 1989
GOSPODARSTVO
3. STRAN («KQ)rMiS5JJ©nSICWLAS
Niti današnji Evropi še nismo blizu, kaj šele Evropi 92
Standardi niso samo industrijski
Ljubljana, 9. junija - Tretja seja posebne republiške komisije, ki v Sloveniji usklajuje aktivnosti v zvezi z Evropi 92, vodi pa jo podpredsednik slovenske vlade Janez Bohorič, je dokaj nazorno pokazala, da vključevanje v Evropo nima zgolj gospodarskih razsežnosti, na kar je pred kratkim opozorila problemska konferenca socialistične zveze Slovenije. V njeni luči ter po sklepih republiške skupščine so govorili o tem, kako bi prišli do slovenske bele knjige, obravnavali posebno deklaracijo, ki naj jo sprejme zvezna skupščina, o prilagajanju našega izobraževalnega sistema zahodnoevropskemu, na kar se je tudi vsebinsko navezala problematika standardizacije, kjer je prodrlo spoznanje, da standardi še zdaleč niso samo industrijski.
Kaj pomeni recipročnost odnosov z Efta
V Jugoslaviji nihče natančno ne ve, kaj pri vključevanju v Efto (Evropsko združenje za svobodno trgovino) pomeni recipročnost, vsi pa se je boje, je dejala Cvetka Sel-šek, predsednica republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje. Zato naj bi proučili, kakšno postopnost do nje bi zmogli, kar naj bi postorili v Gospodarski zbornici Jugoslavije. Dodala je, da se je slovenska pot skozi manjšine" v Evropo izkazala kot pravilna. Viktor Žakelj, podpredsednik republiške konference SZDL Slovenije, pa je ob tem dejal, da se sprožajo vprašanja o "zunanji politiki" Slovenije v okviru Jugoslavije, Milan Pintar, namestnik predsednika republiškega komiteja za znanost in tehnologijo, Pa je dejal, da naš cilj ni le formalna vključitev v evropska združenja, bolj pomembno je, kaj bomo sami storili, saj nam zdaj procesi tečejo drugače.
Vendar pa lahko rečemo, da je vsaj v Sloveniji prva faza priprav na vključevanje v evropske integracijske procese končana, kar je moč razbrati iz majskih sklepov slovenske skupščine, kjer med drugim piše: Skupščina SFRJ naj zato zahteva od ZIS, da posreduje Svetu in državam članicam EFTA uradni predlog Jugoslavije za vključitev v EFTA na temelju točke 5 člena 24 Splošnega sporazuma o trgovini in tarifah (GATT), kar vključuje vzpostavitev cone svobodne trgovine na osnovi recipročnosti ln simetričnosti koncesij po določenem, obojestransko dogovorjenem prehodnem obdobju prilagajanja."
Na potezi so torej zdaj tudi druge republike, saj bo potrebno na jugoslovanski ravni urediti nekatere pomembne zadeve, kot sta na primer davčna in monetarna politika. Seveda pa se moramo tudi v Sloveniji pripraviti na pogajanja z Efta o vstopu vanjo, jasno moramo vedeti, kaj to pomeni, kaj predstavlja recipročnost in kakšna nadomestila bo začasno potrebovalo "ranjeno" gospodarstvo. Zato bodo pospešili analize o možnostih našega gospodarstva za konkurenco v novih razmerah, spremembe davčnega sistema, carinskega režima, blagovnega uvoznega režima in montarnega sistema v Sloveniji in Jugoslaviji.
Podjetja se vedno slabo poznajo evropske integracijske procese
"Evropa 92" je v zadnjem času postala izrazito prisotna v sredstvih javnega obveščanja, na strokovnih srečanjih in seminarjih,
široko publiciteto je dobila po nedavni problemski konferenci SZDL in obravnavi v slovenski skupščini. Zelo zanimivo pa je vprašanje, kako evropske integracijske procese poznajo v naših podjetjih. Z vprašalnikom je odgovor poiskala Zveza delavskih univerz Slovenije, ki jo seveda zanima predvsem zaradi oblikovanja programa izobraževanja.
Anketiranje je potekalo v 83 ozdih, kar predstavlja 1,4 odstotka vseh v Sloveniji, potekalo pa je od 5. do 20. maja letos. Anketa je pokazala, da so zelo kritični do poznavanja integracijskih procesov v Evropi, saj jih je kar 80,7 odstotka izjavilo, da je njihovo poznavanje pomanjkljivo, le 9,6 odstotka pa pravi, da jih pozna dobro. Na pomanjkljivo poznavanje evropskih integracijskih procesov je posredno pokazalo tudi to, da le 15,6 odstotka podjetij spremlja ukrepe organov ES, le 16,9 odstotka pa ukrep organov Slovenije in Jugoslavije na tem področju. Le 5,1 odstotka podjetij pa je seznanjenih z originalnimi dokumenti ES. Zato je seveda razumljivo, da si jih kar 96,4 odstotka želi več znanja in informacij, 37 odstotkov pa tudi usposobiti oziroma specializirati svoje delavce na tem področju, saj ima sedaj takšne strokovnjake le 3 odstotke podjetij.
Skratka, poznavanje je še zelo skromno, obstoječe oblike pridobivanja znanja ne dajejo zadostne možnosti za poznavanje evropskih integracijskih procesov, podjetja največ informacij dobijo v strokovnih revijah in sredstvih javnega obveščanja ter v neposrednih stikih s tujimi poslovnimi partnerji.
Na naših fakultetah še vedno "stara moka"
Na vprašanje, kako priti do slovenske bele knjige, je najboljši verjetno pragmatični odgovor: po posameznih sklopih vprašanj, pri čemer se bo verjetno težje približati sedanji Evropi kakor pa nato Evropi 92. Tako je republiška komisija, ki v Sloveniji usklajuje priprave na Evropo 92, obravnavala izobraževanje, kmalu pa bodo na vrsti promet, zdravstvo, davki in carine itd. Obravnavanje posameznih področij, bo samo po sebi najbolje povedalo, da vključevanje v Evropo 92 še zdaleč nima zgolj gospodarskih razsežnosti, standardi pa še zdaleč niso samo industrijski. Že obravnava zasnove vzgojno-izobraževalnega sistema Slovenije v luči vključevanja v evropske izobraževalne tokove, je pokazala prav na to.
Potreben bo predvsem miselni zasuk, na tega pa tudi prosvetni delavci niso pripravljeni. Ludvik Horvat, predsednik republi-
Posebna deklaracija o Evropi 92
Slovenija bo zvezni skupščini ponudila v sprejem posebno deklaracijo o Evropi 92, s katero naj bi opredelili namere:
1. Jugoslavija si bo prizadevala za vstop in polnopravno članstvo v Svetu Evrope in za pristop k mednarodnim sporazumom, na katerih temelji, posebej pa pripravljenost za pristop k Evropskemu paktu o človekovih pravicah.
2. Jugoslavija si bo prizadevala za vstop v EFTA.
3. Jugoslavija se bo vključevala v združevalne procese v Evropi tudi z institucionalnim povezovanjem z EGS s ciljem, da se vanjo vključi.
4. V zvezni skupščini morajo vsi osnutki zakonov vsebovati tudi tolmačenje, kako je sorodna problematika urejena v Evropski skupnosti in kakšen so naše prilagoditve.
5. Skupščina Jugoslavija se bo zavzemala za razvoj regionalnega sodelovanja v Evropi.
6. Skupščina Jugoslavije bo podpirala nadaljnji razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja.
7. Zvezni izvršni svet naj čimprej ustanovi medresorsko telo, ki bo skrbelo za prilagajanje Jugoslavije združevalnim procesom v Evropi.
8. Skupščina Jugoslavije bo redno spremljala uresničevanje teh stališč.
škega komiteja za izobraževanje, je dejal, da je usklajevanje standardov in normativov celo v EGS trd oreh, še težje pa bo streti pri nas, saj so že pri prvih poskusih, da bi bile naše šole programsko svobodnejše naleteli na velik odpor med prosvetnimi delavci, ki so takšno potezo razumeli kot uvajanje nereda. Podobno so se odzivali tudi na ponovno uvajanje mature in mednarodne mature, kar predstavlja uvajanje standar-do, tudi mednarodnih.
Prav na področju izobraževanja je torej zlahka pokazati, kako naš cilj ne more biti formalna vključitev v evropske integracije, temveč bomo morali doma obrniti procese, ki zdaj po Pintar j evi oceni potekajo ravno obratno. Na področju izobraževanja bo potrebno temeljito spremeniti vsebino, napravi zasuk od pridobivanja faktografskega znanja k pridobivanju fundamentalnega znanja, drugače povedano, naučiti mladega človeka, kako na se uči, usposobiti ga za selekcijo informacij, ne pa ga že na začetku indoktrinirati s ciljem.
Vsebinska prenova izobraževanja bo seveda morala zajeti celoten izobraževalni sistem, od vrtca do univerze, kjer se prav tako predava še "stara moka", kakor je slikovito dejal Viktor Žakelj.
M. Volčjak
Izdelati analize podzaposlenosti in socio-ekonomskega položaja delavcev
Nezaposlenost še prikrita
Škofja Loka, 12. junija - Analiza, čeprav tako kvalitetna, kot jo znajo pripraviti v skupnosti za zaposlovanje, je zgolj papir več v arhivu, ee nihče iz nje ne zna izluščiti bistva in ukrepati. Da pa se na analizi značilnosti letošnjega zaposlovanja v loški občini vendar ne bi nabiral samo prah, je občinski izvršni svet priporočil podjetjem dvoje; da zase izdelajo ocene podzaposlenosti in socio-ekonomskega Položaja delavcev, v katerih naj upoštevajo tudi sindikalna stališča v zvezi z odpuščanjem delavcev, kar jim v trenutno še prikriti nezaposlenosti utegne morda že prav kmalu pomagati z manj bolečine reševati probleme ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev.
Problemi se namreč najavlja-Jo, čeprav letošnja slika načrtov zaposlovanja, narejena na osno-Vl podatkov iz kadrovskih služb, ne zbuja pretiranih skrbi. Če gledamo površno samo ponudbo ln povpraševanje po delavcih, Potem bo letos v Škof j i Loki 66 oelavcev celo zmanjkalo. V resnici pa vse očitnejša strukturna neskladja povečujejo presežke lcer še ne problematičnega obsega brezposelnosti; med iskalci
zaposlitve je že zdaj 60 odstotkov mladih, s šolami.
Drug problem je prikrita nezaposlenost. V podjetjih so napovedali, da imajo le 37 delavcev preveč (največ v RUŽV), ki jih nameravajo reševati večinoma z redno fluktuacijo in upokojitvami, le šest pa s sodelovanjem skupnosti za zaposlovanje. Drugod na Gorenjskem položaj ni tako rožnat; v Kranju je približno 800 delavcev preveč, v Trzi-
ču 116, na Jesenicah 299. Zato bi se morali okrog presežkov delavcev na Gorenjskem pogovarjati enotno, oblikovati posebno skupino bodisi pri skupnosti za zaposlovanje, bodisi pri Gospodarski zbornici. Podzaposlenosti, o kateri zdaj na pamet govorimo, namreč ne bo mogoče zmanjšati čez noč, pripraviti bo trebfe programe postopne prezaposlitve, že danes pa končno prekiniti z ekstenzivnim zaposlovanjem novih delavcev.
V Škof j i Loki se je prikrita nezaposlenost lepo pokazala ob
nekaterih reorganizacijah podjetij, na primer v LTH, kjer pa so priložnost za racionalizacijo zapravili. Loška družbena pra-vobranilka samoupravljanja Anica Greblo vidi eno največjih težav v prekvalifikaciji gimnazijskih maturantov in ekonomskih tehnikov, ki so v režiji preveč, za delo v proizvodnji. Ker zakona o delovnih razmerjih še ni, podjetjem svetuje, da presežke zaenkrat predvsem poimensko spremljajo.
H. Jelovčan
Isk
ra v lanskem letu
Izvozili tretjino proizvodnje
franj, junij - Iskra je lani izvozila za 309,5 milijona dolarjev izdelkov, kar je predstavljalo več kot 30 odstotkov celotne proizvodnje, kar je doslej največji Iskrin uspeh.
. Dobro polovico izvoza je Iskra usmerila na zahodnoevropska trušča, kar dokazuje, da se pripravljajo na vključitev v enotno evropsko tržišče po letu 1992. Šestino izvoza je šlo v dežele tretjega sveta, delež izvoza v dežele SEV pa je ostal v glavnem nespremenjen, prihajajo ga seveda novemu načinu trženja, ki ga prinaša perestroj-Ka- V Iskri načrtujejo, da bodo do konca desetletja izvozih ze polovico proizvodnje, saj se zavedajo, da je trženje v mednarodni konkurenci ključ do uspeha. _ , .     . .
Med pomembne izvozne uspehe lanskega leta v Iskri štejejo Podvojeno prodajo rotacijskih motorjev v ZDA, prodaja tehnologije 2a digitalne telefonske centrale v Turčijo, PLC opreme v južno Azijo jn Sovjetsko zvezo, tehnologije za trifazne in enofazne števce električne energije v Malezijo in Argentino.
Sodobni koncepti v mednarodni trgovini, financah in marketingu
Mednarodni marketing v ZDA
Kranj, junij - V Centru za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju se bo 18. junija začel poglobljen seminar o mednarodnem marketingu v ZDA, predavali bodo ugledni ameriški profesorji.
Seminar, ki ga bodo svečano odprli ob prisotnosti ameriškega ambasadorja v Jugoslaviji in predstavnikov predsedstva in izvršnega sveta Slovenije, je Center Brdo pripravil s sodelovanjem New York Universitv, z ameriške strani pa so pokrovitelji firme Philip Morris, Pratt and Whitney in McDonald Douglas.
Udeleženci seminarja bodo seznanjeni s temeljnimi koncepti marketinga, strateškega tržnega planiranja, vodenja proizvodnje in mednarodnega marketinga, s študijami primerov jih bodo preverili v praksi ter z uporabo analitičnih tehnik določili tržne možnosti, oblikovali marketinške strategije in določili nadzor nad tržnimi aktivnostmi. Poleg ostalega gradiva bodo dobili tudi knjigo "Global Marketing Management", ki jo je napisal Warren Keegan.
Predavali bodo ugledni ameriški profesorji New York Universitv: dr. Samuel Craig, ki se ukvarja z mednarodnim marketingom, reklamiranjem, komunikacijsko učinkovitostjo in z uvajanjem novosti, dr. Sisan Douglas, ki se ukvarja predvsem z mednarodnim trženjem, stoateškim planiranjem in mednarodnimi primerjalnimi raziskavami o obnašanju potrošnikov, dr. Thomas Pugel, ki se ukvarja s tehnološkimi spremembami in prenosom tehnologije, mednarodno konkurenčnostjo, trgovsko politiko in obdavčevanjem dobička v mednarodnih korporacijah.
Koga moti Titova podoba
Iz Srbija prihaja predlog, naj bi pet tisočak s Titovo podobo vzeli iz prometa.
Zadrege z gotovino so velike, tudi novi stotisočak jih ni povsem omilil in še vedno se dogaja, da vam v banki, zlasti v poznih popoldanskih urah, postrežejo z velikim kupom malo vrednega papirnatega denarja. Uslužbenka skomigne z rameni, večjih nimam več, ko nameče na pult originalno preštete kupčke pettisoča-kov. Kar polovico kupčka gre nato na bencinski črpalki za bencin, druga polovica pa trgovini in pri mesarju, če si k njemu sploh še upate zaviti. Razmere so tragikomične, saj črpalka^ pravi, hahaha, so vam dali solato, blagajničarka v trgovini pa kupe bankovcev vtika v vrečko pod pultom, saj je blagajna že zdavnaj pretesna. Za zajetne šope'vse manj vrednih bankovcev so tudi navadne denarnice postale pretesne in mnogi denar nosijo kar v torbah, cekarjih, drugi so si omislili listnico, ki spominja na oštirsko.
Tragikomične so tudi šale, ki spremljajo strmo padanje vrednosti dinarja in vse večje kupe bankovcev. Spomnim se še, kako je petdesettisočaka hudomušno pospremila šala: dekle za en dan! Podoba na stotisočaku je zelo podobna, le da se je dekle spremenilo v deklico, postala je mlajša, kar so ljudje pospremili z grenko pripombo: naj se ve, da korakamo nazaj. Rudar ni maral več živeti, napravil je samomor, mi je zadnjič smrtno resna tiho, skoraj šepe-taje rekla starejša ženica, ki je očitno dobesedno razumela šalo. Nad Titovo podobo na pettisočaku pa se tako ali tako le grenko nasmehnemo, ko jih štejemo, štejemo in si mislimo: kam smo prišli, kje so časi, ko so tovariša Tita kot najvišjo vrednoto upodobili na tedaj največ vrednem bankovcu!
Kaj torej zdaj pomeni pobuda iz Srbije, naj bi pettisočake s Titovo podobo vzeli iz prometa? Je to skrb za vrednoto, ki smo jo tako razvrednotili, da za "enega Tita" niti litra mleka na dobiš več? Argumentov, da Titova podoba ne sodi več na tako malo vreden denar, seveda ne manjka, toda težko je verjeti, da imajo Srbi pri tem v mislih skrb za Tita. Preveč so že njegovo podobo izrinili z drugim mest in vsepovsod razobesili podobo novega vodja Slobo-dana Miloševiča, ki ti pade v oči že na beograjskem letališču in te potem spremlja vsepovsod, taksiju, avtobusu, izložbah in kavarnah. Pri poimenovanju novih kavarn je tako rekoč obvezen postal pridevnik srbska, v njih pa podoba Miloševiča, Titove ni več. Koga torej resnično moti Titova podoba na pettisočaku? Kakšno podobo bo imel naslednji bankovec, saj sta "Lepa Brena in njena sestra" verjetno res le prehodno razdobje?
M. Volčjak
IZ COSPOPARSKECA SVETA
Ostalo bo le nekaj velikih
Ameriška revija Time je pred dnevi pisala o "vojni mobilizaciji" na tržišču telekomunikacij, ki je samo letos vredno okrog 500 milijonov dolarjev, do konca stoletja pa naj bi se ta vrednost povzpela na bilijon dolarjev. Tehnološka revolucija je na področju telekomunikacij opravila svoje, uresničuje se futuristične napovedi v manj kot desetletju se je oblikovala najbolj vitalna in perspektivna gospodarska panoga, ki kupcem nenehno ponuja nove izdelke in storitve. Bliskoviti razmah zahteva seveda ogromna vlaganja kapitala in znanja, kar vse povzroča hudf> pretreoo, celo nekdaj
monopolno zaščitene državne firme so prisiljene v spopad s konkurenco. Podjetja propadajo drugo za drugim, bolj prožna se povezujejo z nekdanjimi tekmeci. Finančni analitiki napovedujejo, da bo do sredine devetdesetih let obstala le peščica gigantov med njimi dokaj zanesljivo AT&T, Siemens AG, Fujisi in Alcatel.
V DELOVNI HALJI
Gradbenik, lesar, komercialist v eni osebi
Škofja Loka, 12. junija - Ljudje, ki gradijo ali obnavljajo hiše, stanovanja, dobro vedo, da dandanes, ko inflacijo gledamo le še v pete, pri večjem nakupu samo v enem dnevu s pomočjo telefona lahko privarčujejo tudi nekaj sto starih milijonov. Medtem ko je v eni trgovini na blagu že nalepljena najbolj sveža cena, je v drugi še "stara zaloga". Telefoni nenehno brnijo tudi v tovarniški prodajalni Jelovice na Trati, kjer štirje prodajni referenti citirajo cenik.
»Pogosto po glasu spoznam nejeverneo stranko, ki tretjič, četrtič preverja neko ceno,« pravi Brane Jerala in dodaja, da pogoste dražitve zelo ovirajo delo, saj se dogaja, da je treba blago, ki ga pripravlja za odpremo, čisto na novo ovrednotiti, ker vmes udarijo nove cene. Zagate so tudi z veliko-mestnimi številkami. Čas bi že bil, da bi dinarske zneske spet skrajšali za dve ali tri mesta.
»K nam prihajajo kupci z Gorenjske, Ljubljane, kamni-ško-domžalskega konca, s precejšnjega dela Dolenjske, precej jih je tudi iz Bosne pa s sosednje Koroške, kjer je stavbno pohištvo trikrat do štirikrat dražje kot pri nas. V sklop naše prodajalne sodijo še predstavništva v Celju, Novi Gorici, Murski Soboti in Izoli. Vsak od nas štirih prodajnih referentov je poleg neposrednega stika s kupci, ki prihajajo in kličejo na Trato, zadolžen še za eno od predstavništev. Dela, zlasti s papirji, je ogromno. Pričakujemo, da nas bo bistveno razbremenil računalniški program za vodenje dokumentacije, ki ga obetajo v tovarni.«
Brane Jerala, doma iz Kranja, je izšolan lesarski tehnik. Delo v prodaji, kjer je poldrugo leto in terja v eni osebi gradbenika, lesarja in trgovca, ga privlači, čeprav znabiti včasih zelo naporno in le z največjo muko zadrži prijazen obraz. Največja gneča je zadnji teden v mesecu, ko je včasih v prodajalni po 20, 25 kupcev hkrati.
»Maja in junija se pozna, da je gradbena sezona v polnem teku in da graditelji dobivajo posojila bodisi v podjetjih ali stanovanjskih skupnostih. Konkurence se v Jelovici ne bojimo. Kakovost stavbnega pohištva je v Sloveniji zelo izenačena, razlike so le v dizajnu in prodajnih prijemih. Pri nas zadnjih šest mesecev dajemo občutne popuste za takojšnje plačilo in, če lahko sodim po zanimanju kupcev, smo s cenami konkurenčni. Res pa je, da so kupci včasih prihajali s celim spiskom potrebnega stavbnega pohištva, medtem ko zdaj nakup razdele tudi na trikrat, štirikrat. Ker podjetja v pomanjkanju denarja s posojili vse bolj spodbujajo gradnjo zasebnih hiš, kot kupujejo draga stanovanja v blokih, mislim, da dela za nas še zlepa ne bo zmanjkalo.«
H. Jelovčan
i*8
/ KRATKE Z GORENJSKE
Slavnostna seja s kulturnim programom - Vsako leto 10. junija imajo v krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču krajevni praznik. Spominjajo se leta 1943, ko je z Brezij in okoliščkih vasi, kjer živi danes okrog 400 prebivalcev, odšlo 14 domačinov v partizane. Letošnje praznovanje se je začelo minulo soboto, ko je bila ob 20. uri v Domu družbenih organizacij slavnostna seja sveta in organizacij v krajevni skupnosti, udeležili pa so se je tudi predstavniki občine, sosednjih krajevnih skupnosti in predsednica občinske konference SZDL Marica Praprotnik. Po kratkem pregledu dosedanjega dela v krajevni skupnosti in nalog, ki jih čakajo v letošnjem letu, o čemer je na slovesnosti spregovorila tajnica krajevne skupnosti, so v kulturnem programu nastopili učenci in dramski umetnik Polde Bibič. Različne športne in druge prireditve bodo v krajevni skupnosti na programu tudi ta teden, v soboto pa bo vrtna veselica, na kateri bo igral ansambel Gorenjski muzikantje s pevko. Na sliki: slavnostna seja, na kateri so nastopili v programu tudi učenci. - A. Ž.
Krajevni praznovanji
Stražišče - V krajevni skupnosti Stražišče v kranjski občini, kjer se vsako leto ob krajevnem prazniku spominjajo 21. junija 1943, ko so Nemci izselili svojce domačinov, ki so odšli v partizane, se je v soboto s koncertom pevskih zborov iz Brežic, Kontovela, Železne Kaple in Stražišča (srečanje je bilo ob 20. uri v šoli in že 17. po vrsti) začelo letošnje krajevno praznovanje. Na srečanju so gostujočim pevskim zborom podelili velike plakete krajevne skupnosti, Edu Ošabniku pa plaketo krajevne skupnosti za dolgoletno delo.
Ta teden pa bodo na programu različna športna tekmovanja. Tako so včeraj ženske tekmovale v odbojki, danes (torek) bo kolesarsko tekmovanje, v četrtek v šahu, v petek v rokometu in kegljanju in v soboto v namiznem tenisu za memorial Maje Prelovšek. Praznovanje bodo zaključili prihodnjo soboto, 24. junija, s košarkarskim turnirjem štirih ekip (ŠD Sava, Sigma, Kranj 75 in Stražišče) ter trim tekmovanjem balinarskih trojk na Pantah pri gasilskem domu.
V okviru praznovanja bo v petek, 16. junija, ob 17. uri v Domu krajevne skupnosti organizacija Rdečega križa pripravila tudi srečanje najstarejših krajanov, Trim sekcija pri Športnem društvu Sava (prijatelji Jošta) pa bo prav tako ob 17. uri pripravila pred Smučarskim domom na Joštu zabavno prireditev pod naslovom Srečanje Joštarjev. V soboto, 17. junija, ob 19. uri bo pred gasilskim domom na Pantah velika easilska veselica, v petek, 23. junija, ob 19. uri pa bo v Domu krajevne skupnosti svečana seja skupščine krajevne skupnosti.
Velesovo - V krajevni skupnosti Velesovo v kranjski občini pa praznujejo 18. junija v spomin na leto 1944, ko so padli trije domačini. Letošnje praznovanje bo potekalo v znamenju Tedna športa in ga je pripravilo Športno društvo Proleter iz Adergasa. Prva prireditev je bila že minulo soboto, ko so se v malem nogometu pomerili pionirji, ta teden pa bodo na programu še druga tekmovanja. Gasilci, ki so pobrateni z GD Brezovica pri Ljubljani, pa bodo v petek, 16. junija, proslavili krajevni praznik in hkrati tudi 70-letnico pobratenega društva Brezovica. Na svečanosti na Brezovici pri Ljubljani jim bodo izročili občinsko odlikovanje I. stopnje, brezovi-ški gasilci pa bodo podelili odlikovanja osmim gasilcem iz GD Velesovo. Ob krajevnem prazniku pa bo v soboto, 17. junija, ob 19. uri v Domu organizacij v Velesovem tudi slavnostna seja sveta in organizacij krajevne skupnosti.
A. Ž.
Planinska slovesnost na Kališču
Kranj - V nedeljo, 18. junija, bo na Kališču v okviru 90-letnice Planinskega društva Kranj planinska slovesnost. Ob 10. uri bo priložnostna svečanost ob 30-letnici planinskega doma na Kališču, ob tej priložnosti pa bodo odprli tudi planinsko transverzalo Storžič. Ka-lišče sodi med najbolj priljubljene planinske lokacije, saj je dom na višini 1450 metrov odprt kar pet mesecev v letu, ob sobotah in nedeljah pa celo leto. Tako vsako leto dom obišče okrog -15 tisoč planincev in drugih izletnikov. Slovesnost bo v nedeljo ob vsakem vremenu, ob tej priložnosti pa bodo gorski reševalci prikazali tudi več načinov reševanja v gorah. Že v soboto, 17. junija, popoldne bo na Kališču tečaj GRS, nato pa še redna seja upravnega odbora PD Kranj. Planinci in vsi tisti, ki so nekdaj gradili dom, pota, žičnice, vodovod... so konec tedna vabljeni na Kališče. A. Ž.
Srečanje mladih kemikov
Radovljica - Zadnjo soboto v maju je bilo v Osnovni šoli A. T. Tomaža Linharta v Radovljici pod pokroviteljstvom Kemične tovarne Podnart 18. področno srečanje mladih kemikov, ki ga organizira gibanje Znanost mladini pri Pedagoški akademiji v Ljubljani in Zavodu SRS za šolstvo. Srečanja iz gorenjskih osnovnih šol se je tokrat udeležilo prek 150 učencev sedmih in osmih razredov. Med učenci sedmih razredov so bili v znanju najboljši Miha Bogataj, Peter Šuštar in Samo Ošabnik iz Osnovne šole Simona Jenka Kranj ter Damijan Kuhar iz Osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja. Med osmošolci pa so zbrali največ točk Primož Robič iz Osnovne šole A. T. Linhart, Radovljica; Tomaž Ažman in Igor Zelnik iz Osnovne šole France Prešeren, Kranj ter Katja Zaje iz Osnovne šole Simon Jenko, Kranj. Pokrovitelj je vsem udeležencem podaril malico in bloke oziroma beležke, najboljši štirje v vsaki skupini pa so dobili knjižno nagrado. Žito Ljubljana-Tozd Triglav Gorenj ka Lesce pa je prispevala slaščice.
Letovanja v Partizanskem domu
Radovljica - Upravni odbor Partizanskega doma Vodiška planina pri občinskem odboru ZZB NOV Radovljica je sprejel in objavil letošnji cenik oskrbnega dne in gostinskih storitev v Partizanskem domu na Jelovici. Oskrbni dan za člane ZZB NOV in njihove ožje svojce je letos od 141.000 do 150.000 dinarjev, za njihove otroke od 3. do 10. leta pa od 110.400 do 114.000 dinarjev; odvisno od kategorije in opreme sobe. Oskrbni dan za druge goste je od 150.000 do 162.000 dinarjev za odrasle in od 115.800 do 120.000 dinarjev za otroke od 3. do 10. leta. Ljubitelji planinskega turizma (zlasti srčni bolniki) se lahko prijavijo za letovanje v desetdnevnih izmenah (pa tudi za konec tedna) na občinskem odboru ZZB NOV Radovljica ali pa v upravi doma. (jr)
ureja ANDREJ ŽALAH
Krajevna skupnost Bela
Težko je karkoli načrtovati
Bela, 12. junija - V krajevni skupnosti Bela v kranjski občini se bodo v nedeljo z odkritjem spominskega obeležja pri Šemperovi koči v Baši ju ob 10. uri in s srečanjem borcev in aktivistov kranjske občine pri Turističnem domu v Bašlju ob 11. uri spomnili ustanovitve Kokr-škega odreda na Kališču 18. junija 1942. Vsako leto na ta dan v krajevni skupnosti, kjer v Spodnji, Srednji in Zgornji Beli, Bašlju ter Hrašah živi okrog 800 prebivalcev, praznujejo. V zadnjih letih v tem srednjeročnem obdobju je bilo praznovanje krajevnega praznika vedno povezano tudi z različnimi uresničenimi nalogami ali pa z deli. za katere so se dogovorili v krajevni skupnosti. In tako je tudi letos.
Tone Roblek
Ko smo se konec minulega tedna pogovarjali s predseduj nikom sveta krajevne skupnosti Tone-§ tom Roblekom, je z zadovoljstvom ugota-llljjjBk vljal, da so nekatere B pomembne naloge, i ki so si jih zastavili v tem srednjeročnem obdobju, že uresničili, in da bo po sedanjih dveh akcijah program v glavnem uresničen. Za naprej pa ocenjuje, da je karkoli težko načrtovati.
»Načrtovano telefonsko akcijo smo lani uresničili in danes je celotna krajevna skupnost okrog 95-odstotno pokrita s telefoni. Na vseh cestah, ki so bile pred leti na grobo asfaltirane, smo zdaj dodali tudi fini asflat, urejali pa smo tudi nekatere nove odseke. V Bašlju smo uredili avtobusno postajališče, gradi pa se tudi rekreacijski center. Trenutno pa sta pred nami še dve akciji. Prva, ki smo jo opredelili kot prednostno, je izgradnja mrliških vežic v Preddvoru. Izgradnjo vežic tudi načrtujemo skupaj s sosednjo krajevno skupnostjo. Druga, ki za krajane prav tako ni bila majhen zalogaj, pa je nabava zabojnikov za odvoz odpadkov.«
Vežice naj bi v kratkem začeli graditi, v programu pa je, da bi bila gradnja na pokopališču v Preddvoru končana do novembra letos. Vendar pa jih zelo skrbi inflacija. Še pred štirimi meseci so po projektu veljale 920 milijonov dinarjev, zdaj je ocena že na 2 milijardah. Ljudje v krajevni skupnosti so v treh obrokih prispevali denar, razen nekaterih oziroma treh bivših funkcionarjev. Ni pošteno in prav, pravi Tone Roblek, da se prav ti na ta način skušajo izogniti skupnemu dogovoru. V enem obroku pa so ljudje prispevali po 1,6 milijona dinarjev za zabojnike za odvoz odpadkov in jih že imajo v Bašlju, Srednji in Spodnji Beli. Na Spodnji Beli ta akcija prav zdaj poteka, v Hrašah pa bodo z njo najbrž malo počakali.
»Ljudje so v petih mesecih letos zbrali kar 20 starih milijard dinarjev. To presega že vse meje. Če krajani, čeprav so njihovi dohodki v primerjavi z drugimi kraji v občini podpovprečni, kljub materialni stiski ne bi imeli toliko razumevanja za ti dve in nekatere skupne akcije v prejšnjih letih, potem vsega tega ne bi zmogli. Tako pa se vsi skupaj zavedamo, da vežice moramo zgraditi. Pri tem pa seveda računamo tudi na sredstva Cestno komunalne skupnosti, saj sicer v sedanjih pogojih temu zalogaju sami ne bomo kos,« je poudaril Tone Roblek.
Ko sem ga spomnil na telefonijo in pričakovano sodelovanje krajevne skupnosti, da bi skupaj s sosednjimi krajevnimi skupnostmi v občini uresničili projekt izgradnje telefonskega omrežja, pa je povedal, da so imeli v krajevni skupnosti že tri telefonske akcije v minulem obdobju in da so pri vseh ljudje sami plačali vse; od centrale do kablov... »V krajevni skupnosti se zavedamo se v krajevni skupnosti, da približno 5 odstotkov krajanov še nima telefona, vendar nimam srca, da bi zdaj nekoga preko krajevne skupnosti pritisnili, da mora prispevati
člani Turističnega društva so v Bašlju zgradili rekreacijski center in turistični dom, pri katerem bo v nedeljo osrednja svečanost ob krajevnem prazniku...
Središče vsega dogajanja v krajevni skupnosti je Dom družbenih organizacij na Beli...
3 stare milijarde za telefon. Če bodo interesenti sami tako želili, jim ne bomo branili. Mislim pa, da je prišel čas, da takšne stvari rešuje pristojna oziroma pooblaščena organizacija na podlagi ponudbe in povpraševanja sama in brez samoprispevka.«
Ob zavzetosti krajanov in uspehih, ki so jih dosegli v tem srednjeročnem obdobju v krajevni skupnosti, pa velja še posebej izpostaviti Turistično društvo v krajevni skupnosti. Eno najbolj delavnih je; pa tudi mladi v svoji organizaciji so v primerjavi z drugimi v krajevnih skupnostih v marsičem izjema na kulturno-zabavnem področju. Člani Turističnega društva so v Bašlju zgradili rekreacijski center s turističnim domom, ki je hkrati tudi spodnja postaja žičnice. Zdaj jih čaka še ureditev športnega igrišča. Poleg dela so denar zbrali z organiziranjem kmečkega praznika pod Storži-čem, veliko pa je turistično društvo pomagalo tudi krajevni skupnosti pri komunalnem urejanju v Bašlju. V teh dneh, ko bodo praznovali, pa se Belani lahko pohvalijo tudi z aktivnostjo organizacije Rdečega križa in dobrim sodelovanjem s sosednjo krajevno skupnostjo Preddvor. Že devet let imata obe krajevni skupnosti, kar zadeva vodno oskrbo in pokopališko dejavnost, skupni odbor v okviru skupnosti obeh krajevnih
skupnosti.
A. Žalar
Prvič v lastni šoli
Priložnostni žig in ovitek
Kranj, 12. junija - Mestna oziroma primestna krajevna skupnost Bratov Smuk v kranjski občini je prav gotovo ena najbolj gosto naseljenih, saj je na dobri četrtini kvadratnega kilometra kar prek 3350 prebivalcev. Ena mlajših krajevnih skupnosti je to, ki pa, kot pravijo v vodstvu le-te, je še najbolj podobna številčno ne ravno majhnemu spalnemu naselju. Problemov, ki jih ljudje čutijo, vendar se za boljšo organiziranost še premalo poznajo, v vodstvu pa si prizadevajo, da bi jih postopoma rešili, ni malo. Spodbudo vidijo prav v novi šoli Matije Čopa, v kateri bodo v petek, 16. junija, prvič sami proslavljali krajevni praznik-21. junij.
Ob pošti, šoli in majhnem kiosku za preskrbo se ljudje v blokih s številnimi stanovanji in v nekaj zasebnih hišah počutijo, kot da je vse skupaj v krajevni skupnosti nekako nedokončano. »Nimamo načrtov, kaj bi zgradili okrog blokov in stanovanj. Kako naj gospodarimo v blokih in stanovanjih, smo slabo obveščeni. Jezimo se nad dragim ogrevanjem, neurejeno preskrbo, zanemarjenim prostorom pred pošto, nad slabo prometno varnostjo in spoštovanjem odloka o redu in miru... Vse to in še kup drugih problemov moti sožitje,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Milojko Demšar.
Še najbolj zadovoljni so pravzaprav nad čistočo, za katero skrbi Pavle Bregar, ki je zaposlen pri komunali. Če bi Kranj imel deset takšnih čistilcev, bi bil čist, pravijo. Precej si obetajo od bližnjega sestanka pri predsedniku občinske skupščine glede ureditve preskrbe oziroma izgradnje lokalov. Pripravljajo pa se tudi na sestanek z Dora-planom, na katerem se nameravajo natačno pogovoriti o najosnovnejših stvareh glede reda, upravljanja, gospodarjenja in vzdrževanja in nenazadnje tudi glede številnih reklamacij v stanovanjih.
Tilka Kleč
Milojkp Demšar
»Med ljudmi je že nekaj časa nekakšno prepričanje, da je Domplan z vsemi številnimi in različnimi pristojnostmi nekakšna preživeta zadeva. Ob številnih pristojnostih in pooblastilih, ki da jih imamo stanovalci, je kup problemov nerešenih. Menda ni denarja; tako kot ga ni tudi za postajo milice, ki bi bila res potrebna. Se najbolj aktivni so pri nas v športnem društvu in balinarji, kjer pa bomo morali razrešiti še nekatera odprta vprašanja glede prostora in urejenosti...,« ugotavlja tajnica Tilka Kleč.
Sicer pa bodo prav balinarji 17. in 24. junija v okviru praznika pripravili poseben turnir. Poleg preskrbe in urejenosti pa trenutno v vodstvu krajevne skupnosti razmišljajo še o nečem. »Morda se sliši neskromno, vendar nekaj krajanov je izrazilo željo, da bi proučili možnosti za izgradnjo omrežja za kabelsko televizijo. Ne nameravamo se prenagliti. Zato bomo o pobudi in razmišljanjih najprej seznanili predsednike hišnih svetov, 21. junija pa bomo za vse krajane organizirali v šoli predstavitev sistema z zemeljskimi in satelitskimi programi ter internim kanalom. Jeseni pa bomo potem morda šli z anketo med krajane,« je povedal predsednik iniciativnega oziroma pripravljalnega odbora za izgradnjo sistema kabelske televizije Daniel Pangeršič.
Problemov, takšnih in drugačnih, v tej po prostoru majhni, po številu prebivalcev pa kar precej veliki in mladi krajevni skupnosti, kjer bodo v prihodnjih dneh prvič sami proslavili krajevni praznik, res ne manjka. Vendar pa v novem vodstvu upajo, da jih bodo prav s šolo, s katero že dobro sodelujejo, uspeli postopoma reševati.    ^ Žalar
PREDOR KARAVANKE 7864 m
Daniel Pangeršič
28. 5. 1989 • PREBITJE PREDORSKE CEVI MEDNARODNO SREČANJE • 16. 6. 1989 JESENICE - HRUŠICA
Jesenice - Pred nedavnim so na gradbišču predora pod Karavankami slavili prebitje. V petek, 16. junija, pa bodo ta uspeh proslavili z mednarodnim srečanjem. Ob tej priložnosti pa bosta Filatelistično društvo Ljubljana in SCT Ljubljana izdala priložnostno kuverto in poštni žig. Na kuverti je napis Predor Karavanke 7864 m in emblem predora, stisk rok in avtomobilski oznaki Jugoslavije in Avstrije pa simbolizirata sodelovanje dveh držav na skupnem gradbišču. Priložnostni žig pa bo ob slovesnosti na voljo na gradbišču predora (Hrušica, 64270 Jeseni-ceL
Upanje ob vsej neurejenosti v krajevni skupnosti je nova šola z zares vzorno urejeno okolico..
Opozorilo kadilcem!
Kranj - Iz Tržnega inšpektorata Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko so nas obvestili, da so ob zadnji podražitvi cigaret trgovci oziroma prodajalci cigaret brez dovoljenja podražili zavitek oziroma škatlico cigaret Marlboro od 15.000 na 20.000 dinarjev. Tržni inšpektorat naproša kupce, da ga o tej neupravičeni podražitvi cigaret, kjerkoli bi jo še zasledili, obvestijo.
Za izjemne kreacije in individualni stil — igralec 1989 Ivo Godnič
LET ZLATE PTICE
zaslugi
Ni navada, da bi nagrade vrste Zlata ptica prav pogosto pljuskale med gorenjske kraje. Pa vendar se zgodi tudi to, tokrat je po mladega novega igralca Prešernovega gledališča ena od petih tovrstnih nagrad prišla v Kranj.      ,   „.  .    , , ,
Revija Mladina in RK ZSMS sta bili enotnega mnenja, da je Ivo Godnič v letošnjem letu na področju igralstva pokazal v slovenskem prostoru največ.
S svojo avtentično navzočnostjo, ki sega prek meja trenutne odrske iluzoričnosti Godnič vnaša prepotrebno živahnost Y slovenski igralski prostor. Je igralec paradoksa, ki se mu najbolj smejemo takrat, ko je na smrt resen. Je igralec, ki hkrati gradi krog vloge, ki jo interpretira in okrog svojega imena. Izvirni pristop mitični osebnosti naše novejše zgodovine in lahkotnost nastopa so tiste Godničeve kvalitete, ki bodo odmevale tudi zunaj prostorov slovenske estetizi-rano - akademske igralskosti, stoji med drugim zapisano v obrazložitvi Godničeve Zlate ptice 1989.
Pogovor, ki sledi, je potekal v foajerju kranjskega teatra, slabo uro časa sva imela, kajti Ivo je ta dan prvič moral opravljati dežurstvo, eno od opravil, ki so očitno v Prešernovem gledališču sestavni del igralskega posla. Zakaj je temu tako, bomo poskušali razmišljati kdaj drugič, bolj zanimivo je prisluhniti Ivo-vim besedam...
, Nagrade so ponavadi tisti magični trenutek, ko se nad sla-vljenca zgrnejo sitna novinarska peresa, ko te hočejo vsi poznati in ko se nenazadnje člo-
vek mora odločiti - bo imel v stanovanju eno stvar več na kateri se bo nabiral prah ali pa bo na veliko zajel sapo, češ uspelo mi je in nekdo je to opazil?
"Kar se tega zadnjega tiče, ti moram kar naravnost povedati, da se prah ne bo mogel nabirati na ničemer, kajti Zlata ptica, vsaj takšno, kakršno so dali meni, pomeni v pravzaprav priznanje in določeni denarni znesek. Vse skupaj je še precej sveže, ker nisem mogel iti po nagrado v Mursko Soboto, sem šel pred dnevi ponjo v Ljubljano, kjer me je pričakal in mi jo je izročil kar Školč (predsednik RK ZSMS, op.p.) osebno.
Ivo Godnič je diplomiral na AGRFT v lanskem letu, Zlato ptico pa je prejel za izjemne kreacije in individualni slog v naslednjih vlogah: Albert v Kle-mentovem padcu Draga Jančarja (MGL); Popokate v Premetenem dekletu Lope de Vega (MGL); Svinjski pastir v Svinjskem pastirju bratov Grimm (PG) in Protoplazma v Božanski tragediji Emila Filipčiča (PG).
Prešernovo gledališče Kranj
ZADNJA ABONMAJSKA PREDSTAVA
Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja z uprizoritvijo komedije Štefana Zweiga VOLPONE.
Junija 1953 je režiser Dino Radojević na kranjski oder postavil svetovno znano komedijo S. Zvveiga Volpone. Po dobrih petintridesetih letih bo Zweigova komedija »ponovljena« v izvedbi celjskih komedijantov, ki so Volponeja premiersko uprizorili aprila letos.
Avstrijski pisatelj Štefan Zweig (1881-1942) je svojo »brezsrčno komedijo« napisal po motivih Shakespearovega sodobnika Bena Jonsona. Komedija sodi v železni repertoar svetovni gledališč, obe različici pa so mnogokrat igrali tudi jugoslovanski gledališki odri.
V celjski uprizoritvi nastopajo: Janez Bermez, Iztok Valič, Bogomir Veras, Stane Potisk, Miro Podjed, Igor Sancin, Anica Kumer, Ljerka Belak, Drago Kastehc in Bruno Baranović. Delo je prevedla Mojca Kranjc, verze pa Fran Albreht. Komedijo je režiral Franci Križaj, drama-turginja uprizoritve je Tanja Vilhar, lektorica Katja Pod-bevšek, scenograf Marjan Kravos, kostumografka Cveta Mirnik, izbor glasbe pa je pripravil Ivo Meša.
Po gostovanju zagrebškega Teatra u gostima se kranjskemu občinstvu v naslednjih dneh obeta še ena odmevna komedija, ki zaključuje abonmajski ciklus predstav za
odrasle v sezoni 1988/89. . ,
/ar/
Naše razmišljanje
KRANJSKI MRTVEC
Vrata za 4. mednarodnim festivalom ekološkega filma v Kranju so se zaprla. Čeprav, kot trdijo poznavalci ekologije, filmski spored prikazan tako v kinu Center kot Carniumu ni bil niti najmanj slab, vseeno velja povsem nedvoumno potegniti določene ločnice. , ,
Dejstvo je, da festival stane in da je menda zanj vedno težje spraviti skupaj že tako skromna sredstva. Druga močna oznaka festivala je katastrofalno prazna dvorana. Prav me ne pomaga modrovanje o ekologiji kot prvem svetovni problemu, če pa se obiskovalci festivalskih vrat vestno izogibajo. Logično nadaljevanje začetega razmišljanja je seveda, cemu se naprej vztrajati na takšni poti?
Množice, kateri naj bi bilo vse skupaj pravzaprav tudi namenjeno, ni, kot vse kaže pa nič ne pomaga niti poteza, da se festival poveže v sklop sejma civilne zaščite. Odgovorni v ln-terfilmu si bodo tako brezprizivno morali končno enkrat naliti čistega vina. V imenu kake višje vrednote velja po kriteriju doslej videnega pripraviti še 5. festival? Ne morem si kaj, da ne bi primerjal z navidez čisto drugim početjem - klasičnimi mladinskimi akcijami danes. Če je neka stvar na določeni točki izpeljave mrtvec, se je tega potrebno hočeš noces zavedeti in zadevo temeljito spremeniti.
Radikalizem bi v pričujočem primeru lahko seveda pomenil več stvari - od večje ali manjše spremembe festivalskega okostja do njegove ukinitve. Govoriti o tem, koliko bi predvsem z zadnjo potezo Kranjčaniin Gorenjci izgubili, je povsem demagoško. Poteza je bila štirikrat vlečena in skrajni čas je, da se zamenja taktika. V našem primeru bi to pomenilo selitev festivala naprimer pod okrilje Cankarjevega doma in ob vsebinski povezavi s pravkar ustanovljenim gibanjem Zelenih bi verjetno vsa stvar končno dobila mesto, kakršno si glede na pomembnost svojega poslanstva tudi zasluzi.
Kaj torej sploh še čakamo? ^
Če govorim resno, sem seveda nagrade vesel, ne znam si namreč predstavljati, kako je igralec na začetku svoje profesionalne poti ne bi bil. Verjamem, da bom tudi na nagrade po recimo dvajsetih letih igranja gledal drugače, vendar danes je tako. Še toliko bolj sem zadovoljen, ker sem bil opažen v malih vlogah. Saj veš; kako je ponavadi. Ljudje se spomnijo glavnega igralca pa mogoče še drugega, ostalo pa je praviloma prepuščeno pozabi. Izredno težko je iz majhne vloge narediti močan vtis.
Pravzaprav, če sem čisto odkrit, še sedaj ne vem, kdo me je za Zlato ptico sploh predlagal...
Nekdo je rekel, da igralci živite samo za tisti trenutek, ko se odgrne odrska zavesa in se prikaže občinstvo, pred katerim potem pokažeš, kaj (ne) znaš. Je kranjsko gledališko občinstvo kaj drugačno od naprimer ljubljanskega?
"Na to bi po kratkem času, odkar sem profesionalno vezan na Kranj, težko odgovoril. Ne, ne želim se izogniti vprašanju, vendar kranjskega občinstva še ne poznam tako kot naprimer ljubljanskega, kjer sem vseeno tako ali drugače prisoten okrog štiri leta. Splošno vzeto mislim, da ima vsak teater svoje občinstvo, rečeno grobo, takšno, kakršno si ustvari (zasluži).
Ko sva že ravno pri tem, človek kar nekako ne more mimo tega, da ne omeni prav vidnega pišmeuhovskega odnosa odgovornih v kranjski kulturi do Prešernovega gledališča. Iz Ljubljane sem bil naprimer navajen, da so prišli odgovorni kulturni politiki na premiero in našli čas tudi za kratek klepet z vsakim igralcem, v Kranju, vsaj dosedaj, česa podobnega še nisem opazil, pa seveda ne gre samo zato..."
S tabo vred imamo sedaj Kranjčani šest domačih profesionalnih igralcev. Je s takšno ekipo sploh mogoč resen profesionalen teater?
"Povsem jasno je seveda, da prav nikjer ne piše, da se lahko delajo dobre predstave samo v Ljubljani, včasih prej nasprotno. Prepričan sem, da ima tudi Prešernovo gledališče ob nekaterih radikalnih spremembah prav vse možnosti za kvaliteten razcvet."
Naša država očitno vse bolj koraka v nekak nepovrat. Je krizo čutiti tudi na odrskih deskah?
"Kar se tiče naših osebnih problemov, je pač tako, da mora na odru vse to v drugi plan, sicer pa menda še vedno velja, da se v kriznih časih marsikje delajo veliko boljše predstave, reakcije ljudi so močnejše, gledališče veliko bolj zaživi. S tem seveda nikakor ne želim reči, da sem kakršenkoli pristaš sedanjih kriznih razmer, ravno nasprotno."
Vidiš vlogo igralca zgolj v Ta-lijenem hramu ali tudi v širšem smislu, naprimer aktivno udeleženega pri različnih protestnih akcijah?
"Seveda je igralec predvsem in zgolj tudi človek, ki se aktivno odziva na vse tisto, kar se dogaja okrog njega. Čeprav sam poskušam držati čimvečjo razdaljo do dnevne politike, seveda pridejo trenutki, ko enostavno ne moreš biti več tiho in se po svojih močeh vključiš v dogajanje izven odra, takrat je naravnost idealno, če igraš kakšno primerno vlogo, kajti dovoliš si lahko resnično srčnost." Zamudil sem uvodoma, pa zato sedaj toliko močneje - dober let med zlatoptičniki Ivo!
Vine Bešter
Nove knjige Založbe Borec
SPOROČILA ZA DANAŠNJI ČAS
Štiri nove knjige, ki so te dni izšle pri Založbi Borec imajo po svoje marsikaj skupnega - vsaka po svoje prinaša ne glede na obdobje, s katerim se ukvarja, sporočila tudi za današnji čas.
To velja tako za knjigo Na drugi strani Krke pisatelja Jožeta Dularja, ki tudi v tej svoji knjigj v devetih novelah sega v različna časovna obdobja: začenja s časi Napoleona, konča s povojnim obdobjem, vmes pa se ukvarja z usodami dolenjskih ljudi prfed in med drugo svetovno vojno. Dular je pisatelj, ki še vedno skrbno goji stil, ki ga sedanji pisatelji skoraj ne upoštevajo'več. Novele izpod njegovega peresa so primer klasične novele pisane v prijetno izbruše-nem jeziku, kot sta ga uporabljala Pregelj in Jalen: Dular ni moderen pisatelj, ostaja v okviru tradicionalne realistične slovenske proze. Zato bo tudi ta knjiga kot prejšnje (Krka teče, Krka umira) gotovo naletela na širok krog bralcev.
Naslov Preteklost se nadaljuje Žarka Petana je seveda simboličen. Z novo knjigo je pisatelj hotel pokazati ne toliko več podrobnosti in polna imena ljudi, ki so sodelovali pri montiranem sodnem procesu proti pisatelju, pač pa predvsem na to, da se v skoraj treh desetletjih pravzaprav nič ni spremenilo. Knjigo je Petan dokončeval lanskega poletja, ko se je v Ljubljani odvijal proces proti četverici. Novo v knjigi, ki je nekakšno dopolnilo prejšnje knjige Preteklost, je tudi spoznanje, da ni bil le sam žrtev pred vojaškim sodiščem, pač pa tudi njegova družina in drugi-
Ne v preteklost, pač pa v prihodnost posega knjiga Mihe Remca Zelena zaveza. Pisatelja poznamo po njegovih izvrstnih znanstveno fantastičnih romanih. Tokrat je dogajanje, v katerem ne manjka parodije na današnji čas, pomaknil za sto let v prihodnost, kar pa je je skoraj tako kot danes. Njegova fantastika je povsem aktualna, tako glede ekološkega vprašanja, ki se ga loteva, kot tudi političnega. Tudi njegova knjiga nosi sled lanskega dogajanja na Roški cesti in če imajo pisatelji res dar predvidevanja, se utegne to, o čemer piše Remec, dogoditi že prej in ne šele čez sto let. Prijetna plat tega branja je tudi odsotnost črnogledosti - »zeleni« zmagajo.
Nihče si ne izbira časa, v katerem živi, nekaj več svobode v tem si dovoli le pisatelj. Toda Ivo Zorman v svoji novi knjigi V znamenju tehtnice v tem ni izjema. Nenehno ga vznemirja usoda generacije, ki je mladost preživela v najbolj viharnem vojnem obdobju. Zdaj, ko je ta generacija v odhajanju, se nekatere stvari kažejo drugače, še posebej pisatelja vznemirja to, da so najbolj eminentni predstavniki te generacije pokazali največji moralni razkroj. Knjiga, ki razgrinja travmo neke generacije, je pisana v prvi osebi.
L. M.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši in obeh galerijah Mestne hiše razstavlja akad. slikar Franc Vozel.
V Prešernovem gledališču gostuje jutri, v sredo, ob 19.30 SLG Celje s Zweigovo dramo Volpone - za red sreda I. V četrtek bodo predstavo ponovili za red četrtek I.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej. V Kosovi graščini je še ta teden odprta razstava Lutka in ustvarjalnost otrok. BLED - Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Tomaža Faganela bo v petek, 16. junija, ob 20.30 na atrijskem dvorišču Pristave Bled s koncertom otvoril blejske poletne prireditve.
SKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava sovjetskih knjig.
TRŽIČ - V Pavilj onu NOB razstavlja Franci Zagoričnik.
GLEDALIŠČE KRANJSKIH SREDNJEŠOLCEV
Kranj - V četrtek, 15. junija, ob 20. uri bodo v Delavskem domu, vhod 6, kranjski srednješolci tudi za »izven« uprizorili predstavo
Viktor ali otroci na oblasti Rogerja Vitraca. To bo predvidoma zadnja od devetih predstav, kolikor so jih načrtovali za kranjske
srednje šole. Predstava je nastala ob pomoči ZKO, OK ZSMS Kranj in Prešernovega gledališča.
Predstava je v celoti delo srednješolcev. Mladi so prevzeli vsa gledališka opravila - od igre do dramaturgije, kostumografije, glasbene opreme in drugega. Prav gotovo so izkušnje ob takšnem doživljanju rojstva gledališke predstave nekaj posebnega. Vse skupaj pa je seveda potekalo pod budnim očesom mentorja Lojzeta Do-majnka, ki je za gledališče vnete srednješolce zbral v gradu Kie-selstein na vajah, jih potrpežljivo uvajal v gledališka znanja. Kako mladi razumejo gledališče in gledališko predstavo, je razvidno iz Viktorja. »Kadar se naredi francoska solata iz povprečnih oseb povprečne družbe, potem pa vanjo stopi genialen otrok, ki na vsakega pokaže s prstom, nastane kaos, histerija, prevrat...« piše med drugim mladi dramaturg predstave Janez Vencelj. Vse to in najbrž je kaj drugega! L
ZAKLJUČNI KONCERTI
Kranj - Glasbena šola Kranj prireja ob zaključku šolskega leta dva zaključna koncerta. Prvi je na sporedu danes, v torek, ob 19. uri in sicer za solistične nastopa. Drugi koncert bo jutri, v sredo, ob isti uri za komorne skupine in orkestre - obakrat v dvorani Glasbene šole. Na nocojšnjem koncertu se bodo predstavili učenci oddelkov za klavir, violino, pihala in trobila ter harmoniko. Na jutrišnjem koncertu pa bosta nastopila dva harmonikarska orkestra ter godalni orkester, ki je po večletnem premoru v tem šolskem letu znova začel delati. Program obeh koncertov obsega dela od renesančnih mojstrov do sodobnikov.
Peter Škrjanec
RADOVLJICA JUNIOR FEST1989
Radovljica - Danes, v torek, ob 19.30 bo v Šivčevi hiši tretji koncert v okviru glasbene prireditve, na kateri se z izvajanjem stare glasbe predstavljajo mladi glasbeniki. Nocoj nastopajo Marko Štrukelj, kljunasta flavta, Ratko Zekič, violončelo, Snežana Strgar, čembalo, pela bo Pija Brodnik.
V četrtek, 15. junija, ob 19.30 se bo prireditev, ki jo prirejata Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica in Muzeji občine Radovljica, zaključila s koncertom, na katerem nastopa tudi priznani umetnik Klemen Ramovš na čembalu, ob njem pa še Uroš Poljšak in Mateja Bajt, oba s kljunasto flavto.
VEČER S PROUSTOM IN VILLONOM
Kranj - Jutri, v sredo zvečer, ob 20.30 bo v okviru tako imenovanih Kieselsteinskih večerov v gradu Kieselstein zanimiva prireditev, ki jo organizatorja ZKO Kranj in Društvo slovenskih književnih prevajalcev posvečata 200-letnici francoske revolucije.
Tekste Marcela Prousta je izbrala prevajalka Radojka Vran-čič, dobitnica prevajalske Sovretove nagrade 1988, ki bo tako kot dobitnik iste nagrade pesnik in prevajalec Janez Menart v gosteh večera. Izbor iz Villonove poezije je pripravil Marjan Pušavec. Nastopila bo vrsta recitatorjev in kitaristka Mateja Blaznik. Za kostume bo poskrbela Anne Christine Čeh, za tehniko Janez Eržen. Zamisel prireditve - Alenka Bole - Vrabec.
GROBLJE 1989
Domžale - Danes, v torek, ob 20. uri bo v grobeljski cerkvi - Muzej Jelovškovih fresk - nastopil Trobilni kvartet Gallus. Sestavljajo ga Stanko Praprotnik - trobenta, Jože Žitnik - trobenta, Jože Kocjan-čič - rog in Božidar Lotrič - pozavna.
Nocojšnji koncert je druga prireditev v okviru vsakoletnih Instrumentalnih koncertov v Grobljah pri Domžalah. Tako kot na vseh dosedanjih osemnajstih, tudi na letošnji sodeluje vrsta pomembnih slovenskih umetnikov, tako solistov kot skupin. Letos nastopajo le domači glasbeniki; pretekli teden je nastopila skupina godal Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik pod vodstvom Tomaža Habeta. Nastopili pa bodo še pianist Aci Bertoncelj, prireditve pa bo zadnji torek v juniju zaokrožil nastop Novega ljubljanskega godalnega kvarteta.
NATAŠA PICMAN V PARIZU
Te dni je v Galerie d art plastique C. N. B. v Parizu odprta razstava kipov, slik in keramike mlade kranjske akademske slikarke Nataše Pičman.
Pičmanova je* v Parizu kot štipendist francoske vlade že osem mesecev. Obiskuje ENSBA - Visoko šolo za likovno umetnost; delala je v ateljejih profesorjev V. Veličkoviča - risbo, Hadada -litografijo, Possiera - gravuro, Charpentiera - skulpturo. Na razstavi se mlada umetnica predstavlja z devetimi oljnimi slikami, skulpturami in keramiko ter znanim sarkofagom v poliestru. Nekaj njenih stvaritev je iz njenega prejšnjega obdobja, kar je poznano tudi obiskovalcem dosedanjih razstav po Sloveniji, v Trstu in seveda tudi v Kranju.
ureja LEA MENCINGER
@JM®S*5JJ©ffiSCaLAS6. STRAN
Torek, 13. junija 1989_
ODGOVOR NA ODPRTO PISMO
Gorenjski glas - Odprte strani, petek, 9. junija 1989
Kot človek in kot predsednik Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije čutim vso težo sedanjih težkih ekonomskih, političnih, socialnih razmer ter mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji. Vem, da trajnih rešitev ni mogoče doseči s silo. Zato bom kot član Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije svoje znanje in delo posvetil temu, da izgradimo pravni red, v katerem bo vsem ljudem v naši domovini, ne glede na narodnost in politično opredeljenost, zagotovljena enakopravnost, mir in normalno delo. Posebej se bom zavzemal za spoštovanje človekovih pravic in svoboščin.
Sedanje krizne razmere so posledica dolgoletnega nepravilnega ravnanja na ekonomskem, pravnem, političnem področju. Odgovorni organi in posamezniki očitno niso dovolj učinkovito analizirali sistemskih rešitev ter pojavov in problemov v posameznih okoljih, da bi jih pravočasno reševali. Zato vseh podedovanih napak in problemov ni mogoče odpraviti hitro, takoj. Očitno bo potrebno strpno, odgovorno in dolgotrajno delo vseh, ne le predsednika Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije. To velja še zlasti za Kosovo. Izjemno stanje v tej avtonomni pokrajini in vsi ukrepi, so bili sprejeti kot preventivni, ki naj bi preprečili hujše konfrontacije med pripadniki različnih narodov.
Do sedaj je ukinjena večina izrednih ukrepov, vendar negotove politično-varnostne razmere v pokrajini, po mnenju Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, zahteva, da nekateri ukrepi začasno še veljajo. Nujno je dosledno spoštovanje ustave in zakonov ter boljše delo vseh ustanov
SlMetlHC  V i.vK.i.1 a leni. je P/etl-
sedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije terjalo energično odpravljanje napak in slabosti v delu državnih organov ter njihovo učinkovito in zakonito funkcioniranje na vseh področjih. Posebej pomembna pa je borba zoper re-vanšizem vseh vrst.
Predsedstvo je tudi sklenilo, da bo v kratkem celovito analiziralo razmere na Kosovu in možnosti, da se odpravijo še veljavni izredni ukrepi. Njihovo odpravljanje bi bilo vsekakor hitrejše, če ne bi prišlo do novih incidentov in nemirov.
Izolacija ljudi - ne glede na število - je ukrep, ki težko obremenjuje ne le prizadete, ampak vse nas. Kot predsednik Predsedstva sem se zavzel, da se izolacije ljudi odpravijo. Predsedstvo je obveščeno, da ukrep izolacije velja le Še za minimalno število ljudi in da bo tudi proti tem v najkrajšem času ukinjen. Odločno se zavzemam za korektno vodenje sodnih postopkov, dosledno spoštovanje ustavnosti in zakonitosti, in, v tem okviru, pravic in dolžnosti ter enakopravnosti vseh državljanov, ne glede na narodnost.
Janez Drnovšek, predsednik Predsedstva SF^RJ
POJASNILO
V vašem cenjenem listu ste dne 6.6.1989 objavili zapis o mojem razgovoru z jeseniškimi komunisti, ki ga je pripravila vaša sodelavka D. Sedej. V sklepnem delu svojega zapisa med drugim piše: »Tiste komuniste, ki se s takimi programi partije ne bodo strinjali ali partiji v nasprotovali prenovi in reformam, pa bo treba tudi odsloviti, je med drugim poudaril predsednik CK ZKS Milan Kučan.«
Ta misel nikakor ni moja in je na Jesenicah tudi nisem povedal. Rekel pa sem, da bo v prihodnje vpliv, ugled in avtoriteta ZK Slovenije v veliko večji meri
oU.vi.tiia   ud  prcpričljivooti nje
nega političnega programa, ki bo moral jasno povedati, za kaj se zavzema ZK in to povsem konkretno, da bo v našem pluralnem političnem prostoru razpoznavna. Ljudje se bodo do organizacije opredelili preko programa, na podlagi ocene, koliko se lahko s svojimi interesi in pogledi z njimi poistovetijo, koliko v njegovem uresničevanju vidijo tudi uresničitev svojih osebnih političnih ambicij. V takšnih razmerah, ko ZK ne bo več organizacija »izbranih in odbranih« bo tudi razumljivo, da bodo iz nje odhajali tisti, kijih ta, de-
mokratično nastajajoč program ne bo zadovoljil, tisti torej, ki organizacijo ZK ne bodo čutili kot svojo. Prenovljene ZK, za kakršno se zavzemam, bi naj bila last svojih članov. Ti se bodo, če jih delo v njej ne bo zadovoljilo, od organizacije poslovili, ne bo pa jih mogla organizacija »odslavljati«.
Toliko se mi zdi potrebno napisati v pojasnilo in v izogib mnogim, žal tudi nepotrebnim nesporazumom v našem političnem življenju.
Tovariško vas pozdravljam,
Milan Kučan
ZAŠČITA ŽIVALI IN SPREJEM JUGOSLAVIJE V ZDRUŽENE DRŽAVE EVROPE
V tem času, ko so tisk, radio in televizija polni ugibanj, ali bo Jugoslavija sprejeta med Združene države Evrope ali ne, se s tem v zvezi odpira mnogo vprašanj. Eno izmed njih je tudi vprašanje človekovega odnosa do živali, ki je v večini evropskih držav ne le moralno, temveč tudi zakonsko urejeno, kar pomeni, da imajo svoje specifične ZAKONE PROTI MUČENJU ŽIVALI. Žal tega za Jugoslavijo ne moremo reči.
Ker delam na projektu zaščite živali pred mučenjem že skoraj 30 let, si upam trditi, da se Jugoslavija s Slovenijo vred uvršča med države s težko stopnjo mučenja živali. Hkrati ne moremo trditi, da smo do živali pošteni, še manj pa dobri trgovci, saj nam v nehumanih transportih pogine za milijone dolarjev živine. Z vso to nekulturo in kruto-sjo, ki se v živinskih transportih javno razgalja, se bo moč spopasti le z uvedbo strogih zakonskih
sankcij prt pni plati, pn drugi pa
s po zakonu obvezno vzgojo človeka vse od otroških vrtcev in šolskih klopi do univerze.
Že leta 1974 sem v Evropskem parlamentu v Strassbourgu uspela prevzeti za našo državo Evropsko konvencijo o humanem transportu živine. Iz nekdanjega republiškega Društva proti mučenju živali v Ljubljani, smo v Beograd poslali pričujočo Konvencijo v ratifikacijo. To se je zgodilo že leta 1976, vendar doslej ni odgovora. Za ta dokument bi se morala Jugoslavija že zdavnaj zanimati in ga ratificirati ne oziraje se, ali smo v Evropskem svetu ali ne. Hudo je, ker naši politični vrhovi nimajo nikakega čuta za živali, zaradi česar vsi jugoslovanski narodi trpimo neprecenljivo moralno in gospodarsko škodo.
V Sloveniji smo v okviru nekdanjega republiškega Društva proti mučenju živali že leta 1978 predlagali sprejem posebnega ZAKONA PROTI MUČENJU ŽIVALI. V tedanjem društvu smo zbrali na kilograme dokaznega gradiva o mučenju živali pri nas v Sloveniji. Najboljši pravniki so sestavili teze (osnutek) zakona. Predlog smo podprli z najmanj 23 tujimi zakoni, prevedenimi v slovenščino. V slovenskem tisku smo objavili nešteto apelov za sprejetje zakona, vendar odgovorni so ostali za vse pozive slepi in gluhi. »Pri nas zakona proti mučenju živali ne potrebujemo!« je bil provokati-
ven naslov članka v Delu leta 1979.
Žalostno je dejstvo, da predloga ni podprla niti ena družbenopolitična organizacija niti tiste službe, ki imajo posredno opravka z živalmi n. pr. Gospodarska zbornica, Zavarovalnica, Svet za vzgojo in izobraževanje in podobne. Ob tem pa se postavljamo kot najbolj »razvita« republika v Jugoslaviji.
Enajst let mineva, odkar se osnutek slovenskega zakona proti mučenju živali valja nekje po predalih v naši slovenski prestolnici, petnajst let pa, odkar se listina z naslovom »Evropska konvencija o humanem transportu živine« ravno tako valja nekje v predalih v Beogradu. V tem času je Evropski parlament v Strassbourgu, sledeč duhu napredka, sprejel že več novih pravnih aktov o varstvu živali pred mučenjem. Med njimi »Evropsko konvencijo o zaščiti živali na podeželju in o zaščiti klavne živine« ter predpise - navodila o humanem transportu konj. Dne 18. marca 1986 je parlament v Strassbourgu sprejel tudi »Evropsko konvencijo o zaščiti živali pred mučenjem pri medicinskih in znanstvenih poizkusih«. Prve države, ki so ratificirale to konvencijo, so bile: Belgija, Danska, Grčija, Norveška, Švedska, Združeno kraljevstvo Velike Britanije in Severna Irska. Zakaj Jugoslavije ni zraven? Kdo je kriv?
Vprašujem naše jugoslovanske družbenopolitične vrhove v vseh republikah, kako si predstavljajo vstop v Združene države Evrope. Te bodo slej ko prej s prstom pokazale na nas in zahtevale odgovor na vprašanje, kdaj bomo v Jugoslaviji ratificirali cit. konvencijo in sprejeli zakon proti mučenju živali, kdaj..., da bomo vstopili mednje in se jim pridružili kot enakovreden partner. K iniciativi sodijo namreč tudi podpisi vseh konvencij, ki so jih podpisale civilizirane evropske države. S tem se strinjam z avtorjem članka - razprave Jožetom Vilfanom v Dnevniku 29. maja t. L, v katerem opisuje pot za vstop v Evropsko skupnost.
Če se hoče Jugoslavija predstaviti svetu kot skupnost h kulturi in napredku stremečih narodov, mora za začetek sprejeti in podpisati Evropsko konven-
cijo o humanem transportu živali. Kako naj bi Jugoslavija spoznala nujnost sprejema zgoraj citiranih pravnih aktov za zaščito živali, smo razpravljali tudi na zasedanjih in kongresih, ki jih imamo pri Svetovni zvezi za varstvo živali v Londonu, in se odvijajo v največjih evropskih prestolnicah. Na moje posredovanje je Svetovna zveza naslovila Skupščini SR Slovenije, Komisiji za ustavne amandmaje Ljubljana prošnjo oz. predlog z datumom 16. marec 1989 za uzakonitev zaščite živali pri nas in s tem tudi za vključitev med napredne države Evrope. Svetovna zveza za varstvo živali je v svojem dopisu ponudila tudi svojo pomoč? ki se je naši zakonodajalci lahko čimprej posluži-jo.
Že januarja 1989 sem tudi sama kot funkcionar Svetovne zveze za varstvo živali poslala ustavni komisiji predlog, naj se k členu 104 sedanje ustave doda naslednje besedilo:
»ZAGOTAVLJA SE VARSTVO ŽIVALI PRED MUČENJEM«.
Te dni bo na naslov Komisije za ustavne amandmaje sledilo še več tisoč podpisov z naslovi podpisnikov, ki zahtevajo naj vsaj Slovenija sprejme prepo-trebni zakon proti mučenju živali, v zvezi s tem pa predhodno sprejme dodatek k ustavi kot cit. zgoraj.
Akcijo zbiranja podpisov še nadaljujem, kako pa je drugje v Jugoslaviji, pa ni poročil. Zato vabim vse, ki bi se želeli vključiti in pridobiti nove podpisnike, morda tudi iz drugih republik, naj mi pišejo, da jih pošljem ustrezne bianco podpisne pole.
Priporočam tudi, da bi individualni državljani Slovenije pošiljali svoje zahteve na naslov: Komisija za ustavne amandmaje pri Skupščini SR Slovenije, Ljubljana, Subičeva 4.
Lea Eva Miiller Ljubljana, Titova 23
GLAS VEČ KOT ČASOPIS
4000 IMETNIKOV TEKOČEGA RAČUNA NA GORENJSKEM SI ŽELI, DA BI JIM BANKA ČEKOVNE BLANKETE POŠILJALA NA DOM
V LJUBLJANSKI BANKI TEMELJNI BANKI GORENJSKE SMO SE POTRUDILI
/O   ljubljanska banka
Na vseh bančnih okencih, kjer izdajamo čekovne blankete;boste prejeli pismo zaupanja, na katerem
označite:
— število čekovnih blanketov, — številko vašega tekočega računa — in naslov, na katerega želite prejeti blankete.
Izpolnjeno pismo zaupanja vložite v ovojnico in jo oddajte v najbližji poštni nabiralnik brez plačila poštnine, saj bo le-to poravnala banka.
V NEKAJ DNEH VAM BO VAŠ PISMONOŠA DOSTAVIL ŽELENE ČEKOVNE BLANKETE
Temeljna banka Gorenjske
Sergej Nikitič Hruščov
UPOKOJENEC ZVEZNEGA RAZREDA
Prevedla S. P. in E. T.
Tu je bilo morje globoko, da bi se lahko zasidrala, zato jo je lahni vetre postopoma obračal s premcem proti obali. Na krovu ni bilo videti ljudi.
•V večerni tišini se je razlegalo škripanje nekakšnega mehanizma
Vse to je bilo zelo nenavadno, v zvezi z zadnjimi dogodki — opozorilom Goljukova, telefonskim klicem Suslova — pa je bilo videti že kar nekam preteče.
V bližini sem opazil Litovčenka. On je bil, kot načelnik osebne varnosti, dolžan vedeti vse.
Prišel sem k njemu in pokazal na črno silhueto:
»Kaj ta tukaj počne?«
»Niti sam ne razumem. Iskali smo informacije pri obmejni straži, in rekli so mi, da je ladja prišla sem po ukazu Semičastnega. Od graničarjev sem zahteval, da jo vrnejo na običajno mesto. Tukaj ni potrebna. Njeno mesto je pri pomolu.
Hitro se je mračilo. Temina noči je zabrisala zloslutno silhueto, le rumenkaste lučke ladijskih lin so se svetile iz teme.
Čez čas je ladja oživela, zaslišati je bilo nekakšne komande, nekaj je zazvenelo, zaropotalo. Počasi in kakor nerada se je patrolna ladja pomaknila proti pomolu, a se ni privezala, pač pa se je ustavila malo proč od njega, obrnjena s premcem proti odprtemu morju.
Namen prihoda te ladje je tako ostal nerazjašnjen. V burnem vrtincu sledečih dogodkov ni ta
23
uredništvo tel. 21860
malenkost nikogar zanimala. Težko da bi kdorkoli mogel predpostaviti, da bi se oče odločil, da bo s plavanjem zbežal v Turčijo, ali da se bo z desantom izkrcal na področju Suhumija...
A temačnost preteče črne silhuete na ozadju spokojnega morja se mi je vtisnila v spomin. Ta silhueta se je razločno včrtala v občutje splošnega duševnega nespokoja. Kot da je govorila: »Vse je v naših rokah.«
Ali je oče videl to ladjo, ali pa je njen pojav pri njem ostal neopazen — ne ve nihče. Spraševati ga o tem seveda nikomur ni padlo na pamet.
Potem ko sta se sprehajala približno eno uro, sta oče in Mikojan odšla vsak proti svoji dači. Tudi jaz sem odšel v dačo. Stemnilo se je.
Oče je stal pri mizici v kotu jedilnice in pil zdravilno mineralno vodo boržom. Videti je bil utrujen in potrt.
»Pusti me pri miru,« me je prehitel, ko sem že odprl usta, da bi mu postavil vprašanje.
Ko je izpil, je še nekaj časa stal s kozarcem v roki, potem ga je pazljivo postavil na mizico, se obrnil in počasi odšel v svojo spalnico.
»Lahko noč,« je rekel, ne da bi se obrnil.
Zelo sem si želel, da bi s komerkoli spregovoril o tem, kar se je zgodilo, da bi se posvetoval. Tega kar sem vedel, preprosto nisem mogel več zadržati zase... Za nekaj se je bilo potrebno odločiti. Ni bilo dvoma, da nihče, razen očeta ne more ničesar ukreniti, še najmanj jaz, ki nisem imel nikakršnih zvez z nikomur od politikov. A nujno mi je bila potrebna vsaj nekakšna iluzija delovanja.
Oče ni hotel govoriti z menoj, jaz pa na to nisem računal. V njegovih očeh sem bil še deček, z otroki pa se o tako resnih stvareh ne posvetuje.
S pomočniki ali z Litovčenkom nisem hotel govoriti. Negotovo je, kaj oni vedo in kakšno vlogo igrajo v celotni zadevi. Tembolj ker je imel Lebe-dev že dolgo reputacijo Suslovovega človeka. V resnici, kot se to v življenju pogosto dogaja, pa je bilo čisto drugače. V težkih trenutkih je Lebedev pokazal iskreno privrženost očetovemu delu in njemu osebno. Svojemu prepričanju se ni odrekel in je bil zaradi tega odpuščen iz CK, težko je zbolel in kmalu umrl. Za Šujskega pa, v katerega ni nihče sumil, se je pokazalo — kot sem že pisal — da je bil obveščen o dogodkih, ki so se pripravljali, a je te informacije skrival pred očetom. Za to je bil »nagrajen«: ostal je na delu v CK, kjer je spokojno preživel čas do odhoda v pokoj...)
Začel sem begati po sobah. Prišel sem v Lebe-devu. Molče je trpal spise v zajetne aktovke. Videti je bil vznemirjen. Izmenjavala sva si brezpomembne fraze: da je odhod neumesten, da se Niki-ta Sergejevič ni uspel spočiti in da je zelo utrujen. Kot po dogovoru se nisva dotikala poglavitnega.
Obotavljaj e prestopajoč se z noge na nogo, sem postal še malo pri vratih in odšel.
Obšla me je misel, da bi telefoniral Sergu Mi-kojanu. On je moj stari prijatelj, njemu lahko vse zaupam. Tembolj ker je Anastas Ivanovič neposredni udeleženec v vsem tem. Nujno je opozoril Serga na to, kar se dogaja.
Vedel sem, da Sergo realno ne more nič storiti, saj je bil prav tako nemočen kot jaz. Kljub temu — dve glavi vesta kot ena sama. Šel sem v mali kabinet, zavrtel telefon specialne linije VČ in zaprosil, da me zvežejo s stanovanjem Mikojana v Moskvi. Sergo je bil doma. Povedal sem mu, da oče in Anastas Ivanovič nujno letita v Moskvo zaradi nekakšnih poslov.
»Lepo te prosim, da me počakaš,« sem ga prosil, »morava se pogovoriti.«
Razumljivo je, da sem se bal zaupati telefonu tudi en sam drobec informacije. Sergo je obljubil, vendar ni to še nič pomenilo. Neprestano zaposlen, kot je bil, je zmeraj zamujal, zgodilo pa se je
tudi, da sploh ni prišel na sestanek. Tega so se pri njem že vsi navadili.
Še enkrat sem ponovil:
»Obvezno me počakaj!«
»Da, da, seveda,« mi je brezbrižno odgovoril.
Odložil sem slušalko in šel spat. Jutro 13. oktobra — poslednje jutro »slavnega desetletja« Hruščova — nas je pričakalo s toploto in mirom. Skozi oblačke je blago sijalo sonce, morje je nežno pljuskalo ob obalo, v gredicah je dišalo cvetje živih barv.
Dnevni urnik prav tako ni bil moten. Oče je bil na zunaj absolutno miren. Pri zajtrku se je kot ponavadi pošalil z žensko, ki je prinašala jedi k mizi> potožil je zaradi svoje diete.
Zatem se je pogovoril s pomočniki o tekočih zadevah.
Po zajtrku je oče pregledal spise, četudi to ni bilo več potrebno niti njemu niti tistemu, ki je te spise poslal...
A dolgoletna navada je zahtevala izpolnjevanje rituala. Samo nekaj je bilo nenavadno — telefoni so molčali.
Litovčenko je javil, da je letalo pripravljeno za vzlet ob enih popoldne. Oče je samo pokimal z glavo.
Med tem so na odprti terasi pri plavalnem bazenu postavili pletene naslonjače, prinesli so sadje in mineralno vodo, ker so se pripravljali za sprejem gostov.
Nisem imel kaj početi in ker mi ni bilo do posedanja na mostu sem šel k morju. Plaža je bila pusta. V daljavi poleg pomola se je pozibavala včerajšnja patrolna ladja.
Oče je sedel na terasi poleg bazena, kjer bi moral biti sprejem in leno prelistaval nekakšne spise-
Njegovi pomočniki so skupaj z Litovčenkom stali malo proč in si izmenjavali brezpomembne fraze.
Slednjič se je na stezi pojavila skupina neznanih ljudi. Oče jih je že opazil. Hitro se je dvignil-vzel suknjič, ki je visel na naslonjalu sosednjega naslonjača in jim šel nasproti z nasmehom gostoljubnega gostitelja.
Torek, 13. junija 1989
ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI
7. STRAN ^MMils^jmSGLAS
Domači
ZDRAVNlK
RDEČI RIBEZ ŽE RDEČI
Takole piše o rdečem ribezu v starih zeliščnih bukvah: "Ribez vsebuje dosti jabolčne in citronove kisline. Jedo ga surovega ali pa kuhanega. Zlasti tisti, ki trpe za revmatiz-mom ali putiko, naj jedo poleti svež ribez in sicer pred vsako jedjo po četrt kilograma. Ribez izloči sečno kislino iz krvi in
tako kri očisti, obnovi in pomladi.
Pri vseh vročinskih boleznih deluje ribez na ves organizem, ker ga krepi in zdravi. Pri škrlatinki, zaprtju in sladko-sečnosti razkraja in je hkrati odlično hranilo. Jemati ga je treba v manjših količinah, ker se sicer naberejo drobne koščice ob koncu danke in povzroče bolečine pri izločevanju blata. V tem primeru je treba konec danke dobro namazati z oljem in se klistirati, ali pa ribez pred uporabo iztisniti. Iz jagod iztisnjen sok uporabljajo kot nadomestek za vino.
Ribezove jagode služijo tudi za izboljšanje kisa. Na žganju dajo odlično poživljajočo pijačo. Ribez z medom in vodo da hladilno pijačo. To pijačo je treba dajati zlasti otrokom, ki imajo izpuščaje. Čaj iz listov je dober pri slabem delovanju jeter."
Pa še to: Svežega, neoslaj enega soka rdečega ribeza ni mogoče dovolj toplo priporočiti sladkornim bolnikom. Sveže ribezove jagode ali sveži sok ne gasijo samo žeje, ampak tudi hitro odpravijo nevšečnosti zaradi pokvarjenega želodca. Da jih imamo na voljo tudi pozimi, jagode poleti posušimo, vendar jih je treba potem dobro prežvečiti.
Svež ribezov sok krepi dlesni in je izvrstno sredstvo za grgranje in izpiranje ust.
Moda
Pred nami so počitnice, potovanja. Če nimate dovolj velike poto-valke, da bi strpale vse vanjo, morda ne bi bilo napak, da bi si vendarle omislile ta nakup. Na letošnjem sejmu mode v Ljubljani je domžalski TOKO presenetil s potovalkami, sešitimi iz pravega, močnega domačega platna. Te svoje modele je poimenoval "Afrika". Umazano bele so, obrobljene z usnjem. Premislite! Foto: F. Perdan
NAŠ BIO VRT
DOMA PRIPRAVLJENA ŠKROPIVA
Že zadnjič smo omenili, da se pri bio-vrtnarjenju proti raznemu drobnemu mrčesu, predvsem proti listnim ušem, borimo z domačimi pripravki. Najbolj znano je škropivo iz kopriv, ki jih kilogram namočimo za 24 ur v vodo, precedimo in s tem škropimo sadje in vse druge rastline po vrtu, ki so jih napadle listne uši. Poznamo pa še številna druga škropiva. Poskusimo še z drugimi, kajti prav leto, kaže, da bomo z ušmi bilj hud boj, kajti zima je bila mila, zato je mrčesi še toliko več.
POSKUSIMO ŠE ME
ZELENJAVNA PLOŠČA S TESTENINAMI
Potrebujemo: večjo cvetačo, 1/2 kg stročjega fižola (ali drugo globoko zamrznjeno zelenjavo, 2 dag prekajene slanine, žličko margarine, 2 hrenovki, malo čebule, sesekljan zelen peteršilj, malo drob-njaka, 2 žlički naribanega sira, malo vegete, poper, 2 jajci, 30 dag širokih rezancev.
Cvetačo in stročji fižol skuhamo v slani vodi, cvetačo zabelimo z margarino, fižol pa z ocvrto slanino.
Kuhane, s toplo vodo prelite in odcejene široke rezance strese-mo na sredino krožnika, okrog naložimo zelenjavo, povrhu damo jajčnik s hrenovkami.
JAJČNIK
Na olju prepražimo na koleščke zrezane hrenovke, dodamo sesekljano čebulo, peteršilj, poper, čez čas pa še razžvrkljana jajca z malo vegete, drobno narezanim drobnjakom in ribanim sirom. Ko 3ed zakrkne, je jajčnik gotov.
PRAV JE, PA VEMO_
ELEMENTI V NAŠEM ORGANIZMU
Elementi v sledovih ali mikroelementi so v našem organizmu v majhnih količinah. Po dosedanjih dognanjih so nekateri mikroelementi za življenjske funkcije organizma nujni, drugi so bolj ali manj potrebni, tretji so še neraziskani, četrti nepotrebni in peti celo strupeni. Nujni so železo, jod, baker, kobalt, mangan, molibden in cink. Ugoden vpliv na življenjske procese imajo brom, kadmij, fluor in selen. Neznane so še naloge aluminija, arzena, kroma, kositra, silicija, niklja. Nepomembni so barij, bor, cer, litij, stroncij. Strupeni so svinec, živo srebro, radioaktivni elementi.
ŽELEZO
Železo je sestavina krvnega in mišičnega barvila. Kot rezervno železo je v jetrih in krvnem serumu. Novorojenček je preskrbljen z železom približno za pol leta. Kasneje ga moramo hraniti z živili, ki vsebujejo dovolj železa. Živila bogata z železom so jajca, meso, jetra, kvas, špinača, solata, črn kruh, zlasti ržen in ovseni kosmiči. Naše telo porabi komaj 10 odstotkov železa in živil. Resorpcijo (vpoj) izboljša vitamin C, npr. v obliki naravne limonade in oranžade. Normalno rabimo 12 mg železa na dan. Otroci in bodoče mamice ga rabijo nekaj več.
Motnje v resorpciji železa se kažejo v zmanjšanju rdečih krvnih telesc in hemoglobina. Ta pojav se imenuje slabokrvnost in mu je vzrok pomanjkanje železa. Pri nenadni močni izgubi krvi so potrebna razen ustrezne hrane, ki vsebuje dovolj železa in vitamina C, tudi zdravila ali celo transfuzija krvi.
ŠKROPIVO IZ PELINA
Uporabljamo ga proti številnim listnim ušem, rji na ribezo-vih grmih, pršicam na robidnicah, proti gosenicam in mravljam, če prenašajo listne uši na rastline.
Priprava: 300 g svežih pelinovih listov in cvetov (ali 30 g posušenih) namočimo v desetih litrih vode za 2 do 3 dni. Precedimo in nerazredčeno razpršimo po rastlinah.
Pa še to: pelina nikoli ne kompostiramo, ker se mu kompostni deževniki izogibajo.
ŠKROPIVO IZ POLSKE PRESLICE
Ta rastlina ima dosti kremenčeve kisline. Uporabljamo jo proti rastlinskim boleznim, kot so plesni, rja, škrlup, proti številnim vrstam pršic in rdečim pajiom (sadno drevje).
Priprava: 1 kg sveže preslice (ali 150 g posušene) namočimo za 12 ur v desetih litrih vode. Naslednji dan preslico z manjšim delom vode skuhamo. Vre naj počasi 30 minut. Pokrita naj se počasi shladi. Primešamo ostali del vode, v kateri se je namakala. 1 liter tega čaja razredčimo s 5 litri vode. Precedimo in uporabimo.
Škropivo iz preslice razpršimo po rastlinah ob lepem, sončnem vremenu. Zelo dobro je mešano škropivo iz preslice in kopriv.
Če prvo škropljenje ne da povsem zadovoljivih rezultatov, škropimo ponovno, saj samo koristi.
ŠKROPIVO IZ
PARADIŽNIKOVIH
LISTOV
Uporabimo ga za škropljenje zeljnatih rastlin proti kapu-sovem belinu. Deluje proti metuljem in gosenicam.
Priprava: 2 pesti paradižnikovih listov in odlomljenih stranskih poganjkov te rastline zmečkamo in namočimo v 2 litra vode za 3 ure.
ŠKROPIVO IZ
RABARBARINIH
LISTOV
Deluje proti porovemu molju, škodljivemu insektu, ki razjeda porove liste.
Priprava: 1 kg svežih rabarbarinih listov polijemo s 6 litri vroče vode. Pustimo stati 24 ur. Precedimo in s tekočino zalijemo porove rastline.
ŠKROPIVO IT ČEBULE IN ČESNA
Uporabljamo ga, kadar se pojavijo pršice in plesni (npr. na paradižnikovih rastlinah) in pri porjavelosti listov krompirjevih rastlin. Iz kuhanih lupin čebule lahko dobimo tudi škropivo proti insektom.
Priprava: 500 g narezane čebule in česna namočimo v desetih litrih vode. Ko se tekočina preneha peniti, jo razredčimo z desetkratno količino vode. Proti plesni poškropimo s tem tla zelenjavnih gred in tla okrog sadnih dreves.
Svet, v katerem živimo
Nekoč, v davnini je bil svet veliko čistejši kot sedaj. Stalno se Popadamo z različnimi nesrečami in katastrofami. Pred tremi leti n" na<^Jlas prišla velika onesnaženost zaradi radioaktivnega žarče-Ja iz Černobila. Morali smo se zadrževati v zaprtih prostorih, zlasti ia°Se^Ce 'n °*roc'- Zrak je onesnažen tudi od tovarn, promet in kur-sr>Ve . zrak Je potreben, ker od zraka živimo. Ljudje smo zelo ne-p^metni, ker v gozd in divja odlagališča vozimo odpadke. - Martina
kr svet°m, ki nas obdaja, nisem zadovoljna. Zakaj? Na vsako Dep p razdaljo se vozimo z avtomobili, namesto da bi šli peš ali se v 'jali s kolesom. Včasih bi se lahko oblekli in ne bi kurili ob vsa-s m najmanjšem znižanju temperature. Najbolj nezadovoljna pa Pnm . er vsak dan posekajo toliko drevja. Tudi gnojili bi lahko z na-avnimi gnojili. - Ana Draksler
rno v*m na ^eli P°d hribi, kjer je zrak še kar čist. Otroci se igra-l   na travnikih in po vrtovih okoli hiš. Tudi živali imamo, ki se svo-
ono gibljejo in niso zaprte v stolpnicah. - Primož Cuderman s teki naS Z'V' **r<*' nam Sovo™: "Daj, vrzi to v potok, da bo
\„ . umazanija drugam! Vrzi tisto rjavečo peč v sosedov gozd! ka*S'*>» ^°Z<* m na travnike vso ropotijo in šaro! Daj, nesi, kaj še ča-k Te besede so nas pripravile, da odpadne stvari mečemo kjer-yJr ™ onesnažujemo še poslednji košček neoskrunjene narave, to    k- SC m* P°raia m»sel» da bi se vse začelo znova in ne bi bilo av-
mobilov, ampak konji. Tudi tovarn ne bi smelo biti. Preveč ones-snr "Je-° Zrak- Vsak dan Je narava bolj onesnažena. Zakaj? To se ^arku^em° tUdi m' otroci'    potrebujemo svež in čist zrak. - Maja Učenci 5. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
MORDA NISTE VEDELI
Ali so res že Indijanci hodili v gumijastih škornjih?
Ste videli deklica
Ste videli deklica, na trati kraj gozdiča? Tja šla je travo žet. Bila je bosa, na travi rosa.
Ste videli metulja rumenega sred' travnika zelenega? On prašil je cvet, da lepši bo ta svet.
Ste videli cvet, ki je v zemljo pripet? Noč in dan cveti, da vse žvrgoli.
Ste videli fantiča, ki iskal je deklica? Tistega deklica na trati kraj gozdiča.
Valerija Bernard, 3. r. OŠ Bukovica
KDO GRE Z NAMI
Res. ^Gumijaste škornje so nosili Indijanci iz porečja Amazonke, izumili so jih sami. Vsekakor pa ti škornji niso bili takšni, kot jih nosimo mi, tovarniško izdelani. In kako so jih izdelovali? Najprej so zasekali v deblo kavčukovca in iz njega je pritekla smolnata rastlinska snoy, ki ji pravimo lateks. V to smolo so namočili noge in ko se je posušila, so imeli na nogi po meri izdelane gumijaste škornje. Vendar jih Indijanci niso nosili kot zaščito pred dežjem, pač pa so jih varovali pred praskami in piki raznih žuželk.
M   Tako, pa smo ga dočakali. Na izlet gremo v soboto. Tisti ki gre-* nami, prinesite s seboj dobro voljo, drug. pa tud. lahko^drz.te da bi nas spremljalo lepo vreme. Kdaj in kje se dobimom ^aj približno se vrnemo v Kranj, vam bomo razloz.1. v posebni po-
Pred koncem šolskega leta se na učence zgrne tisoč stvari. Tako doseže vrelišče tudi akcija zbiranja starega papirja, v kateri smo Slovenci med najbolj pridnimi na svetu. Posnetek je nastal pri osnovni šoli Bratstvo in enotnost na Planini v Kranju. - Foto: F. Perdan
Mali Jože
Mali Jože vsevedože len nabira plave rože, pa zagleda tam prek lože lepo ovco bele kože.
"Lepa je, ni kaj," si reče, brž za njo po travi steče. Tedaj pa kmet za njim priteče,
mali Jože jo dobi čez pleče.
Alenka šmid, 5. a r. OŠ Ivana Groharja Skorja Loka
Povabili smo starejše krajane
Ob tednu rdečega križa so bili prvčki sprejeti med mlade člane Rdečega križa. V šolo smo povabili krajane, stre prek 80 let. Prišli so vsi. Starejših od 80 let je v našem kraju šest. Bili so zelo veseli. Pripravili smo jim predstavo. Najbolj so bili navdušeni, ko smo Maja, Andrejka in jaz zapele pesem Marjana Smo-deta Jožica.
Po predstavi je stric Kola slikal prvčke. Med njimi sem bila tudi jaz, ker sem predsednica mladih članov RK v naši šoli. Bili smo pogoščeni. Stric Peter nam je igral na harmoniko in nas zabaval.
Po prireditvi smo učenci prvega in drugega razreda odšli v razred. Tam smo vadili, kako se ovija rane. Sošolki sem ovila roko, koleno in glavo.
Zadovoljni smo odšli domov, starejši pa so še ostali v šoli.
Teja Nemec, 2. r. OŠ Pod-1 ju bel j
Koncert leškega otroškega zbora
V četrtek, 25. maja, je bil v avli osnovne šole Lesce koncert otroškega pevskega zbora pod vodstvom Tine Pfajfar. V njem pojejo učenci od prvega do šestega razreda. Nastop se je začel ob 18. uri, ob času, ki je mogoče zgoden za koncert in je bila mogoče zato dvorana slabo zasedena. Učenci so vse pesmi odpeli sproščeno in brez napak, na klavirju pa jih je spremljala zborovodkinja sama. Med pesmimi, ki so jih peli, so jim bile najbolj všeč: Do re mi iz filma Moje pesmi, moje sanje, pesem ansambla Hazard Vsak je sam, Čira čara in Moj-čina pesem. Te tudi sicer sami najraje zamrmrajo. Ob zaključku koncerta smo poslušalci navdušeno ploskali, saj smo bili presenečeni nad toliko pesmimi, ki smo jih slišali iz mladih grl.
Seveda pa ne smem pozabiti omeniti njihovega izgleda, lepih belih bluz, ki so jih zanje naredili delavci blejskih Vezenin. Pogled nanje je bil čisto drugačen, kot je bil sicer, že na reviji zborov so zaradi tega izstopali. ''Navdušena sem nad lepoto bluz in nad tam, da so jih mogli v Vezeninah tako hitro narediti. Vsem, ki so pripomogli k hitrosti in nižji ceni, se najlepše zahvaljujem," je povedala vodja zbora Tina Pfajfar.
Za posluh in naklonjenost delavcev in vodstva tovarne Vezenine se učenci in delavci šole še enkrat najlepše zahvaljujemo.
Špela Šmid, osn. šola F. S. Finžgarja Lesce
»ja HELENA JELOVČJ
@(M8JlSSJJ©I^1TOLAS 8. STRAN
AKTUALNO .ZANIMIVOSTI,
Torek, 13. junija 1989
Kmečki zvezi napovedujeta za 29. junija opozorilni bojkot oddaje mleka in mesa
Javnost naj zve, da rejci dobijo od maloprodajne cene mleka le tretjino
Ljubljana, 9. junija - Ko je zvezna vlada sprostila odkupne in maloprodajne cene svežega mleka, so nekateri mislili, da bo s tem mlečnih zagat, predvsem problemov pri določanju odkupne cene, konec. Upanje je bilo kratkotrajno, saj se je že kmalu po prehodu na prosto oblikovanje cen pokazalo tisto, kar so skusile tudi kmetijsko razvitejše države, kot je Jugoslavija - namreč to, da kmetijstva le ni mogoče povsem prepustiti zakonu ponudbe in povpraševanja in da je za kmetijstvo zaradi posebnosti panoge in velikega družbenega pomena še najboljši omejeni trg; trg, katerega delovanje spremlja in uravnava, kadar je to potrebno, država s svojo vlado in ukrepi.
V Sloveniji smo zdaj, vsaj kar zadeva oblikovanje odkupnih cen mleka, v posebnem položaju: na eni strani gre za omejitev, ki jo s svojimi cenami mleka in mlečnih izdelkov določajo druge republike (cene so nižje, zato se prodaja zaustavlja za republiško mejo), po drugi za monopole, ki so se v letih socialističnega gospodarstva razbohotili v kmetijstvu, živilstvu in trgovini in se jim zdaj ni pripravljen nihče odreči, po tretji plati pa za nemoč vlade, da bi se spopadla z monopoli in da bi primerno ukrepala. Nihče ne oporeka temu, tudi kmetje ne, da je v trgovinah mleko že drago, vendar je treba, da javnost zve, da kmetje od maloprodajne cene svežega mleka dobijo le okrog trideset odstotkov (v Zvezni republiki Nemčiji, na primer, pa nekaj več •kot polovico), in da si razliko razdelijo drugi. Kot smo slišali na petkovi seji upravnega odbora Slovenske kmečke zveze, dobijo mlekarji približno dve petini, trgovina četrtino, nekaj odstotkov še zadruge.
Dogovarjanje o odkupni ceni mleka je zadnje mesece podobno zvijajoči jari kači, ki ji ni videti konca. Srž problema je v tem, da si dogovor, ki je bil pred nedavnim sprejet pri podpredsedniku republiškega izvršnega sveta Janezu Bohoriču, vsak razlaga po svoje. Vlada in mlekarji vztrajajo na tem, da bi kmetje za mleko, oddano maja, prejeli 90 odstotkov kalkulacij ske cene, ki jo je izračunal Kmetijski inštitut Slovenije, oziroma skupno s premijo in s povprečnim dodatkom na kakovost 2466 dinarjev za liter; za mleko, oddano junija, pa 100-odstotno pokritje stroškov oziroma 3460 dinarjev. Kmetje, združeni v Slovensko kmečko zvezo in Zvezo slovenske kmečke zveze, se z izračunom sicer strinjajo, vendar zah-
tevajo, da se jim v plačilo, ki ga dobijo s skoraj enomesečno zamudo, vračuna tudi mesečna inflacija, ki je po nekaterih ocenah že 30-odstotna. Kmečka delegacija, v kateri so bili kmetica Mihaela Logar z Vodic in predsednika kmečkih zvez Ivan Oman in Marjan Podobnik, je v sredo prenesla zahteve kmetov predstavnikom republiške vlade (Bohoriču, Kneževiću in Klemenči-ču). Ker je bilo dogovarjanje neuspešno, je izvršni odbor Slovenske kmečke zveze predlagal, da bi v četrtek, 29. junija, izvedli
Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze: "Z enodnevnim bojkotom oddaje mleka ne bomo naredili nobene škode državi, ampak bo to škoda, ki jo bodo kmetje prevzeli na svoja pleča. V tem se kmečki štrajk razlikuje od delavskega, kmetje pa bodo morali biti toliko pošteni, da bodo 29. junija mleko likvidirali in da ga ne bodo oddali naslednji dan."
Dr. Franc Zagožen: "Cene mleka in mesa so na trgu že zdaj tako visoke, da bi kmetom lahko pokrili stroške prireje v okviru sedaj veljavne maloprodajne cene, če bi se predelava in trgovina le odrekli monopolnim dobičkom. Kmetje proti monopolom nič ne moremo, ampak lahko opozorimo na nevzdržne razmere z bojkotom oddaje in s tem, da v urejenih družbah dobijo rejci približno polovico od tega, kolikor morajo za liter mleka odšteti
kupci v trgovinak. Kot ocenjujem, dobi trgovina na dan od prodaje mleka in mlečnih izdelkov približno milijardo dinarjev oziroma od litra skoraj toliko kot kmetje."
Izjava Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine
Potrpežljivo in vztrajno smo se dogovarjali, prepričevali, rotili in prosili, da bi se rešil kritični položaj proizvajalcev mleka, ki predstavljajo veliko večino slovenskih kmetov. Rezultati vseh teh prizadevanj niso zadovoljivi, zato nepreklicno napovedujemo opozorilni enodnevni bojkot oddaje mleka, ki bo v četrtek, 29. junija 1989. Ne moremo pristati na to, da bomo kmetje nosili vse breme zgrešene kmetijske politike in breme inflacije na poti od proizvajalca do kupca. Zahtevamo 90-odstotno pokritje stroškov proizvodnje mleka, proizvedenega maja (izračun Kmetijskega inštituta Slovenije) in 100-odstotno pokritje v juniju, kot je bilo dogovorjeno na izvršnem svetu skupščine SRS. Pokritje pomeni realno pokrivanje stroškov, z vračunano inflacijo zaradi zamika pri izplačilu. Kmet dobi sedaj od maloprodajne cene mleka le okoli 30 odstotkov, vse ostalo gre trgovinam in mlekarnam.
Zaradi enako kritične situacije pri mesu bomo 29. junija začeli tudi z bojkotom oddaje mesa, če do tega dne vlada ne postavi in ne jamči minimalne odkupne cene za prvo kategorijo mladega pitanega goveda. Ta cena mora pokrivati stroške prireje po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije, z vračunano inflacijo.
Vlada dviga roke od zgrešene kmetijske politike, za katero noče biti več odgovorna. Z bojkotom želimo opozoriti javnost, kaj se dogaja. Vlada mora prevzeti odgovornost tudi za obstoj kmetijsko-živilskih monopolov, ki so bili sistematično grajeni in si delajo velike dobičke pri mesu in mleku. Kmetje ne moremo*prav nič vplivati na njuno končno ceno niti na škodljiv uvoz. Smo proti neupravičenim dražitvam v trgovini -v prihodnje zahtevamo 50 odstotkov od cene mleka in pošten delež od cene mesa, ki jo plača potrošnik. Žrtve monopolističnega odnosa posrednikov in neustreznega posredovanja vlade smo tako kmetje kot potrošniki.
Zato pozivamo vso javnost, podprite nas, kajti izboljšati ne želimo le naš, pač pa tudi vaš položaj. Ali naj se molče podirajo temelji kmetijske pridelave in poseljenosti slovenskega prostora? Kmetje lahko pridelamo dovolj hrane za vse - po sprejemljivih cenah - zato bodite naši zavezniki.
V času bojkota bomo zagotovili, kolikor bo potrebno, zadostne količine svežega mleka bolnicam, šolam, vrtcem in vsem, ki mleka ne morejo pogrešati. Ne bomo ga polivali, pač pa brezplačno delili po večjih slovenskih mestih.
Slovenska kmečka zveza: predsednik Ivan Oman
Zveza slovenske kmečke mladine: predsednik Marjan Podobnik
enodnevni opozorilni bojkot oddaje mleka, isti dan pa naj bi prenehali z oddajo živine in vztrajali pri bojkotu vse dotlej, dokler tudi za meso ne bo primerne cene. Upravni odbor zveze, ki se je sestal v petek, je predlog izvršnega odbora soglasno sprejel in tudi sklenil, da med opozorilnim bojkotom mleka ne bi polivali po tleh, ampak naj bi ga v večjih mestih delili brezplačno, s čimer bi vsaj simbolično pokazali, da mleko nima prave (nobene) cene. K akciji so pozvali tudi Zadružno zvezo Slovenijo in zadružne organizacije.
Mihaela Logar, kmetica iz Vodic: "Kmetje zahtevamo 90-odstotno pokritje stroškov prireje mleka; tisto, kar pa nam zdaj ponujajo, je le nekaj več kot polovično pokritje. Izplačila za mleko so od 15. do 24. v mesecu, tako da ima vlada, zdaj ko bo zvedela za opozorilni bojkot, še čas, da pristane na naše zahteve."
Kot smo slišali na seji, z raznih koncev Slovenije prihajajo poročila o tem, da so se mlekarne odločile za nekakšne povračilne ukrepe in da se je (kar je neobičajno) naenkrat drastično povečalo število primerov zalivanja vode, slabe kakovosti mleka in podobno. Govorice o velikih zalogah mlečnih izdelkov so, kot je bilo tudi rečeno, le zavajanje javnosti, saj je inšpekcijski pregled pokazal, da zalog praktično ni in da so siri v zorilnicah zdaj, ko ni več tolikšnega povpraševanja kot nekdaj, le toliko časa, da dozorijo, in kolikor bi morali biti po pravilniku že prej. V primeru Ljubljanskih mlekarn, ki imajo na zalogi okrog 1,4 milijona litrov alpskega mleka, pa naj bi šlo zgolj za poslovno potezo in ne za ustvarjanje zalog zaradi prevelikega odkupa.
C. Zaplotnik
Zanimivi razstavi v leski šoli
V šoli nastaja muzej
Lesce, 12. junija - Sobotni obisk Finžgarjeve osnovne šole v Lescah se je dvakrat splačal. Zares mikavno je bilo videti razstavljene izdelke, ki so jih učenci naredili bodisi pri rednem pouku likovnega, tehničnega in gospodinjskega pouka bodisi pri interesnih dejavnostih (ki smo jim včasih lepo rekli krožki). Druga, po svoje še večja ali pa vsaj bolj nevsakdanja, zanimivost pa je bil ogled šolskega etnološkega muzeja v nastajanju. Pobudnik zanj je učitelj tehnične vzgoje Roman Gašperin, ki prosi ljudi od Kranja do Kranjske gore, naj starine, ki se jim brez koristi valjajo po podstrehah in šupah ali jih celo nameravajo zavreči, darujejo leski šoli za pričevanje učencem o nas, našem delu in življenju.
Nekaj starih predmetov že visi po stenah starega dela šole oziroma je shranjenih v vitrinah v knjižnici, kjer dopolnjujejo kulturno, domačno vzdušje lepo urejene šole. Vsak predmet v šolskem etnološkem muzeju poleg svojega imena nosi še ime darovalca in datum. Tudi to je del bodoče preteklosti.
Roman Gašperin, ki je bil vodnik po razstavi in muzeju, je dejal, da ga etnologija posebej zanima. »Učencem dopovedujem, naj imajo stare predmete lepo spravljene doma, prosim pa za tiste, ki so obsojeni na pozabo ali odpad. Naš mali etnološki muzej smo vključili v ogled razstave izdelkov učencev ob koncu leta predvsem zato, da odrasli, ki prihajajo na razsjtavo, vidijo, da so stari predmeti, ki so jih prinesli otroci, res v šoli, da jih niso nosili zame. Šola je prostor, ki bi moral diha-
Roman Gašperin
Z razstave del učencev ob slovesu starega šolskega leta
ti čimbolj domače, kulturno, kjer bi se ne nazadnje odražala identiteta naroda. Mislim, da je šola pravo mesto za muzej, saj je tu veliko ljudi, otrok, ki rastejo ob spoznavanju preteklosti, kulture.«
Po besedah ravnatelja je v Finžgarjevi šoli kar nekaj učiteljev, ki so podobno zagnani in ustvarjalni kot Roman Gašperin. Take šole ni težko voditi, ljudem je treba dati le pogoje, da stvari, ki jih hočejo premakniti, lahko premaknejo.
Med "premike" vsekakor lahko štejemo tudi delo z učenci, katerega plodovi so bili na ogled v soboto in nedeljo v šolski avli. Roman Gašperin, ki poleg pouka tehnične vzgoje vodi še kovinarski in fotografski krožek, je povedal, da se pri pouku sicer drži učnega načrta, vendar pa prilagaja materialom, s katerimi šolo zakladata Lip iz Podnarta in Veriga, uporabnosti izdelkov, ki jih učenci odnesejo domov in zanimanju učencev.
Letošnja bera izdelkov je bila res obilna. Naj omenim le nekatere, ki so posebej izstopali po svoji domiselnosti, izvirnosti: lesen avto, ki je igrača in pisalnik obenem, ksilofon, s katerim so učenci urili natančnost piljenja in glasbeni posluh, gnezd-nice, v kakršnih to pomlad po Lescah že gnezdijo ptice, "citre" za vrata, ki zazvene, ko se vrata od-pro, skrinjice in pručke pa maketa šole in domačega kraja, ki je postopno nastajala dve leti in ki je obiskovalce razstave še posebej pritegnila, saj je v kosih lesa vsak lahko poiskal svoj dom. Posebna "stojnica" je bila uglašena na temo prometa, druga je predstavljala klekljanje, ki ga je dopolnjevalo nešteto blazin, narejenih pri pouku gospodinjstva oziroma ročnih delih, ki jih vodi Andreja Šimno-vec. Kar ima šola manjšo peč za žganje gline, je učiteljica likovnega pouka Andreja Cufar lahko še bolj podjetna. Za razstavo je z učenci pripravila občudovanja vredno plastiko "na plaži" s kopico kopalcev, ki se vsak v svoji "pozi" sonči, lenari, bere, klepeta...
Pozabiti seveda ne smemo tudi na bero najmlajših, ki je bila še posebno pisana. Skratka, zanimivo doživetje v leski šoli, ki utrjuje prepričanje, da je med našimi učitelji zelo veliko dobrih, iščočih, predanih poklicu oziroma otrokom.
H. Jelovčan
Uspelo srečanje
Godbeniki
bodo nadaljevali tradicijo
Bled, 12. junija - V lepem in sončnem sobotnem popoldnevu je bilo 15. srečanje pihalnih orkestrov Soz-da Slovenskih železarn v turistično v teh dneh precej živahnem Bledu prijetna poživitev in popestritev. Prireditelju in gostitelju tega tradicionalnega srečanja-Pihalnemu orkestru Verige Lesce pa gre tokrat pohvala in hkrati tudi zahvala, da se v prihodnje kljub denarnim težavam najbrž ne bo zgodilo, da bi s tovrstnimi srečanji prenehali.
»Vesela  in zadovoljna sem, da je to srečanje, ki bi pravzaprav moralo biti že lani, a je zaradi denarnih težav odpadlo, tokrat tako lili lepo uspelo. Zato upam, da \     bodo 15. srečanju sledila še nova in prihodnje leto naj bi bilo v Storah«, je dan po |:|; nastopu   v Zdraviliškem parku na Bledu povedala Nada Koder, ki v delovni organizaciji Veriga v Les-sindikatu skrbi za kulturo.
Koder
Po tem ko so se v soboto malo pred poldnevom zbrali godbeniki iz železarn Štore, Jesenice in Ravne; pa domači gostitelji iz Verige, ki so tokrat na srečanje povabili prijatelje Naša sloga iz Babičev pri Umagu, najprej na skupnem kosilu v Verigi v Lescah, so v sprevodu nekaj minut pred drugo popoldne krenili izpred Golf hotela proti Zdraviliškemu parku. Za blejske turiste in izletnike je bila to nepričakovana osvežitev v popoldanski vročini. Gledalcev in poslušalcev, ki so sledili promenad-nemu sprevodu in igranju, zato ob zares umetni-
Po sprevodu od hotela Golf mimo Kazine oziroma hotela Park je pet pihalnih orkestrov v soboto popoldne nastopilo v Zdraviliškem parku na Bledu...
ško kakovostnem nastopu najprej vsakega orkestra posebej, nazadnje pa še v skupnem nastopu, v Zdraviliškem parku ni manjkalo. Mimogrede, prav bi bilo, da blejski turistični in gostinski delavci o tovrstnih, morda pogostejših koncertih v sezoni resno razmislijo. Pravo doživetje je bil prav skupni nastop skoraj 200 godbenikov, ko so zaigrali skladbi Gorenjska in Koroška, G. Učakarja in Svobodna je naša domovina, D. Lorbeka. Dirigent pa je bil tokrat, po tradiciji tovrstnih skupnih srečanj godbenikov Slovenskih železarn, gostitelj Branko Lacko, ki že od ustanovitve vodi pihalni orkester Verige Lesce in je bil za amatersko delo ob jubileju z ukazom predsedstva SFRJ odlikovan z redom dela s srebrnim vencem.
»Spominjam se, da smo 1955. leta v takratnem
mbf      mmm.....i.........   orkestru, ko še nismo imej)
_ inštrumentov, in smo vadil* ^J^J^-Zji ' in se učili le po notah, za-
^f^SSSSSS^Šl čeli iz nič,« povedal 63-letni Branko Lacko. »Pa smo vztrajali. Takrat je bil predsednik DPD Svoboda Lesce Jaka Eržen. Po njegovi zaslugi smo potem v Šenčurju dobili inštrumen* te in jih najprej popravili-Prihodnje leto bomo praznovali 35-letnico orkestra. Čeprav smo amaterji in je pri vseh članih, med njimi pa jih je 12 že od ustanovitve v orkestru, veliko volje in odpovedovanja, držimo skupaj in se dobro razumemo. Zato rad delam in sodelujem z orkestrom in bom tudi v prihodnje, če me bodo hoteli in če mi bo zdravje dopuščalo.«
Ob uspelem srečanju godbenikov Slovenskih železarn na Bledu velja tudi spomniti, da leski godbeniki pravzaprav danes nadaljujejo bogato delovanje Delavsko prosvetnega društva Svoboda Lesce, ki je bilo ustanovljeno že 1923. leta in že takrat je bilo jedro društva v Verigi. Danes pa je godba edina dejavnost društva Svoboda. Po ustanovitvi orkestra 1955. leta pa sta prizadevne godbenike najprej finančno podprli delovni organizaciji Veriga in Murka Lesce. Danes pa imajo delavci leske Verige godbo »kar za svojo«. Sicer pa, kako tudi ne, saj o njihovem delu in uspehih pričajo v glasbeni sobi številna priznanja in pohvale.
A. Žalar
Branko Lacko
Torek, 13. junija 1989
^^^^^^^^^^^^^^^^
9. STRAN
Slovenska demokratična javnost se je okrepila z gibanjem Zelenih_
Izognitev programiranemu samomoru?
Ko po eni strani potekajo zadnje priprave za izid prve številke novega, neodvisnega časopisa slovenske alternative "Demokracija", se po drugi strani množi seznam, na katerem so zapisane nove politične organizacije. • i • *
Kot so Zeleni zapisali v temelje svojega programa se njihovi privrženci ne združujejo na osnovi ideologije pac pa na osnovi skupnega interesa. Povezati bodo poskušali vse tiste, ki jim je v hierarhiji vrednot prednostno ohranjanje in smotrno gospodarjenje z okoljem in naravnimi viri. , „ .      —_ , Naša novinarja poročata z ustanovne skupščine, ki je bila preteklo nedeljo v ljubljanskem Mostecu.
Po dolgih vse tja v noč trajajočih ustanovnih skupščinah naprimer tako demokratske kot socialdemokratske pred časom v Cankarjevem domu smo dočakali tudi ustanovitev Zelenih. Po logiki stvari je bilo to ustanovno zasedanje sklicano stanu primerno, malo po tretji uri popoldan se je namreč preteklo nedeljo pričel pod Rožnikom uradni del ustanovne skupščine Zelenih Slovenije, kot so se poimenovali.
Ni bilo moč razbrati, kdo vse od ljudi, ki so se to popoldne zbrali v Mostecu, je prišel tja zaradi nove politične zveze in kdo je zavil v naravo zgolj zaradi svojega miru. To pravzaprav sploh ni bistveno, pomembno ob vsem tem je dejstvo, da je tako imenovana slovenska demokratična javnost od nedelje bogatejša za novo politično silo.
Za osamosvojitev Slovenije?
V sklopu ustanovne skupščine so obiskovalci prejeli tudi posebno anketo, s katero so želeli Zeleni priti do lažjega opredeljevanja pri njihovih nadaljnjih akcijah. Kot je bilo opaziti, je dokajš-nje zanimanje vzbudilo vprašanje številka 3 - Za kakšno življenje glede na Jugoslavijo naj si Zeleni prizadevajo za skupno življenje v takšni SFRJ, kakršna je danes; za skupno življenje v pluralistični in demokratično zasnovani SFRJ s poudarjeno suverenostjo republik; za skupno življenje ni več realnih možnosti, zavzemam se za čimprejšnjo osamosvojitev Slovenije; kaj drugega...
Proti enobarvni političnosti!
Besedo je uvodoma povzel eden od naj-prizadevnejših, ki so sploh vse skupaj pripeljali do uradne ustanovitve, dr. Dušan Plut, ki je zbranim v svojem Uvodnem govoru med drugim rekel: "Navkljub večletnim gorečim prizadevanjem ekološko osveščenih prebivalcev Slovenije se propadanje, onesnaževanje okolja pospešeno nadaljuje. Srhljivemu seznamu najbolj ogroženih in zastrupljenih slovenskih pokrajin in naselij (Šaleška in Mežiška dolina, Celjska in Ljubljanska kotlina, Zasavje...) brezskrbno dodajamo vedno nove žrtve. Zdravstvene čakalnice so polne kašljajočih otrok. Najbolj onesnažene mestne predele naseljujemo s prebivalci nižjih socialnih skupin. Pokrajinsko in zdravstveno ogroženost spremlja izčrpavanje skromnih naravnih virov... Odločno se bomo borili za čim prejšnje zaprtje jedrske elektrarne Krško, rudnika urana Zirovski vrh, za dokončen in trajen izstop Jugoslavije iz jedrskega ciklusa... Naš drugi dolgoročni cilj je neposredna demokracija, zasnovana na načelih dinamičnega interesnega združevanja prebivalcev. Zato Zeleni sicer nismo najbolj glasni pristaši večstrankarskega sistema, ki pa je verjetno v evolu-tivno zasnovanem ekološkem razvoju in demokraciji predpogoj za nadaljnjo stopnjo razvoja političnega sistema. Odločno pa nasprotujemo enobarvnemu političnemu položaju sedanjosti...
Po končanem Plutovem uvodnem referatu se je skupščina nadaljevala v skladu z dnevnim redom in se zaključila s tako imenovanim zelenim piknikom. Omenimo še, da so ustanovitev Zelenih med drugim neposredno pozdravili tudi Jože Školč, predsednik slovenske mladinske organizacije in Jože Knez, predstavnik Zveze društev za varstvo okolja Slovenije od prispelih pozdravnih telegramov pa omenimo sporočilo poslanca Zelenih v italijanskem parlamentu in pozdravne misli iz federalne centrale Zelenih v Bonnu.
Nada Kirn-Špo-lar za Gorenjski glas: "Ko bo ta
zveza zajela probleme globalno, je lahko zelo pomembna zveza prihodnosti. Ne bo mogla nikoli nastopati sama, če pa se bo pojavila v koaliciji naprimer s Kmečko zvezo, potem lahko pomeni zelo veliko silo. Tu si velja vzeti določene izkušnje, ki so jih dosegli Zeleni v Nemčiji. Gre za temeljna človekova vprašanja preživeti _.___:-
jpr      h Vika Potočnik
■ 'i'^MfeJfa  ■ /a Gorenjski
■ f:.>|^pBBSMMfeS glas: "Gre za iz-pHJH^pMjH^H redno pomeni b-
* no osveščanje ljudi pred katastrofo, ki nas čaka in drugič za prodiranje skozi politični in gospodarski sistem, ki tudi pri nas z največjo težavo poskuša upoštevati ekološke momente kot nujo pri ekonomskem planiranju. Če ne bi gledala optimistično na Zelene, me danes tudi ne bi bilo tukaj, ker sicer na razne druge zveze ne hodim, ker v njih, razen v ustanovitve, ne verjamem. Zelenim želim, da bodo ostali pri tleh in se ukvarjali z res življenjskimi problemi."
Andrej Verlič za Gorenjski glas: "Upam, da ta zveza ne bo samo ena izmed novih zvez in se bo v njih izgubila. Res je, da gre v bistvu tudi za uresničitev enega izmed sklepov krškega kongresa, vendar mislim, da današnja skupščina in nasploh ambicije Zelenih presegajo zgolj uresničitev kongresnega sklepa. Gre za uresničitev njihove lastne samostojnosti, politike in hrbtenice. Povedati je potrebno, da bodo Zeleni in RK ZSMS v primeru konkretnih sorodnih interesov povsem sodelovali v nasprotnem primeru pa bo pač veljalo vzajemno spoštovanje dveh organizacij." .'_
« ~^HP Dr.Hubert Po-
Hr žarnik: "Resni-
čno mislim, da
-% i j? d.anes.
m M skupščina lzred-■ ^ JteK       no pomemben
WL       '       ^^JH dogodek. Linija
..kif^^ problemov že ' dolgo ne teče več na liniji socializem na eni in kapitalizem na drugi strani .ampak gre za neko novo kulturo, kar 'Zeleni razlagajo kot neko eko-humano prihodnost nasproti birokratski, sterilni organizaciji. Zeleni niso samo ena od mnogih zvez, pač pa gre za projekt, ki ima povsem originalne odgovore na probleme današnjega časa. Sama ne more obstajati, pač pa si za svojo potrditev mora najti ustrezne partnerje."
Dr. Dušan Plut, predsednik Zelenih: "Temeljni cilj Zelenih Slovenije je zelena, čista Slovenija zadovoljnih prebivalcev, z umirjenim, a človeka vrednim materialnim standardom in polnim življenjem v zdravem okolju. V nenasilni (do sočloveka in narave), demokratični, pluralistični in suvereni republiki, ki spoštuje človekove pravice in državljanske svoboščine, pravice vseh vrsta manjšin (mnenjskih, narodnih, kulturnih, spolnih in nazorskih.)."
Volitve 1990 s kandidati Zelenih
Glede na to, da o Zelenih v Gorenjskem glasu še nismo temeljiteje poročali, si velja na kratko ogledati dva njihova dokumenta -temelje programa in pravila komunikacije.
Zeleni so družbenopolitično gibanje. Ne združujejo se na osnovi ideologije, temveč zaradi skupnega interesa. Delujejo v skladu z načelom "Deluj lokalno in misli globalno", kot del in skrbnik, ne pa kot gospodar narave. Za osnovni cilj so si zastavili ohranitev bioloških pogojev življenja in doseganje človeka vredni, a naravi prilagojeni materialni standard za vse živeče in bodoče prebivalce tega planeta. Njihova vizija je družba eko-humanizma, ki temelji na teh načelih in ki bo maksimalno izkoristila pozitivne prvine socializma in kapitalizma, obogatene s hu-manoekološkimi podmenami.
Zeleni menijo, da živimo v deželi, ki je vse bolj zastrupljena, večini prebivalcev pa se znižuje že tako klavrn materialni standard. Ne potrebujemo zgolj drugačne ekološke politike, temveč ozelenjeno ekonomsko, socialno in ekološko optimalno družbeno strategijo.
Zavzemajo se za to, da bodo v posameznih primerih nastopili prihodnje leto na volitvah s svojimi kandidati, podprli pa bodo tudi neodvisne kandidate ali kandidate tistih političnih zvez, katerih volilni programi bodo vsebovali največ ekoloških podmen. Temelje programa zaključujejo s tezo, da v vse bolj zastrupljeno sedanjost ne vnašajo pesimizma in otopelosti, temveč akcijo, upanje in nepokorščino.
V Pravilih komunikacije v gibanju Zelenih velja med splošnimi opredelitvami izdvojiti člen, ki pravi, da Zeleni, njihovi sim-patizerji in sodelavci nimajo enotne ideološke ali svetovno nazorske osnove, zato posebej skrbijo za strpnost in tolerantnost do drugače mislečih tako znotraj kot zunaj gibanja.
Kdo vodi Zelene?
V programskem svetu so med drugim tudi Tone Anderlič, mag. Ciril Baškovič, Tit Doberšek, prof. dr. Andrej Kirn, Milan Meden, Igor Omerza, Vika Potočnik, prof. dr. Hubert Požarnik, dr. Slavoj Žižek, akademik prof. dr. Andrej O. Zupančič; v izvršnem odboru je tudi Franci Feltrin iz Škofje Loke, sicer pa je predsednik izvršnega odbora dr. Dušan Plut in predsednik programskega sveta Zelenih dr. Leo Šešerko.
Namesto popotnice
Organizacijsko so vsaj zaenkrat razdeljeni v skupščino kot vrhovno telo, v izvršni odbor, kot izvršnopolitično telo, ki vodi in usklajuje delo gibanja med dvema skupščinama, programski svet, ki skrbi za program gibanja in v kolegij predstavnikov ekoloških skupin in drugih ekoloških pobud.
Bogatejši smo tako za novo politično organizacijo, ki pa bo morala v svojem bodočem delu argumentirano dokazati še vrsto stvari. Kljub ekologiji kot osnovi bo gibanje vseeno potrebovalo večjo množico, kot se je zbrala v nedeljo v Mostecu in predvsem podrobnejše razdelan program delovanja. Človek dobi namreč ob tekočem spremljanju novih političnih združenj vtis, da se vsem nekako preveč mudi. Po vsej sili, bi se radi vključili v družbenopolitično sfero, a pri tem vse preveč pozabljajo na mnoge tudi povsem vsebinske poteze, da tistih čisto organizacijskih, sploh ne omenjamo. Kakorkoli že, upajmo, da res ne kaže ravno slabo slovenski pomladi, če jo bomo prisiljeni preživljati ob umirajočih gozdovih, kot bi rekel Školč.
Vine Bester Foto: Gorazd Šinik
Srečanje harmonikarjev na Amaterskih melodijah 89
Tradicijo tokrat obogatili mladi
Begunje na Gorenjskem, 11. junija - V Krpinu v Begunjah so prireditelji enajstega srečanja harmonikarjev z diatoničnimi harmonikami na prireditvi Amaterske melodije 89 dobili potrditev, za katero še lani, na jubilejnem desetem srečanju, niso bili najbolj gotovi. Lepa, topla, sončna nedelja na prireditveni prostor ni privabila le številnih obiskovalcev, marveč tudi kar 50 nastopajočih, ki so se v prvem delu predstavili na gorenjskem tekmovanju, v drugem delu pa so nastopili tudi tisti izven Gorenjske in iz zamejstva. Tokrat je Turistično društvo Begunje, ki je bilo prvič organizacijski in finančni prireditelj srečanja (skupaj z zunanjimi sodelavci) prav gotovo prepričalo tako nastopajoče kot obiskovalce, da srečanje Amaterske melodije prihodnje leto ne bi smeli postavljati pod vprašaj.
»Mislim, da je današnja prireditev že v prvem delu pokazala, da velja z njo nadaljevati tudi v prihodnje. Nenazadnje je to v kraju edina kulturna prireditev, če odštejem še vsakoletno visokogorsko veselico pri Sankaški koči nad Sv. Petrom, ki jo pripravimo vedno, ko je tamkaj maša. Izkupiček s prireditve pa potem namenimo za vzdrževaje Sankaške koče. Sicer pa v društvu, ki ima okrog 400 članov, upamo, da bo poslej, z dokončno ureditvijo Gostišča Avsenik v Begunjah, počasi zaživel poleg izletniškega tudi pravi turizem. Dejavnost društva pa bo v kratkem obogatila še uta Macesen, kjer bo pokrit prostor za piknike za 50 ljudi. Pri organizaciji današnje prireditve pa poleg zunanjih sodelavcev dela še 20 članov,« je povedal Maks Vrečko, predsednik Turističnega društva Begunje.
Za gorenjsko prvenstvo se je letos prijavilo 26 harmonikarjev. V tekmovalnem delu je vsakdo poleg partizanske melodije zaigral še eno narodno. Najboljši je dobil pokal krajevne skupnosti, deset pa se jih je uvrstilo na finalno tekmovanje v Ljubečni pri Celju.
»Partizanski koncept je ostal, saj je moralni pokrovitelj srečanja in tekmovanja Kokrški odred-osvoboditelj Begunj,« je pojasnil Marjan Gašperin, ki že vsa leta skrbi, da vsako tekmovanje v redu poteka. »Sicer Marjan Gašperin pa je zanimanje za to srečanje tolikšno, da smo ga morali razdeliti na gorenjsko tekmovanje in na revijo nastopajočih iz ostalih krajev. Tokrat v drugem, revijskem delu nastopa 24 harmonikarjev iz vseh krajev Slovenije ter iz sosednje Avstrije in Italije. Še posebno smo letos presenečeni nad udeležbo mladih, saj je med 50 kar 14 mlajših od 18 let. Kako priljubljeno je to srečanje, pa nenazadnje potrjujejo tudi nagrade, ki so jih prispevali posamezniki in delovne organizacije; med njimi naj še posebno omenim Elan, Melodijo Mengeš in Gostišče Avsenik. Vseh petdeset nastopajočih bo dobilo tudi nagrado.«
Zadovoljen je bil tokrat tudi Tonček Triplat iz Rodin, ki je ča-~ stni predsednik prireditve: »Zares vesel in zadovoljen sem, da se je moja zamisel o tem srečanju v Begunjah toliko časa obdržala, postala tako znana in privlačna, in kar je še posebej razveseljivo, da so danes na njej tudi številni mladi harmonikarji. Bojazni, da bi igranje na diatonični harmoniki šlo v pozabo, ni. Kako priljubljeno je postalo to srečanje pa kažejo tudi štirje nastopajoči (Franc Pintar, Franc Fabijan, Stane Pole in Janez Ovsenik), ki so danes nastopili desetič, brata Ivan in Franc Štular pa celo enajstič...« Tonček Triplat
Čeprav so se mladi tekmovalci in tisti v revijskem nastopu letos prvič predstavili v tako številčni zasedbi, po kakovosti niso prav nič zaostajali za starejšimi. Najmlajši je bil poleg Andreja
Svetlina iz Moravč, še ne 11-letni Aljoša Korenčan iz Naklega: »Na tem tekmovanju sem prvič, igral pa sem že na srečanjih na Pokljuki. Sicer pa sem se harmoniko začel učiti igrati, ko sem bil star pet let. Dobil sem jo od maminega očeta, zdaj pa me še vedno uči Matija Naglic v Čirčah...«
61- letna Angelca Šterk iz Zgornjih Go-rij je bila tokrat devetič na tekmovanju v Krpinu v Begunjah: »Rada pridem v Krpin, pa tudi na Pokljuki sem že igrala. Harmonika mi je najbrž prirasla k srcu že takrat, ko je moj oče v Gorjah godbo ustanavljal. Nikdar se nisem ločila od nje. Tudi takrat ne, ko sem še delala v livarni na Jesenicah."«
Slavko Malovrh iz Begunj je tudi že večkrat nastopil  na domači  prireditvi v Begu-
njah:»Trideset let že igram na harmoniko. Tole mi je dal Slavko Avsenik in najraje igram sam zase ali pa ob priložnostih v zaključenih družbah. Na današnje srečanje pa nimam pripomb in sem prepričan, da jih bomo v Begunjah prirejali tudi v prihodnje...«
In prav je tako, saj tokrat Amaterske melodije 89 v Krpinu v Begunjah niso bile le tekmovanje in vesela prireditev, ampak tudi potrditev, da bodo tradicijo melodij z diatoničnimi harmonikami nadaljevali tudi mladi...
A. Žalar
Aljoša Korenčan
Angela Šterk
Slavko Malovrh
Lepotec med skakalnimi središči - V petkovem Gorenjskem glasu bomo o novem skakalnem središču Smučarskega skakalnega kluba Iskra Delta Triglav iz Kranja napisali nekaj več, zato tokrat samo tole. Smučarski skakalni center na Gorenji savi je praktično dograjen in pripravljen za otvoritvena tekmovanja, ki bodo med 21. in 25. junijem. Veliko delo je bilo opravljeno praktično v dveh letih. Središče ima sistem petih plastičnih skakalnic, z različnimi profili, od lažjih do težjih, o njih pa so se pohvalno izrekli priznani mednarodni strokovnjaki za skoke. Konstruktor centra je inž. Janez Gorišek. Vrednost objekta je nad petimi milijardami dinarjev. Svečana otvoritev bo v nedeljo, 25. junija, ob 15. uri, ko bo tudi mednarodno tekmovanje na 65 metrski skakalnici.
J. K., slika F. Perdan
Redna letna programska konferenca Smučarske zveze Slovenije
Največ težav s tekači in fakulteto
Ljubljana, 8. junija - Na redni letni programski konferenci Smučarske zveze Slovenije so se vsi strinjali, da je bila sezona 1988-89 uspešna, bolj kot so pričakovali. Predsednik SZ Slovenije Janez Zaje se je dotaknil smučarskih tekačev, pa tudi, da ima FTK res mačehovski odnos do smučarjev. SZ Slovenije jim je ponudila tri osebne neto dohodke, FTK pa jih zahteva devet.
Rezultati naših smučarjev in smučark so že bili večkrat omenjeni. Najbolj so nas razveseljevali alpski smučarji in smučarke. S svetovnega prvenstva se je Mateja Svet vrnila s prvo zlato kolajno v slalomu in dobila bron v veleslalomu. Tomaž Čižman je dosegel v super veleslalomu bronasto odličje. Razveselili so nas tudi mladinci na svetovnem mladinskem prvenstvu v alpskih disciplinah. Jovan in Grilc sta se domov vrnila s tremi kolajnami. Navdušili so nas biatlonci, ekipa mladincev v smučarskih skokih, kjer se je dokopala do ekipnega srebra, z bronastim odličjem pa se je z mladinskega svetovnega prvenstva v akrobatskem smučanju vrnil Kranjčan Marko Klančar. Le smučarski tekači so nas razočarali. Šestindvajseto mesto Janija Kršinarja s svetovnega prvenstva v nor-
<lijoWiW diooipli*->CkK r*i \.ioto, Utkr bi ncxč>i tcUmovaloi in toU.rrvovsilU.o
lahko dosegli. Kot vse kaže, se ponavlja stara napaka. Ne delajo tako, kot so načrtovali na rednih skupščinah. Prav zato so se odločili, da bo tehnični vodja smučarskih tekov strokovnjak iz ČSSR Jaroslav Honcu.
Biatlonci bodo dobili poklicnega tehničnega vodjo Janeza Vo-dičarja. Tudi pri alpskih smučarjih so izbrali novega trenerja. Bivši trener A reprezetance za veleslalom Matjaž Kranjc je prevzel reprezentanco moških A, pomagal mu bo Marko Klemenčič, bivši zvezni trener Jože Šparovec gre v ZDA. Novi zvezni trener za moške v slalomu bo Ločan Jaroslav Kalan. V ženski A reprezentanci gre vse po starem. Le serviser Mateje Svet Bernik odhaja v pokoj, na to mesto pa vstopa Dejan Poljanšek.
Redna letna skupščina SZ Slovenije je minila po ustaljenem redu. Delegati so soglasno sprejeli poročila za preteklo sezono. Pri sprejemanju programa za novo sezono 1989-90 so poudarili, da jim primanjkuje sedem milijard dinarjev. Če ne bodo našli sredstev, bodo morali prvič po šestih letih krčiti programe. V prednosti pri tej realizaciji bodo alpski smučarji in smučarski skakalci. Pri delegatih je bil največkrat poudarjen težak materialni položaj v klubih.
Še večji problem kot s smučarji tekači pa so problemi sodelovanja s Fakulteto za telesno kulturo v Ljubljani. Tu gre predvsem za vzgojo smučarskih kadrov. V programu je zapisano, da bi poleg rednega študija in raziskovalnega smučarskega dela FTK organizirala in izvedla v sodelovanju s komitejem za izobraževanje, kulturo in telesno kulturo in smučarsko zvezo še višješolski študij smučarske smeri, ob delu, šolanje amaterskih kadrov trenerskega, učiteljskega in vaditeljskega profila. Delo bi potekalo s pomočjo kadrov pri SZ Slovenije in z novimi mladimi raziskovalci, ki bi se lotili vrste bazičnih in aplikativnih raziskav in vse kar sodi v to raven. Toda FTK postavlja smučarski zvezi zanjo nesprejemljive pogoje v materialnem smislu. Pri tem bi morala SZ Slovenije FTK zagotoviti kar devet neto osebnih dohodkov za tri poklicne učitelje. SZ Slovenije je ponudila FTK tri osebne dohodke. To pa je za FTK premalo. To je mačehovski odnos do smučarjev. Če ne bodo našli skupnega jezika, se bodo delegati SZ Slovenije dogovarjali s FTK v Mariboru in Zagrebu. Za konec naj še navedemo, da s podaljšali razpis za gradnjo republiškega skakalnega centra do septembra 1989. Ta predvideva izgradnjo 90-metrske skakalnice, ki naj bi bila pokrita s plastiko. Podpisali pa bodo tudi najemno pogodbo z ZTKO Slovenije, da SZ Slovenije prevzame dom Ilirije v Planici.
D. Humer
Tržiški Bilten izhaja že deseto leto
Tržič, 10. junija - S 27. številko, ki je brezplačno na voljo v trafikah Tobaka v Tržiču in Bistrici, v Tržiški knjižnici in v pisarni TKS Tržič, stopa interno glasilo telesnokulturne skupnosti Tržič v deseto leto izhajanja. Bilten je enkraten dokument o dogajanjih v tržiški telesni kulturi. Zadnja številka je izšla na 48 straneh in s sliko in besedo pripoveduje o novoletnem srečanju tržiških športnikov in športnih delavcev, predstavlja dobitnike priznanj, delo tržiških alpskih smučarjev, mladih skakalcev in treh obetavnih tekačev, članov ŠD Kokrica, piše o 20 letnem jubileju tržiškega hokeja, o zimskih tržiških tekmovanjih, o memorialnem teku Boruta Berganta, o simultanki, ki jo je v Tržiču odigral sovjetski velemojster Mihail Talj, pa še marsikaj drugega zanimivega lahko preberemo v Biltenu.
J. Kikel
Nad 4000 ljudi na prireditvi v Domžalah
ureja JOŽE KOŠI
Dostojen vrhunec vseslovenske akcije
	
	•
	i \
Domžale, 10. junija - Partizanu Slovenije in telesnokulturnim delavcev domžalske občine je ob pomoči gospodarstva te vsestransko razvijajoče se občine uspela osrednja prireditev vseslovenske akcije Razgi-bajmo življenje. Nad 4000 ljudi je skoraj cel dal prikazovalo, kako se da razgibati življenje, kako ga popestriti in ga narediti zdravega in prijetnega, brez velikih stroškov, v raznih igrah pa se je lahko preizkusilo tudi občinstvo, zbrano na tribunah ali v hladni senci domžalskega športnega parka.
Ni kaj reči. Prireditev je uspela. Na mnogih igriščih in tekmo-vališčih ter travnatih površinah domžalskega športnega parka so športniki in rekreativci domžalske občine, ki so jim pomagali tudi športniki iz Ljubljane ter nekaterih sosednjih občin, pokazali, kako se da razgibati življenje. Občinstvu na očeh so bile nekatere dokaj standardne športne igre in oblike športne rekreacije, kot na primer hoja in tek, mali nogomet, košarka, metanje trojk, tenis, skok v daljino z mesta, cooperjev test, balinanje, skratka ljubiteljem športa in rekreacije zelo znane panoge, za katere se navdušujemo Slovenci. Prikazane pa so bile tudi nekatere manj znane možnosti rekreacije, med katerimi smo smo v Domžalah videli, kako se lahko za zabavo varno strelja z lokom, kako se igra var-pa, po tekmovalnih pravilih balinanju podobna igra, kako se lah-
Med udeleženci domžalske prireditve so srečali tudi precej znanih obrazov z Gorenjske, od katerih so nekateri tudi aktivno nastopali. Tako so bili med demonstratorji kar številni gorenjski loko-strelci, ekipa Varpa kluba Gorenjka, hoteli Kranjska gora, pa je med prireditvijo v Domžalah odigrala dvoboj z Ljubljano, številna pa je bila tudi delegacija Športnega društva in krajevne skupnosti Brezje nad Tržičem, ki je v Domžalah prejela republiško priznanje kot najpriza-devnejša slovenska krajevna skupnost na športnem in rekreativnem področju leta 1988 v Sloveniji, razen tega pa še zvezno plaketo.
Navdušeni igralci varpe, starega športa severnjakov, v kateri se mečejo diski in za bližanje veljajo enaka pravila kot za balinanje, so doma tudi v Zgornje-savski dolini.
Golniško teniško prvenstvo
Golnik, 12. junija - Teniško društvo Storžič organizira odprto prvenstvo Golnika v tenisu. Prvenstvo bo 17. in 18. junija. Prijave sprejemajo do petka, 16. junija, do 17. ure na telefonih 46-581 in 46-662.
Konec tedna na Ko-krici
Sejem navtike in počitniške opreme
Kokrica, 12. junija - Športno društvo Kokrica prireja v soboto, 17. in v nedeljo, 18. junija, pred osnovno šolo na Kokrici sejem navtike in počitniške opreme. To bo že tretja tovrstna prireditev in obe dosedanji sta pokarali, da je želja po izmenjavi navtične, počitniške in kamp opreme ter drugega pribora za oddih in rekreacijo veliko. Ko-kriški sejmarji bodo prevzemali v prodajo čolne, jadralne deske, počitniške in kamp prikolice, šotore, skratka vse tisto, kar se uporablja za počitnice. Prav tako bo na sejmu mogoče kupiti tudi novo počitniško opremo in plovila. Sejem bo v soboto in v nedeljo odprt med 9. in 19. uro, blago pa bodo prevzemali v prodajo že v petek, 16. junija, med 17. in 19. uro. j
Kolesarstvo
Navdušeni športniki rekreativci iz Brezij nad Tržičem so prišli v Domžale po dragoceni pokal in priznanje.
Trimčkarji na Jošta
Kranj, 12. junija - Trim klub Sava iz Kranja organizira v nedeljo, 18. junija med 6. in 11. uro 11. trimski pohod na 845 metrov visoki Jošt nad Kranjem, kamor vodijo številne, dobro markirane poti iz Stra-žišča pri Kranju. Od vznožja do vrha je dobro uro zložne hoje, delno po cesti, delno pa po senčnatih gozdnih stezah. Cilj pohoda bo pri Domu Borisa Ručigaja na vrhu Jošta. Tako kot vsako leto je tudi letos organizator pripravil izkaznice pohoda, spominske značke in diplome za udeležbo. Na prvem pohodu dobi vsak udeleženec izkaznico, za drugo udeležbo bronasto značko, za četrto srebrno značko, za šesto zlato, za desetkratno udeležbo pa posebno priznanje, spominsko diplomo. Po podatkih organizatorja, je na dosedanjih desetih pohodih sodelovalo 3028 pohodnikov. Trimski pohod bo v vsakem vremenu, organiziran pa bo v počastitev krajevnega praznika Stražišča. Geslo pohodnikov je: vabljeni na zeleni Jošt, da ohranite mladost!
J. K.
ko hitro naučimo taborniških veščin in nam je tudi bivanje pod platneno streho razgibano življenje, kako se naučimo ko-talkanja in zviranja po raznih orodjih in igralih. Vse te igre imajo tudi velik družabni pomen in to smo spoznali tudi v Domžalah, kjer lahko koristna rekreacija združuje tudi smeh, zabavo, tekmovanja in merjenja v raznih spretnostih. Za to je v Domžalah poskrbel v teh igrah že preizkušeni Mito Trefalt. Sploh za takšne igre ni potrebnega veliko denarja, ki postaja iz dneva v dan večji problem, ampak je to cenena in prav tako koristna zabava.
Partizan Slovenije in ZTKO Slovenije sta v Domžalah postavila tudi stojnico, na kateri je bi-
lo mogoče kupiti razne pripomočke za razgibano življenje, pa drobne, vendar koristne brošure o rekreaciji, razgibanem in zdravem življenju. Tako so bile naprodaj knjižice o plavanju, suhem teku in teku na smučeh, hoji, kajakaštvu in veslanju nasploh, in razgibanemu življenju na delovnem mestu.
Tale zapis s sobotnih Domžal končujem z mislijo in upanjem, da se bo množična prireditev razpršila v naša življenja in tudi naše glave in da bomo med bogatim življenjem in hkratno zdravim in razgibanim življenjem v pozitivnem pomenu besede lahko še večkrat potegnili enačaj!
J. Košnjek, slike F. Perdan
Motociklizem
Valter Bonča zmagovalec dirke po Avstriji
Kranj, 12. junija - Enaindvajsetletni Idrijčan, član jugoslovanske kolesarske reprezetance, Valter Bonča je bil skupni zmagovalec med posamezniki na enainštirideseti mednarodni kolesarski dirki po Avstriji. Na tej dirki so nastopili skoraj vsi najboljši amaterski kolesarji Evrope. Ni bilo le reprezentantov Italije in SZ.
Valter Bonča je zmagovalec med posamezniki in zmagovalec tudi gorskih ciljev. Za prvo mesto je le za 0,05 sekunde prehitel reprezentan-ta Avstrije Lammerja, tretji pa je bil Norvežan Aadnov. V reprezentanci Jugoslavije sta vozila tudi Savčana Marko Polanc in Aleš Pagon. Oba sta bila vedno med gonilno silo naših kolesarjev, oba sta tudi pripomogla k prvemu mestu Valterja Bonče. V skupni razvrstitvi posameznikov je bil Pagon enainštirideseti, Polanc pa triinštirideseti. V ekipni razvrstitvi je zmagala Avstrija, 2. je Norveška, 3. Norveška, 4. Jugoslavija in 5. Franci-
J3- D. H.
Točke tudi Janezu Pintarju
Kranj, 12. junija - Na Grobniku pri Reki je bila že devetintrideseta dirka za svetovno cestno hitrostno motociklistično prvenstvo za »Veliko nagrado Jugoslavije«.
Na tem točkovanju za svetovno prvenstvo za motoriste razredov do 80, 250 in 500 cem je v najmanjšem razredu do 80 cem nastopil tudi Kranjčan Janez Pintar. Pintar se je odlično izkazal, saj je bil dvanajsti. S tem mestom je posegel tudi po točkah za svetovno prvenstvo,    rj H.
Slovenski ženski košarkarski pokal
V finalu Ilirija in Kranj
Kranj, 12. junija - Po končanih prvenstvenih tekmah v vseh ligah so slovenski košarkarji v moški in ženski konkurenci odigrali tekme za slovenski košarkarski pokal. V moški konkurenci bodo za prvaka v pokalu v polfinalu igrali košarkarji Cometa, Merxa, Medvod in Ilirije.
V ženskem pokalu sta se v finale za pokalnega prvaka Slovenije že uvrstili ekipi Ilirije iz Ljubljane in Kranja. Kranjčanke so v predtekmo-vanju premagale Slovana in ID Jezico B.
Izidi - Slovan : Kranj 66 : 78 (34 : 36), ID Jezica B : Kranj 43 : 70 (22 :
41).
Ta teden bo prišlo do odločitve, kdo bo pokalni prvak: Ilirija ali Kranj.
D. H.
Gorenjske A in B teniške lige
Vodita Triglav III in Zaka
Kranj, 11. junija - V letošnji teniški sezoni so začeli s tekmovanji v dveh gorenjskih ligah. To sta ligi A in B, ki sta obenem ligi rekreativ-cev. V elitni A skupini igrajo ekipe Triglav III, Storžič I, Jesenice, Kres (Koroška Bela), Tržič I in Tržič-veterani. V B ligi je sedem ekip. To so Storžič II (Golnik), Zarica, Sava, Mojstrana, Radovljica, Zaka (Bled), Radovljica in Škofja Loka.
V A ligi je kolo pred koncem prvega dela tekmovanja v vodstvu brez poraza Triglav III. Lani je bil ekipni gorenjski prvak Storžič z Golnika, ki je v finalu premagal Triglav - veterane s 3 : 2.
V vodstvu B lige so teniški igralci Zake z Bleda. Naj omenimo še, da ima organizacijske niti v rokah v obeh ligah Tomo Balderman, ter da iz A lige izpade v B ligo zadnjeuvrščeno moštvo, prvak iz B lige pa gre v prihodnji sezoni v ligo A.
To gorenjsko teniško A in B ligo bodo končali konec septembra.
Po končanih ligah bo oktobra organizirano še posamezno prvenstvo
Gorenjske za rekreativce. „ TI
D. Humer
TEMA TEDNA"
Verjetno je med najbolj pretresljivimi literarnimi črticami, ki govore o uboštvu in siromaštvu, Prežihova »Levi devžj«. Ce ste že pozabili: ko je soseda natresla krhljev lačnemu otroku v desni žep, je ponudil še levega, češ poglej, tu imam vendarle še en žep, še en »devžj«...
Kako nesočutno in neprizadeto človek zamahne z roko, če prebira Vorančeve črtice in novele v času, ko je sit in presit in kako hitro se mu, žlahtne, kot so, obude v spomin, ko naleti na siromaštvo v domači ulici. Pri najboljši volji kakšnih bistvenih razlik sploh ni, če se primerjamo z Mitteleuropo in njenim standardom. Zanje smo, hoteli ali ne, ob takih plačah in taki hiperinflaciji, ki je zanje izven meja sploh možnega, upravičeno siromački in ubožčki v smislu Prežihove-ga »levega devžeja«. Da pa tega ne priznamo, ne sebi in ne drugim, je deloma stvar ponosa, ki ga kljub vsemu še nekaj pikic premoremo, največ pa tega, da nam zaradi hude krize in permanentnega strahu, ki ga mojstrsko sejeje sprti politiki, kriteriji nezadržno padajo. Samo, da ne bo slabše, je v takih razmerah dominanta vseljudskega počutja in občutja, kar je na pragu 21. stoletja svojevrsten in najbrž edinstven absurd. Saj bomo že kmalu od sile veseli, če si bomo lahko v tej Jugoslaviji lahko kupili tri pare čevljev letno in ne več samo dveh, kolikor jih po statistiki kupi povprečni državljan!
In pri vsem je najhuje to, da »ceno« jugo - megalomanstva in lumparij ala Agrokomerc, možnih le v sistemu, ki onemogoča vsakršen demokratični javni in zakonit nadzor, plačujejo otroci in jo bodo še teh otrok otroci. Včasih tisti, ki po naključju še kaj prislužite s sivo ekonomijo in tisti, ki ste trenutno eksistenčno še kar na konju, poglejte no v gospodinjsko košarico kakšne mlade mame, ki ima dva šoloobvezna otroka. Mleko, pa kruh, pa makaroni, pa včasih lučko za desni žep, medtem ko se levi »devžj« lahko pokaže kvečjemu stari mami, da kupi »taveliki« sladoled, cremissimo, tedaj samo, ko dobi dva penziona...
LEVI »DEVZEJ«
Bledi, podhranjeni otroci, ki vidiio prvič morje šele s šolo v naravi, nezdravi malčki, ki se igrajo na popljuvanih igriščihln nikdar ne bodo videli okrevališča, ker za to ni denarja. Rajoni protokolarnih objektov, ki praviloma stojijo za zdravje okrepčilnem okolju, pa se odpirajo nekim petičnežem in domačim simpozijskim združbam. Kaj pa uglednim svetovnim ekonomistom mar lepo okolje in alpski zrak, saj niso prišli zaradi naduhe! Res je, da nam ne bi bilo v čast, ko bi jih peljali v kakšno zanikrno oštarijo, če pa že imamo 32 protokolarnih svetišč, do nedavna dostopnih le vladajoči eliti. Ne bi pa bilo prav nič narobe, če bi jih posedli na stole v kakšen spodobni sindikalni dom. Kaj morem, če mi je pri taki stvari nenehno v mislih ameriški ekonomist, četrti ali peti najuglednejši svetovni ekonomski strokovnjak, ki je nekemu našemu novinarju obljubil intervju. Pogovarjala sta se kar v predavalnici fakultete in ko sta končala, ga je profesor svetovnega ugleda in slovesa spremil do stopnic, nato pa si zavihal hlače in sedel na stopnice, k svojim študentom, da se še med odmorom z njimi kaj pogovori. A si predstavljate, kako bi izgledalo, če bi se taisti profesor položil na marmornate stopnice kakšnih Brionov ali Brda? Ker zanj so »štenge« enostavno »štenge«, v svetišču, na šoli ali doma.
Po glavah nam rojijo vsakršne politične norosti, otroci pa malo-dane že v dobesednem in ne le prenesenem pomenu kažejo na levi »devžej«. In če kje, potem se pri tej naši »družbeni skrbi« za otroke vidi, kje in kaj je naš - socializem? In kot v knjigi Druga smrt J. B. Broza omenja njen avtor Slavoj Žižek znano šalo, kako je socializem sinteza vsega dosedanjega razvoja človeštva:
»Od azijatskega suženjstva je pobral despotsko državo, od fevdalizma vladavino lokalnih veljakov nad svojimi fevdi, od kapitalizma izkoriščanje, od socializma pa - ime...«Mi bi v našem kontekstu deja-ii:...»socializem je pobral od kapitalizma izkoriščanje, od socializma pa ime in LEVI QEVŽEJ..« „ , _ D.Sedej
JEZ
Razdrto pri Gorjah
Nam piše A. Vovk z Bleda: »Upam, da bo na nekatera vprašanja odgovorilo na novoizvoljeno društvo za varstvo narave in okolja, ki je za celo radovljiško občino zasedalo in volilo nove člane v prostorih krajevne skupnosti Brezje, dne 25. 5. ob 17. uri!
Staro društvo in mnenja članov niso bila upoštevana, zato se tudi vsevprek razkopava in gradi na že asfaltiranih delih cest in pločnikov.
Kdo gradi in vodi vsa ta dela, nas večina vaščanov še vedno ne ve, saj ni nikjer nobenega obvestila. Le kdo ima vse te investicije v glavi, kajti dober arhitekt si ne bi mogel privoščiti tega, da bi že asfaltirani in obnovljeni del cest in ulic (Prešernove, Ljubljanske) dovolil v dveh mesecih razkopati po večkrat. Bled ima torej novo, začasno ime: Razdrto pri Gorjah... Tudi na bližnji blejski hrib Stražo je splanirana trasa za novo žičnico. Lahko bi sadili tudi zelje za blejski okoliš ali pa nasadili glave sedanjih občinskih svetovalcev!
Tudi cene gostišča Mlino so pretirane: za en merlot -špricer moraš odšteti 7.000 din, ali v gostišču Pletna 6.000 din, v Radovljici pa je na Linhartovem trgu špricer z domačin vinom 4.000 din cenejši. Škoda, da tujci ne vedo, kaj jim prodajajo blejska gostišča za oderuško ceno!«
Servisne ceste
Kako se bodo leta 1991 na Jesenicah, kjer imajo eno samo magistralno cesto in kjer pričakujejo promet iz novega predora pod Karavankami, dušili v prometu, vedo samo tisti, ki se že zdaj od Hrušice do Koroške Bele v prometnih konicah po polžje cincajo.
Zato, ker avtoceste do takrat zanesljivo še ne bo, bodo skozi Jesenice gradili vzporedne ali servisne ceste, kot jim ljubkovalno pravijo.
Kje bodo potekale te ceste, je zanimiva uganka, ob kateri bodo kmalu prišli v zadrego tudi načrtovalci tozadevnih cestarskih servisov, saj prostora zanje enostavno ni.
Brez kakšnega posebnega truda se da ugotoviti, da bi bilo še najbolje, ko bi traso cest odkritosrčno povedali že zdaj. Denimo: Mojstrančan, ki bi se mu ob dveh popoldne končal šiht na Beli, bi najprej kakšne pol ure čakal, da pride čez cesto v križišču na Beli; nato bi od veselja, da ni čakal pet ur divje pognal vozilo v Javorniški Rovt, odkoder vodi dobra gozdna makadamska pot v Planino pod Golico. Tam pa po smeri table servisne ceste: od Plavškega rovta na Dovje, spust v dolino in spet pol ure čakanja, da pride čez magistralko. Doma bi bil takole ob pol osmih zvečer...
Iščejo par za blejsko kmečko ohcet
Turistično društvo Bled bo v začetku avgusta spet pripravilo tradicionalno kmečko ohcet, na kateri se zares vzameta fant in dekle. Kmečka ohcet poteka po
starih kmečkih običajih, oli obilnih spremljajočih prireditvah, ki jih spremljajo domači in tuji blejski gostje.
Turistično društvo Bled tako kot vsako leto išče primeren par za kmečko ohcet. Pismene ali telefonske prijave sprejemajo do konca junija. Mladoporočenca naj bi bila mlada, doma z Gorenjske, bila naj bi to njuna prva poroka, zaželeno je, da sta iz kmečke družine, ni pa nujno.
Ce bi se radi poročili na blejski kmečki ohceti, jih lahko pokličete na številko 77 - 409 ali na Turističnem društvu osebno oddate prijavo.
Razmislite: zanimivo bo, prijetno in predvsem ne pozab-no. Tako pravijo vsi pari, ki so se do zdaj poročili na kmečki ohceti in jim odločitve nikakor ni bilo žal.
ANEKDOTI
Sreča
Francoski pisatelj Charles - Louis Montesquieu je dejal: »Če bi hoteli biti samo srečni, bi to lahko kmalu dosegli, vendar hočemo biti srečnejši od drugih, to pa je skoraj nemogoče, saj mislimo, da so drugi srečnejši, kot so v resnici...«
Darilo
Montesquieu se je prepiral s parlamentarcem iz Bourdeauxa zaradi filozofskega izreka. Omenjeni politik je hotel imeti po vsej sili prav in se je nazadnje povzpel do naslednjega dokaza:
»Če ni vse natančno tako, kot vam pravim, dam svojo glavo!«
Montesquieu je mirno odgovoril:
»Sprejmem jo; manjhni darovi utrjujejo prijateljstvo.«
CVEK
Grace Kelly je likvidirala mafija
Nekdanjo filmsko igralko in monaško princeso Grace Kelly je likvidirala mafija. Tako trdi nekdanji ameriški tajni agent.
Princesa je doživela prometno nesrečo leta 1982, skupaj z mlajšo hčerko. Ameriški agent trdi, da so Grace ubili v bolnici, kamor so jo po nesreči prepeljali, ker jim je ob nesreči poskus spodletel.
Razlog za uboj je akcija Grace, ki je na vsak način hotela preprečiti, da se ameriška mafija infiltrira v Monaco preko Aristotela Onassisa in pod okriljem liberalnih monaških predpisov razširi svoje operacije na francoski rivieri.
Ob podpori soproga in brata, ameriškega poslovneža, je slutila mafijske plane in je bila zato obsojena na smrt.
Agent trdi, da jo je v bolnici likvidiral mafijaš, preoblečen v zdravnika, tako da ji je vbrizgal zrak v žile. Tako naj bi bila videti smrt naravna. Res pa je, da je od tedaj, ko je umrla Grace, mafija že prevzela poslovanje kazin v Monacu.
Maova vnukinja živi v Avstraliji
Vnukinja vodje kitajske revolucije Mao Cedonga, 29-letna Li se je odločila, da bo živela v Avstraliji. Živi v bogataški četrti v Sidnev-ju, videvajo jo v luksuznih restavracijah in igralnicah, kjer na veliko troši. Li je hčerka Maove hčerke iz njenega tretjega zakona z nekim bogatim poslovnim človekom, ki še zdaj živi na Kitajskem in vsak mesec pošilja čeke svoji deklici v Avstralijo. Drugače pa je bil Mao poročen štirikrat - s 14 leti ga je oče prvič oženil z neko Kitajko, ki je bila od njega starejša sedem let.
Lažni alarm
Vrtnar, ki skrbi za Reaganov vrt v njegovi rezidenci, je sprožil alarm, prepričan, da je v vrtu videl terorista. Varstveniki nekdanjega ameriškega predsednika so takoj začeli lov za domnevnim teroristom. Na koncu se je ugotovilo, da je bil »maskirani« terorist sam Ronald Reagan, ki si je na obraz dal masko za pomlajevanje...
Prvo golf igrišče v Sovjetski zvezi
Polnih dvajset let so čakali na to, da bi tudi Moskva dobila prvo igrišče za golf. Zdaj ga gradijo v delu glavnega mesta, ki se imenuje Gagarin. Za zdaj se ve le to, da bosta prva častna člana postala Mi-hail in Raisa Gorbačov. Igrišče gradi moskovski komite za šport skupaj z neko švedsko firmo, zagotavljajo pa, da bodo vstopnice dostopne tudi domačim interesentom.
Male gorenjske vasi
Moškrin
Piše: Helena Jelovčan
Moškrin je majhen zaselek 00 potoku Planici ali, kot berejo v knjigah, Prifarškem poto-f*u- V Moškrin se najlaže pride 12 Stare Loke po ozki asfaltni Progi, ki med polji in travniki Pelje proti Križni gori. Iz Moškrina pa pelje pot tudi v Pevno Jn Crngrob.
Najbliže bistremu potoku, iz katerega so domačini zajemali v°ao, dokler niso zajeli studenca
skupen vodovod, stoji hiša, ki ,e J i po domače reče pri Poto-Karju. Nosi številko šest.
Zgodnje sobotno popoldne, v katerem je sonce prav po poletji0 zgalo, je Potokarjeve privabi-0 ven. Posedli smo za leseno mi-
^arijina kapelica v vasi.
zo, v senco pod zorečo češnjo: oče Pavle Logonder, Blažov iz Moškrina, žena Anica, sicer doma z Brnika, hčerka Zdenka pa njen drugošolček Matjaž, medtem ko je "ta mlad" nekaj brkljal v garaži.
Matjaža sta sosedovi Pavla Bogataj in Urška Božnar brž zvabili v gozd nabirat prve borovnice, za njimi jo je ubral še oče Pavle, ki otrokom ni zaupal, da bi se sami potikali po gozdu. »Letos je menda veliko kač pa še zdravil proti pikom menda ne dajejo, če le ni nuja,« je dejal in jo urno ubral za malimi razposajena, pričakujoč obilno bero modrih gozdnih jagod. Letos bo precej borovnic. Tudi orehi bodo. Le češnja, ki je sprva lepo kazala, se je čudno veliko osula.
Dobra potočna voda
Sede v prijetni senci sem z zanimanjem prisluhnila gospodinji Anici, ki se je v Moškrin primožila. Z možem sta kmalu po vojni, 1953. leta, začela graditi hišo. Delat sta hodila v Skofjo Loko, do kamor je dobre pol ure hoda.
Anica je povedala, da so včasih ženske prale v potoku Planica. Sama gre še zdaj včasih vanj cunje splaknit. Vodo iz potoka še danes, čeprav imajo vodovod, lahko brez skrbi pijejo, z njo zalivajo vrt. Pred leti, ko so bili Lo-čani zaradi onesnaženja vodovoda iz Poljanske doline dva^ dni brez pitne vode, so delavci Teh-
nika sem prihajali po vodo pa tudi ljudje, zlasti iz blokov, so
prišli.
Šesta hiša je prazna
V Moškrinu je vsega šest hiš. Kmetije so pri Blažu, pri Martinu in pri Stejsu, pri Joštu so polkmetje, pri Potokarju delavci, medtem ko je hiša na Brezovici, malo nad vasjo, na jasi sredi gozda, prazna. Sedanji lastnik jo ima za "pristavo".
Pred dobrim desetletjem so v vas dobili asfalt, letos pričakujejo telefone. Do vasi je kabel že v tleh. Dobro leto vaščani že zbirajo denar, v "telefonski akciji" pa so skupaj z ljudmi iz Stare Loke, Papirnice, Pevna, Virloga in Trnja. Navadno se vaščani dobe skupaj ob delovnih akcijah in ko je delo opravljeno, se tudi skupaj poveselijo.
Mojškre so zamenjali poštarji
Moškrin je dokaj nenavadno ime. Zanimalo me je, od kod. Vaščani vedo povedati, da prihaja od "mojšker", ki so včasih tod šivale za škofjeloške graščake.
Zdaj bi se že skoraj bolj kot Moškrin prileglo ime Poštarska vas. Med vsega osmimi zaposlenimi, kolikor jih iz Moškrina odhaja na delo, so namreč kar štirje na pošti: Joštova oče in sin ter Blaževa sinova. Menda tudi Po-tokarjev Matjaž že sanja, da bo poštar, ko bo zrasel.
Do takrat se bo lahko še premislil. Šolarje iz Moškrina zjutraj pobere kombi, ki prihaja s Križne gore in jih pelje v šolo Petra Kavčiča v Škofjo Loko. Vrača se šele tedaj, ko imajo zadnji konec pouka. Tako se Matjaž, ki prej neha, peš vrača domov.
Pavla Bogataj, Matjaž Vovk in Urška Božnar gredo po borovnice.
Potokarjevi gospodinji, mlajša Zdenka, zaposlena v ljubljanskem I unstu, in mati Anica, že upokojena.
Pot tja pelje mimo Marijine kapelice v Moškrinu, ki so jo vaščani za letošnji majnik na novo prebarvali, da je zasijala v vsej lepoti.
Najstarejši in najmlajši sta Joštova
Oba sta iz iste hiše. Oče je star 81 let in je najstarejši v vasi, Simon jih ima komaj tri in je najmlajši.
Po svoje zanimiva je tudi Martinova domačija, kjer gospodarijo trije sinovi, zapriseženi samci.
Sicer pa v vasi delo in življenje tečeta mirno, brez posebnih pretresov. Kmetje redijo govedo, kosijo travo in sadijo krompir. Vse je utečeno, naprej določeno, večno kot voda v potoku Planici, ki nikdar ne presahne.
Na Križno goro je približno uro hoda. Veliko mestnih ljudi te lepe, tihotne kraje, kjer je še mogoče dihati s polnimi pljuči, okoristi za sprehode; bodisi na # Križno goro, bodisi do Crngroba./
ureja DARINKA SEDI
Ljubljanska banka - Temeljna banka Gorenjske nagradila šolarje
Kaj je simbol varčevanja...
Likovna, literarna in fotografska dela mladih šolarjev iz gorenjskih osnovnih šol, ki so se odzvali na medšolsko tekmovanje na to temo oziroma na iskanje zamisli Kaj je oziroma kaj bi lahko bil simbol varčevanja, so bila minuli teden zares prijetna poživitev in kar praznični dogodek za delavce Gorenjske banke v Kranju; pa tudi za številne obiskovalce centralne banke na Cesti JLA 1 v Kranju, saj so likovna dela predstavljena v pritličju, kjer so poslovna okenca za stranke. Sicer pa je bilo to tekmovanje tudi letos le ena od oblik spodbujanja mladih k varčevanju.
Obe komisiji, za likovna in fotografska, kot za literarna dela, letos nista imeli ravno lahkega dela. Učenci iz dveh vzgojno varstvenih zavodov in 19 osnovnih šol so poslali tokrat kar 245 likovnih del, iz štirih osnovnih šol pa 63 fotografskih del. 84 literarnih prispevkov pa je dobila komisija iz 12 osnovnih in ene srednje šole na Gorenjskem. Med avtorje literarnih prispevkov so tokrat razdelili devet enakovrednih nagrad. Prav tako pa so nagrade podelili za devet likovnih in tri fotografska dela. Komisija za ocenjevanje literarnih del, ki so jo sestavljali Jože Vari, profesor slovenščine, Lado Čenčur, profesor slovenščine in Bojan Likar, bančni uslužbenec, je podelila nagrade naslednjim avtorjem:
Andrej Burja, 5. razred osnovne šole Josipa Plemlja, Bled (mentor Ana Markelj) za delo Kaj bi bil lahko simbol varčevanja; Ma-
Bojan Likar
tija Mordej, 5. razred osnovne šole Josipa Plemlja, Bled (mentor Ana Markelj) za delo Ljubljanska banka-formula prihranka; Aleš Bohinc, 8. razred osnovne šole Lucijana Seljaka,
Likovna dela so razstavljena v avli centralne banke v Kranju.
Andrej Burja, 5. razred osnovne šole Josipa Plemlja, Bled. Nagrada za delo: Kaj bi lahko bil simbol varčevanja...
Kranj, za delo Denar; Tanja So-klič, 8. razred osnovne šole Josipa Plemlja, Bled (mentor Ana Markelj) za delo Sreča; Tanja Beravs, 8. razred osnovne šole Josipa Plemlja, Bled (mentor Cvetka Zorik) za delo Kaj bi lahko bil simbol varčevanja; Peter Šolar, 8. razred osnovne šole Josipa Plemlja, Bled (mentor Ana Markelj) za delo Zbiralec in drugi prispevki; Boštjan Šolar, 8. razred osnovne šole Josipa Plemlja, Bled (mentor Ana Markelj) za delo Presneti popusti; Blaž Markelj, 1. letnik CSVI Jesenice (mentor Regina Razinger) za pesmi.
Nagrade, ki jih je za likovna dela ocenila komisija v sestavi Marjan Kukec, likovni pedagog, Franc Novine, akademski slikar in Majda Jovanovič, bančna uslužbenka, so dobili: Matej Oman, 7 let, iz vrtca Čebelica za
lipf^bled VRATA VSEH VRST - MASIVNO POHIŠTVO - ŠIROK IZBOR -IZVOZNA KVALITETA	
	
PROGRAM	
STILNIH VRAT	
Do konca junija zelo ugodni kreditni pogoji. Pri plačilu z gotovino do 30 % popusta. S čeki do 5 obrokov minimalne obresti.	
Informacije tel. (064) 77-161.	
JO
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
delo Simbol varčevanja; Simon Bogataj, 1. razred osnovne šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas (mentor Silva Škodler) za delo Hranilnik v obliki konjske vprege; Žiga Kafol, 4. razred osnovne šole Josipa Plemlja, Bled (mentor Tončka Ferjan) za delo Čas je denar; Darja Rožič in Rožle Papler, 5. razred osnovne €ole Heroj Bračič, Tržič za deli V trgovini in Kovačija; Nataša Se-rec, 5. razred osnovne šole Simona Jenka, Kranj (mentor Jolan-da Pibernik) za delo Žena s knji-
Grega Alič, 7. razred osnovne šole Karavanških kurirjev, Koroška Bela. Nagrada za delo: Pogled...
PRIMC MARIJA
Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vsen vrst očal.
Se priporoča.
SE PRIPOROČA,
ID
IV   P R E D O S L J A H
jq2e polhar
Na srečanju minuli teden so podelili 21 nagrad za literarna, likovna in fotografska dela...
kdanji opus; Jure Valjavec, 7. razred osnovne šole Simona Jenka, Kranj (foto krožek-mentor Tone Marčan) za delo Poceni počitnice in Grega Alič, 7. razred osnovne šole Karavanških kurirjev, Koroška Bela (mentor Andrej Malenšek) za delo Pogled.
Po čestitkah povabljenim šolarjem in mentorjem, podelitvi nagrad in priložnostni pogostitvi je Bojan Likar, uslužbenec banke, povedal: »V banki že precej časa iščemo nove prijeme, razmišljamo o novostih pri poslovanju, o čimboljši poslovnosti in nenazadnje tudi o tako imenovanih sloganih. Eden takšnih je zdaj Gorenje in banka - formula prihranka. Sicer pa smo z letošnjo opredeljeno temo Kaj je in kaj bi lahko bil simbol varčevanja skušali vzbuditi ideje in razmišljanja tudi v tem tradicionalnem vsakoletnem tekmovanju po gorenjskih osnovnih šolah in varstvenih ustanovah, čeprav odziv ni bil ravno majhen, so člani komisije menili, da smo z opredelitvijo teme morda okrnili odziv. Vendar pa sem prepričan, da je tudi to bila neke vrste povezava med banko in bodočimi varčevalci oziroma našimi poslovnimi sodelavci. Skratka, tradiciji sodelovanja in spodbujanja mladih se nismo izneverili, z različnimi oblikami med šolarji in mladino pa bomo nadaljevali še naprej....«
Darja Rožič in Rožle Papler, 5. razred osnovne šole Heroj Bračič, Tržič. Nagradi za delo: V trgovini in Kovačija...
go; Dare Lovko, 6. razred osnovne šole Cvetko Golar, Škof j a Loka (mentor Rado Dagarin) za delo Zemlja; Urška Gregorčič, 6. razred osnovne šole Simona Jenka, Kranj (mentor Jolanda Pibernik) za delo Borovničke; Alan Zukič, 7. razred osnovne šole Helene Puhar, Kranj (mentor Marjan Kukec) za delo Lovci.
Za fotografska dela pa so nagrade dobili: Elvis Demšar, 8. razred osnovne šole Karavanških kurirjev Koroška Bela (mentor Andrej Malenšek) za delo Ne-
trgovska DO, Kranj, n. sol. o. Kranj, Poštna ulica 1
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo več kosov opreme za prodajne in pisarniške prostore, pisalnih in računskih strojev raznih znamk, in registrskih blagajn.
Licitacija bo v soboto, dne 17. junija 1989,ob 10. uri v Skladiščno poslovnem centru KOKRA, v komunalni coni Primskovo.
Ogled blaga bo mogoč od 9,30 dalje. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Kupci morajo kupnino poravnati takoj. V ceno ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec.
Kupec prevzame kupljeno blago takoj. Pri prodaji velja načelo VIDENO - KUPLJENO.
Podrobnejše informacije dobite v DO Kokra Kranj, oz. po telefonu 23-070 int. 384.
KOKRI
Posebne ugodnosti:
- velika ponudba blaga za poletje in dopustni čas v vseh trgovinah - ugodne cene
- prodaja na tri čeke za nakup
nad 700.000
Od 12. • 17 junija (S***-
■ W, Trgovska DO Kranj
Kazen ne strezni
Občasne prometne akcije so se za kratek čas vselej izkazale kot učinkovite: spomnimo se le kranjskih na začetku tega leta, ki so dosegle, da so bili vozniki nekaj časa previdnejši in je bilo zaradi tega krajši čas manj nesreč. Nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov (ali po domače ugotavljanje vinjenosti za volanom), kakršnega so si po vsej Sloveniji spet omislili prejšnji teden, bi lahko pogosteje ponavljali.
Trditvi v prid govori več dejstev, najoolj tista, da je alkohol navzoč pri vsaki četrti prometni nesreči in da vozniki pri količini zaužitega alkohola ne poznajo več prave mere. Voznikom so v krvi namerili tudi do 4 promile alkohola in takih, ki sedejo za volan v spremstvu maliganov, ni malo. Koliko natančno, ni ugotovljeno, saj milica lahko ta greh nadzira le z občasnimi akcijami ali ob prometni nesreči ugotovi, da povzročitelj ali udeleženci niso bili povsem trezni. Poročali smo že, kaj je prejšnji teden pokazala peturna akcija nadzora nad psihofizičnim stanjem voznikov na Gorenjskem: tretjina ustavljenih voznikov je kršila prometne predpise. Zaradi alkohola bodo imeli sodni-
ki za prekršite opraviti z 39 vozniki, z nadaljnjimi 13 pa zato, ker so očitno vinjeni odklonili preizkus z alkotestom. Pobrali so 46 vozniških dovoljenj (večino zaradi maliganov), 67 voznikom pa prepovedali, da bi tisto noč še sedli za volan. Na vseh slovenskih cestah pa so tisto noč zalotili za volanom 315 vinjenih voznikov in še 184 takih, ki so vozili v času prepovedi - lahko si mislimo, da so tudi slednjim odvzeli vozniška dovoljenja zaradi alkohola. V Sloveniji namreč vsako leto začasno odvzamejo kakih 30.000 vozniških dovoljenj.
Ni čudno, da voznikov ne streznijo denarne kazni, saj so tako nizke, da vsak voznik z lahkim srcem seže v denarnico in mili-
čniku prostodušno odšteje tistega nekaj drobiža. Enako neučinkovito je tudi srečanje pri sodniku za prekrške: ko je brezvestni voznik enkrat na vrsti za prekršek, je že obledel vzgojni smisel ukrepa, da o denarni plati spet ne izgubljamo besed. Edino-le začasni odvzem vozniškega dovoljenja za nekaj časa učinkuje, pa še to ne pri voznikih z najdebelejšo kožo, saj vidimo, da se kljub prepovedi vozijo. Kdove zakaj se bojimo tako drastičnih ukrepov, kakršne imajo nekatere evropske države, kjer trajno odvzamejo voziško dovoljenje, če je voznik pijan povzročil nesrečo, ali če ga večkrat alko-holiziranega zalotijo za volanom. Tudi posledice brezvestnega ravnanja v prometu so namreč drastične: niti pol leta še ni mimo, že je na gorenjskih cestah 26 smrtnih žrtev. Ne le zaradi alkohola, vendar tudi zaradi alkohola.
D. Z. Žlebir
Cesta Staneta Žagarja v Kranju je med najbolj obremenjenimi in nevarnimi_
Slabi obeti
za (hitro) obnovo
Kranj, 8. junija - Delegacija krajevne skupnosti Primskovo je ha aprilskem zasedanju kranjske občinske skupščine dala pobudo, da naj se zaradi velikega povečanja prometa na Cesti Staneta Žagarja v Kranju uredi križišče pri Jaku oziroma križišče z Likozarjevo in s staro Jezersko cesto.
Da je odsek ceste med križiščema pri Gradbinki in pri Jaku med najbolj obremenjenimi, pove tudi podatek, da so 25. januarja letos med 5. in 21. uro našteli na njem 15.585 osebnih avtomobilov in 1-517 tovornjakov, kar je dobrih sedem odstotkov več kot pred tremi leti. Še bolj se je povečal promet na Likozarjevi cesti (za 71 odstotkov), medtem ko se je na Jezerski cesti bistveno zmanjšal (za 88 odstotkov).
Čeprav je obnova Ceste Staneta Žagarja s križiščem pri Jaku in Oldhamske ceste z vsemi ostalimi križišči in mostom prek Kokre nujna in čeprav je obnova ceste od Zavarovalnice do križišča pri Jaku, Likozarjeve in Jezerske ceste predvidena tudi s srednjeročnim občinskim planom, je bil doslej obnovljen le del Likozarjeve ceste. Pa ne le to: tudi za letos kaže slabo, da bi se kaj premaknilo. Za posodobitev Oldhamske ceste in Ceste Staneta Žagarja je bil sicer že Predlani izdelan osnutek lokacijskega načrta, ki pa doslej še ni bil v javni razpravi, ker je komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve zahteval, da se osnutek dopolni z oblikovalskimi izhodišči urbanistične zasnove Kranja in da se preveri možnost izvedbe podhodov za pešce in kolesarje na najbolj prometnih točkah (Kebetova ulica, Partizanska cesta). Načrtovalci so lani preverili tudi to mož-nost, vendar je bilo v nadaljnjem dogovarjanju med Domplanom in upravno organizacijo ugotovljeno, da je treba izdelati še dodatne strokovne osnove. Kaj to pomeni, je vsem, ki se vsaj malo spoznajo na dolgotrajnost in zapletenost postopkov, bolj ali manj znano: odlok o lokacijskem načrtu letos še ne bo sprejet in zato letos tudi ni mogoče pričakovati, da bi začeli obnavljati nevarni odsek. Tudi za križišče pri Jaku še ni nič dokončnega, saj načrtovalci šele preverjajo možnost, kako bi ga opremili s semaforji.
C. Z.
Pobil steklo kuno
Radovljica, 11. junija - Pri obhodu pašnikov, kjer se pase drobnica, je Radovljičan naletel na kuno, ki je negibna ležala v travi. Posumil je, da je okužena s steklino, zato jo je pobil z lopato in zakopal, nato pa obvestil milico. Obveščeni so bili tudi lovci Lovske družine Be-gunjščica, ki so prevzeli bolno žival in jo poslali na pregled v anti-rabično ambulanto.
Prehitevanje ga je stalo življenje
Lesce, 9. junija - Na magistralni cesti pri Lescah se je zjutraj primerila prometna nesreča, v kateri je umrl voznik osebnega avtomobila Omerica Rekić, star 32 let, z Jesenic. Pripeljal je bil iz jeseniške smeri, v bližini podvoza lokalne ceste za letališče je začel prehitevati avto pred seboj. Nasproti je s tovornjakom pripeljal 32-letni Stjepan Sitar s Hotiča pri Litiji. Ko je opazil bližajoči se osebni avto, se je umaknil na peščeno ban-kino, pa tudi Rekić se je umikal, vendar se trčenju nista mogla izogniti. Po trčenju je Rekić ostal vkleščen v razbitinah avtomobila, od koder so ga rešili kranjski poklicni gasilci. Hudo ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico, vendar je med prevozom podlegel poškodbam.
Povozila otroka
Podnart, 9. junija - 32-letna voznica osebnega avtomobila Marija Šolar z Ovsiš je na cesti Podnart -Zaloše z avtom zadela otroka, ki je
neprevidno prečkal cesto. 4-letna Daniela Š. je nenadoma stopila na cesto, Šolarjeva pa, ki je vozila pretesno ob robu ceste, jo je zadela s prednjim blatnikom. Deklica je padla in si zlomila nogo. Ranjeno je v radovljiški zdravstveni dom odpeljala Šolarjeva, od tam pa je bila ranjenka poslana na zdravljenje v jeseniško bolnišnico.
Nenadoma v levo
Jeprca, 10. junija - Na lokalni cesti Jeprca - Škof j a Loka se je zgodila prometna nesreča, ki jo je zakrivila voznica Marija Rozman, stara 47 let, iz Škofje Loke. Z avtom je bila pripeljala ljubljanske smeri in na Jeprci zavila na lokalno cesto, na njej pa nenadoma zapeljala na levo stran ceste. Tam je trčila v avto Boruta Šolarja, starega 30 let, ki je pripeljal nasproti. V nesreči je bila Rozmanova hudo ranjena.
Padel s kolesom
Spodnji Otok, 10. junija - V ljubljanskem Kliničnem centru se bori za življenje 38-letni Marjan Fišer iz Radovljice. Ponesrečil se je bil med vožnjo s kolesom na lokalni cesti med Spodnjim Otokom in Črnivcem. Z veliko hitrostjo je vozil po strmem klancu navzdol proti Črnivcu, v ovinku pa izgubil oblast nad krmilom, padel in obležal nezavesten. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico, kjer niso odkrili vidnih poškodb. Sprva so mislili, da je le vinjen, ker se je vračal z gradbišča tastove hiše in tam zaužil tudi alkohol. Ker pa se do jutra ni ovedel, so ga z Jesenic nezavestnega poslali v Klinični center v Ljubljano, kjer je na intenzivni negi.
D. Ž.
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
Prazne kozarce pa treščimo ob tla
V bloku v Gorenji vasi je imel stanovalec hrupne goste, ki so °Pogumljeni z alkoholom vpili, ro.zgrajali in metali prazne steklenice ob steno. Domača zabavo, je nemara zabavala goste in gostitelja, nič kaj pa spodnjega soseda. Ko po polnoči zaradi hrupa ni in ni mogel zaspati, je klical odrešilno telefonsko številko. Ni' bilo dolgo, ze so razgrajače razgnali, da je lahko sosed končno spokojno zaspal.
7
Kaj vraga me budite
Ponoči so škofjeloški miličniki na klopi na Cankarjevem trgu zalotili spečega Frančiška. Ko so ga zbudili, da bi ga vprašali za osebne podatke, se je silno razjezil in jih surovo opsoval. Kasneje so ugotovili, da je vse popoldne popival po lokalih, nato pa legel, ker so ga obvladali maligani. Tokrat so možaka le resno opomnili in ga poslali domov, toda prihodnjič...
je namreč nedostojno obnašal, motil goste in natakarja onstran točilne mize. Kaj so hoteli vsi, ki jim je Beno na vso moč presedal - poklicali so milico, naj naredi red. Res ga je, fanta je priprla, kajti bilo je očitno, da zlepa ne bo dal miru.
NASONČNI STKANI Alf*
V posmeh parku!
Čeprav naj bi bil Triglavski narodni park ogledalo našega odnosa do okolja in do varovanja narave, se tudi v parku ubadajo s podobnimi problemi, kot se zunaj njegovih meja - z gradnjami, ki kvarijo prvobitno okolje in kulturno krajino, z divjimi odlagališči odpadkov in smeti, z odtekanjem odpadnih voda v reke in jezera... Ravnanje nekaterih je celo v posmeh parku! Le kaj si, na primer, mislijo ekološko osveščeni državljani, ko v zgornji bohinjski dolini za tablo, ki označuje (in poudarja vrednoto) Triglavski narodni park, zagledajo ku-Pe raznovrstnih smeti in odpadkov? Le kako bi ocenili ravnanje organizatorjev planiških skakalnih tekem, ki so dopustili, da je buldožer po končanem "prazniku pod Poncami zrinil odpadke za tablo Triglavskega narodnega parka? Ljudje, ki kaj dajo na okolje, si ob tem mislijo: če je že ob tablah vse nasvinjano, kakšno mora biti šele v osrčju parka, v nedrih gozdov, v skrivnih grabnih in kotlinah...
Da je naravovarstveno zavedanje še na razmeroma nizki ravni, ni treba raziskovati javnega mnenja niti ne delati poglobljenih raziskav, ampak je dovolj, da se, na primer, zapeljete proti Zatrniku in da pogledate v znamenito Pokljuško sotesko. Čeprav so jo lani očistili, so v njej spet raznovrstni odpadki. Tudi Trenta, ki je še nedavno veljala za primer nepokvarjene narave, je zasvinjana, a to, kot kaže, le redke moti. Ko je organizacija Triglavski narodni park povabila vec kot šestdeset lastnikov počitniških hišic na očiščevalno akcijo, sta - reci in piši - prišla le dva!
C. Zaplotnik
i Zna/c kl ga
ZjOo/o
Spet je eden omagal
Tudi Polde iz Kranja ni ravno vzoren kar zadeva steklenico. Včasih tako globoko pogleda vanjo, da ga vrže. Tudi tokrat ga je in to kar na ulici. Tam so ga našli varuhi reda in miru, ga pobrali, odpeljali najprej v zdravstveni dom, če mu ni nemara kaj drugega, zatem pa domov, ker se je izkazalo, da je posredi alkohol.
V treh dneh dvakrat zaprt
Kadar pa se ga napije Marko, je malo huje. Glasen je in nasilen, potem pa se znese na najbližjega. Ko je oni večer pretepal mater, je preplašena hči klicala milico, naj nemočne ženske obvarujejo pred nasiljem. Marka so čez noč priprli, da bi se spametoval. Vendar se ni - že čez dva dni so ga morali (z isto diagnozo) spet zakleniti v klet.
Vsem je bil odveč
V slaščičarni Mladost na Jesenicah oni dan niscr bili nič kaj veseli domačina Rpna. Piian se ^~"^^~m—mmmmmm"^^^~
Uredništvu Glasa
V Delu in Glasu je bila 6. junija 1989 objavljena vest o begavčki-., 12-letnem otroku, ki je nehote zažgal brunarico v Zaki pri Bledu. Otrok naj bi po informaciji novinarja M. K. (Delo) in prav tako po zapisu v Glasu pobegnil od doma že dva dneva pred tem dogodkom »v strahu zaradi slabih ocen«.
Dolžni smo pojasnilo, povezano s prej citirano navedbo. Ne vemo, kako sta novinarja mogla proti do tako nepravilne informacije o vzroku otrokovega pobega, ker z gotovostjo lahko trdimo, da je pri pristojnih na šoli, ki jo otrok obiskuje, nista niti iskala niti dobila. Svojo trditev utemeljujemo s tem, da - če bi informacijo iskala - bi ju informirali prav o nasprotnem: gre za dokaj sposobnega učenca s solidnimi ocenami.
Zaradi zgoraj navedenega pojasnila uredništvi prosimo, da na isti način, kot sta objavili omenjeno vest, objavita tudi popravek le-te, kajti taka informacija zagotovo ne gre pred koncem šolskega leta prav nikomur v prid: niti učiteljem niti staršem in še najmanj otrokom - učencem.
Vodstvo OŠ prof. dr. J. Plemlja BLED
Pripis uredništva:
Informacije o dogodkih, kakršen je bil požar v Zaki pri Bledu, dobimo novinarji na Upravi za notranje zadeve v Kranju. Ker zaupamo njihovi verodostojnosti, informacij tega vira dodatno ne preverjamo.
mttai um In tlmku
bodimo igUd tudi drugim, da bo
Mednarodno prizadevanje in domača praksa
Jugoslavija je, vsaj kar zadeva varstvo človekovih pravic, ena najprizadevnejših držav na svetu, saj je raticirala skoraj vse mednarodne konvencije o človekovih pravicah, ki so bile sprejete pod okriljem Združenih narodov. Več jih je podpisala le Norveška, enako kot naša država pa samo še Švedska. Še nikoli ni glasovala proti kakšni konvenciji o človekovih pravicah, večkrat je ob sprejemanju pomembnih dokumentov, ki urejajo to področje, celo predlagala dopolnilne pravice (na primer pri pripravljanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah).
Žal mednarodno prizadevanje naše države za uveljavitev človekovih pravic v paktih, deklaracijah invdrugih dokumentih ni v sozvočju s prizadevanji, da bi se tudi doma, v Jugoslaviji, zavzemala in se zavzela za dosledno spoštovanje mednarodno sprejetih pravic in svoboščin. Pravica do proste izbire zagovornika ni pravica, ki bi predstavljala kakšen poseben dosežek na področju človekovih pravic (kot ugotavljajo avtorji Pravnega memoranduma, bi ji lahko šteli že med splošno priznana načela mednarodnega prava), vendar se je prav ob procesu proti četverici pokazalo, da je pri nas ta pravica še na precej krhih, majavih temeljih. Obdolženi so imeli pravico le do vojaškega zagovornika, čeprav je komite za človekove pravice, ki bedi nad spoštovanjem Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, že ob večih primerih jasno povedal, da uradna postavitev zagovornika ali le možnost izbire med^ dvema zagovornikoma pomeni kršitev pakta. Pa ne le to: naš zakon o kazenskem postopku omogoča obdolžencu, da vzpostavi prvi stik z zagovornikom šele v sodni preiskavi, ne pa že v predhodnem postopku, ko so mogoča vsiljevanja in izsiljevanja izjav, pritiski državnih organov in druge zlorabe.
Ali drugi primer: izolacija sumljivih oseb na Kosovu, ki so, vsaj kar zadeva človekove pravice, celo na slabšem kot arestantje, je prav tako groba kršitev mednarodnega pakta, ki jo (kot je dejal znani zagrebški odvetnik Slobodan Budak) lahko pripišemo le policijskim državam in totalitarnim režimom. Jugoslavija, kije podpisala pakt 1971. leta, bi morala o tem, kako in zakaj omejuje človekovo svobodo in zakaj krši pakt, obvestiti generalnega sekretarja Združenih narodov, vendar je osamitev skušala zamolčati celo pred domačo javnostjo.
m_C. Zaplotnik
Z zaslišanja ušla skozi okno
Kranj, 8. junija - 30-letna Sabaheta Bukalo, gospodinja iz Sarajeva, ki je 25. julija predlani kradla v kranjskih trgovinah, se je pred nedavnim zagovarjala na kranjskem temeljnem sodišču, kjer so jo obsodili na deset mesecev zapora (sodba še ni pravnomočna) in ji na podlagi treh pravnomočnih sodb sarajevskega in ljubljanskega sodišča izrekli enotno kazen dve leti in osem mesecev zapora.
Bukalova, ki je bila doslej že večkrat obsojena za tatvino, je omenjenega dne prišla v Kranj z namenom, da v trgovinah kaj izmakne. V trgovini Mojca na Koroški cesti je s prodajnega pulta vzela denarnico, iz nje pobrala denar in jo nato odvrgla v živo mejo v bližini trgovine. V Elitini prodajalni na Titovem trgu je ukradla dekliško krilo in srajco, na oddelku Kokre v blagovnici Globus, kjer prodajajo kozmetične izdelke, je zmaknila več lepotil, krtač-ko, ogledalo... Njeno ravnanje je bilo drzno in premišljeno. Ko jo je prodajalka v trgovini Mojca spraševala o ukradeni denarnici, ji je pokazala svojo. V Globusu je šla enostavno mimo blagajne in spotoma vzela še vrečko, v katero je naložila ukradene predmete. Pa ne le to: ko je bila na zaslišanju pri preiskovalnem sodniku, je pobegnila skozi straniščno okno.
Ko se je sodišče odločalo o višini kazni, je upoštevalo, da gre za povratnico, ki "deluje" po vsej Jugoslaviji, pri čemer išče podobne priložnosti, kot jih je v Kranju. Čeprav je bila že večkrat obsojena za istovrstna kazniva dejanja, vztraja pri "svojem" načinu življenja. Edina olajševalna okoliščina, ki jo je našlo sodišče je ta, da je mati dveh nepreskrbljenih otrok.
Vlomil v izložbo
Kranj, 8. junija - Kranjsko temeljno sodišče je obsodilo 33-letnega Stanislava Okorna iz Spodnje Besnice za kaznivo dejanje velike tatvine na pol leta zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Okorn je 6. novembra predlani popival po kranjskih gostinskih lokalih. Okrog pol dveh ponoči je na Titovem trgu v Kranju z večjim kamnom razbil izložbeno okno Elitine trgovine Moda in iz nje odnesel dve moški jakni, dvoje moške hlače, puloverja in srajco, vse skupaj tedaj vredno nekaj več kot 359 tisoč dinarjev. Ker je bil precej pod vplivom alkohola, je na poti proti domu del "plena" izgubil, tako da je prinesel domov le jakni. Eno je" skril pod posteljo, drugo pa je, potem ko je zvedel, da ga iščejo miličniki, odnesel v garderobo na kranjsko avtobusno postajo.
Ker je sodni izvedenec ugotovil, da so bile zaradi prekomernega poseganja po alkoholu njegove sposobnosti razumevanja in obvladovanja bistveno zmanjšane, je sodišče uporabilo omilitvena določila kazenskega zakona in ga je obsodilo na pol leta zapora (za kaznivo dejanje velike tatvine je sicer zagrožena zaporna kazen od enega do deset let). Okorn je bil doslej že trikrat obsojen za istovrstna kazniva dejanja, vendar kazen doslej ni dosegla namena, zato se je sodišče tokrat odločilo za zaporno kazen in tudi za obvezno zdravljanje zoper alkoholizem. Pri kaznovanju je upoštevalo, da je storil kaznivo dejanje v razmerah bistveno zmanjšane možnosti obladovanja, da bi mu kazen, daljša od pol leta, poslabšala gmotni položaj in bi ga še spodbujala k novim kaznivim dejanjem in da je bila tedaj vrednost ukradenih predmetov precejšnja.
Prehitro skozi Žabnico
Kranj, 8. junija - 21-letni Klemen Pokorn s Sv. Duha pri Škof j i Loki je 12. septembra 1987 nekaj pred drugo uro ponoči peljal prijatelje in znance, s katerimi so bili skupaj v nočnem lokalu, od Kranja proti Škof j i Loki. Ker je vozil prehitro in tudi pod vplivom alkohola, je začelo njegov avtomobil v ovinku v središču Žabnice zanašati in je bočno trčil v vogal hiše Žabnica 32. V nesreči se je sopotnik, ki je sedel na zadnjem sedežu, tako hudo poškodoval, da je umrl.'
Za hudo kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa, kakršno je storil Pokorn, je po kazenskem zakonu zagrožena kazen od enega do osmih let zapora. Kranjsko temeljno sodišče je uporabilo omilitvena določila zakona in ga je obsodilo na osem mesecev zapora. Pri tem je upoštevalo, da je krivdo priznal, da ga je nesreča potrla, saj je umrl njegov prijatelj, in da je bil v času nesreče star šele dobrih osemnajst let. Ker je ocenilo, da gre za nevarnega voznika, mu je je za pol leta prepovedalo vožnjo vozil B kategorije.
Sodba še ni pravnomočna.
ureja CVETO ZAPLOTNIK
(mmmssmaiLAS 14. stran
OBVESTILA, OGLASI
Torek. 13. junija 1989
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj objavlja na podlagi 26. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in posojil (Uradni vesnik Gorenjske, št. 8/89) ter po sklepu 10. seje zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti dne 12. 6. 1989
RAZPIS
0 zbiranju vlog za dodelitev solidarnostnih in družbeno najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pra-
(**Vico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj.
I. PO TEM RAZPISU BO NA RAZPOLAGO 90 NOVIH STANOVANJ IN SICER:
2 S IN 2 K
3 S 2 S
1 S IN K 1 S
G
II. UPRAVIČENCI DO DODELITVE STANOVANJ SO:
1. občani in družine oz. mlade družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in zaposleni v zasebnem sektorju. „
2. občani, ki s svojimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja in so upokojenci, invalidi, borci NOV, delovno nesposobni občani.
III. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI ZA PRIDOBITEV STANOVANJA:
a) družine imajo pravico do stanovanja ustrezne velikosti glede na število družinskih članov pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine ni presegel 55 % povprečnega mesečnega dohodka v SRS za leto 1988 (395.750 din) oziroma za samske občane 80 % (575.640 din).
b) mlade družine — za mlade družine se šteje, da nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let in da imajo vsaj enega otroka — imajo pravico do stanovanja ustrezne velikosti glede na število družbenih članov pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine ni presegel 65 % povprečnega mesečnega dohodka v SRS za leto 1988 (467.700 din).
c) upokojenci, invalidi, borci NOV in delovno nesposobni občani imajo pravico do stanovanja ustrezne velikosti glede na število družinskih članov pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine ni presegel 80 % povprečnega mesečnega dohodka v SRS za leto 1988 (575.640 din).
č) pravico do stanovanja, izpraznjenega, kupljenega ali prenovljenega s sredstvi solidarnosti v občini Kranj ali do stanovanja, nad katerim ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj imajo prosilci, ki do sedaj niso imeli ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in da imajo na območju občine Kranj stalno bivališče.
IV. POSEBNI POGOJI
1. Za prosilce, ki v letu 1988 niso bili zaposleni, pa so se zaposlili šele v letu 1989, se upošteva dohodek, ki so ga prejeli do dneva razpisa, s tem, da ga je treba preračunati na vrednost v preteklem letu, za kar se uporablja statistični indeks nominalnih osebnih dohodkov Zavoda SRS za statistiko (deflator).
2. Prosilci upravičenci so dolžni ob dodelitvi stanovanja zagotoviti lastno udeležbo v skladu s pravilnikom o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in posojil
3. Na dokončno prednostno listo ne morejo biti razpisani tisti občani, ki prebivajo v stanovanjih, iz katerih so se izselili občani po prednostni listi iz zadnjih dveh razpisov.
4. Prosilec — upravičenec je dolžan v roku 3 dni po prejemu dokončnega sklepa zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti prevzeti stanovanje, v nasprotnem primeru se ga črta s prednostne liste.
5. Za upokojence, invalide in udeležence NOV in za delo nesposobne občane ne veljajo omejitve, vezane na mejni znesek, če pridobivajo stanovanja, kupljena iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, namenjena za stanovanjsko gradnjo. Za dodelitev bodo na razpola-
Nič ni tako visoko, Da ne bi potrebovalo zavarovanja
Najvišjo in najbolj izpostavljeno nepremičnino v Sloveniji smo zavarovali pred krajo, požarom, strelo, potresom, eksplozijo, viharjemin obrabo. Zavarujemo pa tudi vse ostale nepremičnine ali premičnine, ne glede na to, kje stojijo ali se premikajo.
=s zavarovalna skupnost triglav
Ker življenje potrebuje varnost
go stanovanja, ki se izpraznijo v času veljavnosti sprejete prednostne liste.
6. Vsi prosilci, ki po dosedanjih razpisih niso dobili stanovanja, morajo na ta razpis vložiti novo prošnjo z vso zahtevano dokumentacijo.
V. OSNOVE MERIL ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE
Osnove meril za vse kategorije so naslednje:
1. Povprečni dohodek na člana družine upravičenca
2. Upravičenec ima po površini neustrezno stanovanje
3. Upravičenec ima glede gradbeno-stanovanjskih pogojev neustrezno stanovanje
4. Upravičenec ima stanovanjske prostore, ki ne ustrezajo in mora družina ločeno bivati.
5. Družinsko socialno in premoženjsko stanje
6. Zdravstveno stanje
7. Udeležba v NOB
8. Čas bivanja v sedanjih stanovanjskih razmerah v občini Kranj
9. Čas stalnega bivanja v občini Kranj
10. Čas delovne dobe
11. Stanovanjski status prosilca
12. Sodna odpoved stanovanja
13. Posebne okoliščine
VI. DOKUMENTI, S KATERIMI SE DOKAZUJE PRAVICA DO STANOVANJA
1. Potrdilo o številu družinskih članov in od kdaj stalno prebivajo na območju občine Kranj.
(če prosilec ne živi na naslovu, kjer je stalno prijavljen, tudi potrdilo, kjer živi sedaj)
2. Potrdilo o povprečnem mesečnem dohodku vseh članov družine za leto 1988 oz. tudi za krajše obdobje, če so se zaposlili po 1. 1. 1989 pa do dneva razpisa.
(v dohodek občana ali njegove družine štejejo vsi dohodki družine ali posameznika: dohodki od dela iz delovnega razmerja, honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja in preživnine).
3. Potrdilo o času skupne delovne dobe
4. Mnenje delovne organizacije združenega dela ali ustanove
5. Mnenje krajevne skupnosti ali društva upokojencev
6. Potrdilo o premoženjskem stanju oziroma o dohodku od tega premoženja
7. Invalidi in delovno nesposobni občani predložijo odločbo o stopnji invalidnosti.
8. Udeleženci NOV predložijo potrdilo o udeležbi v NOV
9. Mlade družine morajo predložiti kopijo poročnega lista
10. Družine, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, morajo to dokazati z mnenjem pristojnega organa oziroma Centra za socialno delo Kranj.
11. Zdravniško potrdilo, če je prosilec ali ožji član družine bolan.
VII. ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ
Prosilci morajo vložiti prošnjo in vso zahtevano dokumentacijo za stanovanje v 15 dneh od objave razpisa, to je do 27. 6. 1989. Prošnje in dokumentacija, oddana po tem datumu, se ne bo upoštevala.
Prednostna lista velja do dokončno oblikovane nove prednostne liste in se v času njene veljavnosti ne more spreminjati, razen v primerih, ko se pogoji, ki so bili pomembni za uvrstitev na prednostno listo, bistveno spremenijo v času do vselitve. Prošnje in vsa dokumentacija se vlaga samo osebno na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, Cesta JLA 14 I.
Obrazec za prošnjo, vprašalnik, ki ga je treba izpolniti in vse informacije daje strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj — Domplan Kranj, Cesta JLA 14 I. — soba št. 5.
Za določitev povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji se upošteva poročilo Zavoda SR Slovenije za statistiko za leto 1988 in znaša 719.544.— din.
Uradne ure za vlaganje prošenj in informacije so:
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
PETEK
OD OD OD OD
9,00. 9.00 13.00 9.00
12.00. ure 12.00. ure 16.00. ure 12.00 ure
OD   9.00 — 12.00 ure
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
Laško pivo 5.166 din/stekl.
sadni sokovi od 6.500.- din do 15.000.-/liter
vina VIPAVA, sladkor, moka, olje, kis, itd.
vse po UGODNIH DISKONTNIH CENAH!
Obiščite nas v prodajnem skladišču pri železniški postaji v Kranju, informacije po telefonu 21-652.
Odprto vsak dan od 7 do 15 ure, v sobotah od 7. do 12. ure
OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE!
Torek, 13. junija 1989
termo
pol
SOVODENJ
razpisuje
LICITACIJO
za prodajo osnovnega sredstva tovorni kombi IMV SERVIS 1912, letnik 1988
Izklicna cena je 45.000.000 din.
Licitacija bo dne 16. junija 1989 ob 12 uri v delovni organizaciji-
Prometni davek v ceno ni vračunan.
K licitaciji lahko pristopijo pravne in fizične osebe, ki morajo pred pričetkom licitacije vplačati 5 % polog od izklicne cene.
Kupec mora kupljeno blago plačati v 5-dneh od neva licitacije.
Ogled je mogoč 16. junija od 8 ure dalje v DO Termopol.
|5% V7
EMONA COMMERCE, proizvodnja in trgovina n. sub. o. TOZD OBALA oskrba ladij, letal in maloobmejni promet n. sub. o. Koper, Verdijeva 4
objavlja prosta dela in naloge
V PROSTI CARINSKI PRODAJALNI BLED
DEVIZNO FINANČNI REFERENT
Pogoji:
— srednja izobrazba ekonomske ali turistične smeri
— aktivno znanje enega svetovnega jezika,
— eno leto delovnih izkušenj in poskusno delo tri mesece.
PRODAJALEC V PCP II.
Pogoji:
— srednja izobrazba ekonomske ali turistične smeri
— aktivno znanje enega svetovnega jezika
— eno leto delovnih izkušenj in poskusno delo dva meseca
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: EMONA COMMERCE TOZD OBALA KOPER, Verdijeva 4. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
AVTO MOTO DRUŠTVO BOHINJ Triglavska 35 64264 Boh. Bistrica
Na podlagi sklepa IO AMD BOHINJ z dne 28. aprila 1989 razpisujemo
JAVNO DRAŽBO
avtomobila Zastava 750 letnik 1980
Javna dražba bo v soboto, 17. junija 1989,ob 10. uri na dvorišču KS Bohinjska Bistrica. Prometni davek plača kupec.
BIRO ZA EKONOMSKO PROPAGANDO PRI GORENJSKI TURISTIČNI ZVEZI Kranj, Koroška 27
objavlja
RAZPIS
za izvedbo gostinske in trgovske ponudbe na prireditvi »KRANJSKA NOČ«. Zainteresirane organizacije vabimo, da pošljejo svoje ponudbe na naslov: Občinska turistična zveza Kranj, Koroška 27, s pripisom (za KRANJSKO NOČ) do konca meseca junija.
Iskra
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ Industrija merilo regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. tozd inženiring
Na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja objavljamo naslednja prosta dela in naloge
1. VODJA KONSTRUKCIJE Pogoji:
dipl. inženir strojništva in 5 let ustreznih delovnih izkušenj
2. VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC
na področju zagotavljanja kakovosti sistemov Pogoji:
dipl. inženir elektrotenihke (smer elektronika, merilna regulacija ali avtomatika) in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
3. VIŠJI REFERENT
v planskem sektorju. Delo je na področju kooperacij. Pogoji:
Inženir elektrotehnike ali strojništva in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
HKRATI VABIMO K SODELOVANJU DINAMIČNE, INVENTIVNE IN NA TIMSKO DELO PRIPRAVLJENE
- DIPLOMIRANE INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE
- DIPLOMIRANE INŽENIRJE STROJNIŠTVA
- DIPLOMIRANE EKONOMISTE
- DIPLOMIRANE ORGANIZATORJE DELA
ZA PODROČJE
~ projektiranja
— razvoja
— konstruiranja
— gospodarjenja in planiranja
— zagotavljanja kakovosti
Kandidate vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA KIBERNETIKA KRANJ, KADROVSKA SLUŽBA KRANJ, Savska loka 4, oz. nas pokličejo glede podrobnejših informacij po telefonu 064 22 221, int. 3549 ah 2391.
15. STRAN (»Ko)5?raRJWT©^lGLA8
MALI OGLASI
@ 27-960 cesta JLA 16
APARATI STROJI
Prodam dobro ohranjeno zamrzovalno skrinjo 300 litrov za 3,000.000 din « 27-576 popoldan______
Ugodno prodam dvižno sušilno napravo. Franc Sušnik, Boh. Bela 82 9160
Prodam obračalnik Favorit U 79-907, popoldan _
160. 9163
Ugodno prodam barvni TV Orion diagonala 51 in VIDEOREKORDER Speci-al. oboje z deklaracijo, g 74-509 9164 Ugodno prodam barvni TV iskra in ter-moakumulacijsko peč 4 KW. Perko
Breda, Koroška 2, Lesce_9165
Prodam tri KOLEKTORJE. «79-829, popoldan, po 15. uri_ 9168
Prodam •S? 25-422
slušni aparat
WIDEX. 9179
Barvni TV Iskra z dalj. upravljanjem, star Meto, prodam, « 631 784 8407
Prodam nov barvni TV Orbiter (56 cm)
za 810 SM. « 38-286_9187
Prodam cirkular motor 5,5 KW. Sedu-šak Brane, Tuniška mlaka 22b, Kamnik _9207
Prodam barvni TV gorenje s teletek-stom. « 45-797_9216
KOSILNICO BCS DIESEL s sedežem, zelo dobro ohranjeno, prodam. Kun-čič, Lancovo 11, Radovljica_9222
Zelo ugodno prodam barvni TV elec-tronik, star 6 let v okvari, moški kimono št. 48 in motor PUCH starejši letnik. « 74-259 9225
Mestni trg, Škof ja Loka Nova trgovina za modno,
športno oblačenje Če ste za jeans, prosim,
poiskusite R0DE0.
GRADBENI MATERIAL
Prodam PPR žico 100 m 3x2,5 mm in 150m3x 1,5 mm. 1fr51-779 9159
Obloge hrastov furnir (20 kvad.m) in smrekov furnir obojestranski (35 kvad.m) prodam za 30 odstotkov ceneje. «36-490_9169
Novomeško strešno opeko sivo 140 kosov nerabljeno, prodam po polovi-čni ceni 4.000/kos. « 74-875 9176 Prodam PARKET lak, trdivec, razredčilo (10 litrov) uvožen! Fajon, Borštnikova 2, Cerklje, informacije popoldan _9182
Prodam 2 kub. m suhih smrekovih DESK, debeline 2,5 cm. « 36-260 9186
Prodam 10 vreč perlita za izolacijo fasade  ter  otroško  kolo  za   5 let.
« 631 -513_9194
Prodam 5300 rabljenih strešnikov in 2,5 kubika letev. «73-176, od 16do 18. ure 9212
TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA
RAZNO PRODAM
Prodam rabljeno camp prikolico Bra-ko za polovično ceno nove. « 83-229 '___9135
Ugodno prodam 4 gume saup radial
1,85 CR 13. «83-661_9139
Ugodno prodam hladilno omaro MIE LE 280 litrsko, videorekorder Hitachi, ter motorno kolo TOMOS AVTOMA-TIK. «28-861, int. 25-07 dopoldan _9149
Prodam kolo BMX. Bratuš, Nartnikova
2, Labore_9181
Prodam malo rabljeno brako prikolico. **» 633-009 9190
ŠOTOR poceni prodam, _ «39-921, od 16. ure naprej Bukovih  drv  15 kub. « 68 144
dve spalnici. 9199
m,
prodam. 9210
po ugodnih pogojih na štiri obroke, brez obresti ali 20 % popust za gotovino
se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah
Prečno flavto JAMAHA, brezhibno, črno belo TV, dvojno pomivalno korito z elementom, prodam. « 37-822 9227
POSESTI
Hišo z vrtom v Škof ji Loki na Koširjevi 10 (pod Zdrav, domom), prodam. Informacije popoldan na« 064/ 622-683 ali 061/861-244 9145
PRIREDITVE
Trim sekcija PRIJATELJI JOŠTA vabi vse občane Kranja na JAVNO PRIREDITEV pod naslovom: SREČANJE JO-ŠTARJEV, v petek, 16. junija 1989 s pričetkom ob 17. uri. Kulturni program, tekmovalno-zabavni program, ples. Igra ansambel PIJODA. Lahko se boste pogostili s pečenim odojkom, mesom na žaru in domačo kapljico. VABLJENI! 9211
IZGUBLJENO
V nedeljo zjutraj sem v Škofji Loki na Novem svetu izgubila žensko torbico. Najditelja prosim, da najdeno pošlje ali odda na postaji LM v Škofji Loki
STAN.OPREMA
Dnevno sobo, omare, poceni prodam « 35-418, 39-844
Prodam kavč in dva fotelja.
'621-820 9143
Poceni prodam sedežno garnituro z
mizo. « 38-203_9148
Prodam skoraj nov dvosed-ležišče la-toflex. « 84-080 9209
Prodam trosed « 39-728
dva
fotelja. 9214
STANOVANJA
Prodam takoj vseljivo STANOVANJE z vrtom v škofji Loki.« 632-156 9180
V opremljeno sobo sprejmem moške stanovalce. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj_9218
VOZILA_
Prodam Z-101 letnik 1984, registriran do maja 1990 « 70-426
Prodam FIAT 126 P G L, letnik 1986. « 27-047 8886
Ugodno prodam LADO NIVO 1600, letnik december 1987, prevoženih 21.000 km, z dodatno opremo. Šuceva 5, Kranj_913T1
ALFA 33, 1,3 Š, 198774, metalik, razni dodatki, izredno ohranjena, ugodno naprodaj, « 27-756 8895 Prodam Z 101 po delih. * 46-379 9030
Prodam Z 101 karambolirano prednji desni   konec,   ter   nove pragove.
g 28-570, popoldan_9133
Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, registriran do marca 1990. g 68-417 9134 VW 1303 S, letnik 1972, ugodno napro-daj. Dolenc, Križna gora 15, Škofja Loka_9136
Prodam karamboliran R 4, letnik 1984, registriran do aprila 1990. markovič, Tenetiše 47_9137
Prodam Z 750, letnik 1984. Zg. Brnik 23
9141
Ugodno prodam Z 101 de luxe, december 1977, dobro ohranjeno, cena po dogovoru. Aleksander Kunčič, Heroja Vernika 49, Jesenice 9142
Prodam MZ ETZ 250 nov. « 68-692
9144
APN 6 prodam za 450 S M.
'26-203 9151
APN 6, dobro ohranjen, star dve leti, prodam. Erzar, c. II. grupe odredov 24, Cerklje 9152
Prodam «57-611
FIAT    127 super
1050. 9153
Prodam CITROEN GS 1300. Staretova 8, Čirče 9154
9156
Prodam FORD ESCORD 1100 L, letnik 1977 in špindel za cirkular. Zavrl, Pre-doslje 132 9158
ZAPOSLITVE
Honorarno delo dobi ČEVLJAR z znanjem rezkanja in brušenja robov čevlja, nekaj ur dnevno. Lahko mlajši upokojenec. Čevljarstvo Kern, Partizanska 5, Kranj 8790 Zaposlim KV mizarja. Mizarstvo Kur-nik, Tupaliče 11, « 45-488_9172
Pri pobiranju prednaročil za Vodnika naravne medicine in knjige, Bio-vrt imamo še nekaj prostih mest! Posebnosti: -prodajo z vzorci ali prospekti, delo med vikendi, osebna urejenost in prevoz, strokovno uvajanje in tedensko izplačilo. « 73-349 9185
Sem deloven, vsestranski voznik B, C, E, inštruktor B kateg., nujno iščem kakršnokoli zaposlitev. « 81 -622 9220
Prodam VW 1200, letnik 1972, 450 SM.Zg. Gorje 10
cena 9161
ŽIVALI
Prodam GOLF « 80-063
diesel, letnik
1986. 9166
Prodamo osebni avto JUGO 45, letnik 1982. « 75-797, popoldan in zvečer
9173
MOSKVIČ 1500, letnik 1979, registriran do xi. 1989, vozen, prodam, lahko tudi za dele, g 721-146_9174
Prodam Z 750, letnik 1982 december. -it 66-672_9175
Izredno ohranjen AVTO MATI K št. 3 ML, rdeče barve, letnik 1986, prodam. Janežič, Krvavška c. 13, Cerklje 9183
Ugodno prodam LADO 1300 S, letnik 1984. Britof 3, g 39-521_9184
Prodam LADO SAM ARO, letnik 1987, registrirana do aprila 1990. Kerič, Hru-šica 70, Jesenice 9188
Prodam menjalnik za Z 750, za SIMCO
1100 in ŠKODO, g 70-219_9189
Prodam R 4, letnik 1977. «84-752
_9192
Prodam Z 101, letnik december 1979.
Koritno 44, Bled, « 78-797_9193
Prodam LADO 1300, letnik 1986, prva registracija 1987 in toplotno črpalko LTH VTC 2. g 631-024_9197
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985. Dolenc, Partizanska 33, Šenčur 9198 Prodam AUSTIN ALEGRO 1300, letnik
1978. g 50-071_9201
Prodam APN 4, ohranjen in dirkalno kolo na 5. prestav. « 57-364, zvečer
_9202
Prodam OPEL MANTO, letnik 1973, po delih. Motor v dobrem stanju. Janez Rajhard, Sp. lancovo 50, Radovljica
__9204
Poceni prodam ohranjen R 4 TLS, letnik 1977, registriran celo leto. Košir ml. Titova 33, Jesenice 9205 Prodam MZ, letnik 1987. « 69-943
_9206
Prodam  CITROEN  GSX  1,2, letnik
1979, registriran do januarja 1990. Zupančič Robert, Martuljek na Bregu 7,
Martuljek_9213
Prodam JUGO 45, letnik 1985, garaži ran. Potočnik Sašo, Racovnik 19, Železniki_9215
Prodam Z 101 GTL, letnik 1983, regi-striran do marca 1990. Rozman Janez, Lancovo 76, Radovljica 9217
Prodam GOLF bencinar, letnik 1979, obnovljen. Katrašnik Milan, Sp. Besni-ca 102_9219
Prodam TOMOS AVTOMATIK, star dva meseca za 650 SM. « 82-508 9223
9226
Prodam 20 - 100 kg težke PRAŠIČE. Stanovnik, Leg 9, Škofja Loka 9021 Prodam TELIČKO sivo, staro 5 dni. Štefan Antolin, Na dole 1, Vodice nad Ljubljano 9146
Prodam TELIČKO firzijko, staro 5 tednov. « 061/614-553_9157
Prodam dve mladi KRAVI, 5 tednov starega bikca in suhega smrekovega lesa (deske, plohe, prizme). « 79-937
____9170
Prodam PSA ROTVVEILERJA, star 4 leta, čistokrven z rodovnikom. Janko-vec, Demšarjeva c. 19, Šk. Loka «631-750 9171
KUPIM
Kupim telete simentalce, stare od 5 -
14 dni. «632-778_9138
Kupim motor za VISO.« 42-925 9191
Kupim suho seno tudi « 42-332
kozolca. 9196
Kupim manjši starejši TRAKTOR in tri-valni diesel motor. « 57-685 9200 Kupim SAMONAKLADALKO 25 kubi-čno. « 069/ 70-048 9224
OBVESTILA
VODOVODNO INSTALACIJO NA NOVI HIŠI (tudi razna popravila, predela ve, montaže) vam naredim hitro in kvalitetno. «28-427 8866 Rezkam (brusim) vse vrste avtomob. in traktorskih glav ob dolžine 800 mm. «27-561___9147
Izdelujem in prodajam KONTEJNERJE za smeti « 34-457 9177
Popravljamo TV sprejemnike. Informacije na «39-886, od 9. do 16. ure 9178
OSTALO
Prodam MOPED. «25-635
Za pomoč pri negi starejše gospe nudim stanovanje na Bledu Plačilo ln vse ostalo po dogovoru. « 78-849, od 19. do 21. ure 8974
Angleščino instruiram za popravne in sprejemne izpite. « 633-270 9105 Si osnovnošolec ali dijak, pa ti grozi popravni izpit ali pa bi izboljšal oceno pri NEMŠKEM JEZIKU? Pomagam z instrukcijami. javi svoje podatke in že-Ije na «22-812 od 19. do 21. ure 9162 Iščem skupino z lastnim opažem za šolanje plošče. « 51 -024, popoldan
____9208
GARAŽO oddam v najem v naselju Vodovodni stolp, šifra: TAKOJ 9228
ZAHVALA
V 64. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, stric
MARJAN MUROVEC st.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dr. Bavdku za požrtvovalno zdravljenje, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, sosedu Žibertu za ganljiv govor in pevcem za zapete pesmi. Posebej se zahvaljujemo krajanom Jezerskega, ki ga niso pozabili in so ga tako številno spremili k poslednjemu počitku.
Žalujoči: žena Minka, sin Marjan in Matjaž z družino, ter ostali sorodniki
Kranj, Jezersko, Ljubljana, 5. junija 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice in sestre
MINKE STANONIK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno soža-lje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvalo smo dolžni izreči zdravnikom in patronažni sestri iz ZD Škofja Loka, kakor tudi za poslovilni govor, sodelavcem DO Šešir, sodelavcem Sava Kranj, DO Termika-Bodovlje, sodelavcem transporta in voznikom ter učencem 7. c razreda za humano pomoč in podarjeno cvetje. Gospodu župniku in gospodu kaplanu pa se zahvaljujemo za lep pogrebni obred. Naj bo povrnjeno vsem tistim, ki ste ji bili v življenju dobri, vsem, ki boste kdaj pa kdaj položili cvet na njen grob ali prižgali drobno lučko v njen spomin.
Žalujoči: mož, hčerki ter brata
Škofja Loka, 5. junija 1989
Zadeva »Tomšičeva 12«
Med ljudi, ne med zavodske zidove
Kranj, junija - Prostorska utesnjenost kranjskih delavnic pod posebnimi pogoji, v katerih imajo tudi oddelek dnevnega varstva teže prizadetih otrok, narekuje čim prejšnjo rešitev tudi za to kategorijo invalidnih otrok. Za dnevno varstvo teh ljudi naj bi v Kranju preuredili staro hišo (v lasti občinskega skrbstva) na Tomšičevi 12, za kar se letos začenja dobrodelna zbiralna akcija, kajti na sistemska sredstva ni več računati.
Varstveni oddelek je namenjen otrokom, mladostnikom in odraslim, ki zaradi stopnje svoje prizadetosti ne morejo obiskovati niti šole niti delovnega usposabljanja niti niso zmožni dela v delavnicah pod posebnimi pogoji. V Kranju je zdaj v oddelku delovnega usposabljanja pri osnovni šoli Helene Puhar, ki z osmimi otroki dela v strašno utesnjenih razmerah. Nekaj otrok, mladostnikov in odraslih, ki bi jih lahko varovali v domačem okolju, je razkropljenih tudi po raznih zavodih za prizadete po Sloveniji. Nekaj jih živi tudi doma pri starših. Za prve in druge je strokovno morda dobro poskrbljeno, toda prvi so preveč utesnjeni, drugi pa zaprti med zavodskimi zidovi ločeni od svojih družin, zaradi česar družine žive dvojno življenje. Tretji so na žalost preveč zvezani z družino. Manjka pa jim tudi strokovna obravnava.
V nekaterih zahodnih državah, zlasti v skandinavskih, so
se zavodom skoraj docela odrekli, pač pa so varstvu, šolanju^ usposabljanju in zaposlovanju teh ljudi odpomogli tako, da so jih iztrgali izolaciji in bolj vključili v življenje zdravih. Tudi v naših razmerah bi bilo to izvedljivo, varstveni oddelek bi omogočal, da otroci ne bi bili ločeni od staršev, hkrati pa imajo starši vedno možnost pripeljati otroka v zanesljivo varstvo. Občasno popoldansko varstvo vseh prizadetih pa bi dejavnost varstvenega oddelka še razširila.
Nuša Vodnik in Jože Primožič, sodelavca Gorenjskega društva za cerebralno paralizo, sta izdelala nekakšen elaborat, kakšno bi bilo videti celodnevno varstvo duševno in telesno teže prizadetih otrok in mladostnikov v kranjski občini, če bi ustanovili varstveni oddelek. Mesto bi našel v obnovljeni stavbi na Tomšičevi 12, sprejel bi 16 otrok, po starosti ločenih v dve skupini. Otroci so dopoldne (in po potrebi tudi popoldne) torej varo-
vani, na razpolago imajo strokovno obravnavo, zvečer pa se vrnejo v družino, da z njo ne izgubijo stika. Varstveni oddelek mora poleg vse siceršnje dejavnosti poskrbeti tudi za prevoze, medtem ko za organizacijo prostega časa računajo na pomoč društev. Na tujem, kjer se je ta model že dodobra uveljavil, so izračunali, da je tudi ekonomsko docela utemeljen. Kot ocenjuje Jože Primožič, dandanes prizadeti otrok v zavodu na Igu stane družbo od 4 do 10 milijonov mesečno, pa tudi za starše je precejšen denarni zalogaj. Varstveni oddelek še zdaleč ne bi bil tako drag. Precejšnja pa je seveda začetna naložba, čeravno hiša že stoji. Ni pričakovan, da bi obnovo v celoti financirala skupnost socialnega skrbstva, kajti denar za družbene naložbe se dandanes odmerja sila skopo. Zato se zdaj v Kranju začenja dobrodelna akcija za obnovo Tomšičeve 12, kjer naj bi odprli varstveni oddelek za teže prizadete: začenja se s prodajno slikarsko razstavo, nadaljuje se z dobrodelnim koncertom, nato bodo povabili obrtnike, naj gmotno podprejo projekt. Več o tem prihodnjič.
D. Z. Žlebir
Kaj bo z jeseniškim ELIMom?
Jeseniško združeno delo na razprodaji?
Jesenice, 13. junija - V jeseniškem ELIMu niso dali zaupnice direktorju, novega pa niso imenovali. Je ELIM že pred likvidacijo? Dela je vedno manj, novih programov pa ni.
Med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki so v jeseniški občini danes v največjih težavah, je dislocirana enota SCT-eja iz Ljubljane, ELIM na Hrušici. TOZD strojegradnja inženiring SCT-eja, kamor ELIM sodi, je pred reorganizacijo in tudi v resnejših težavah.
Ko so se ELIMovci priključili SCT-eju, je bilo nekaj časa naročil dovolj, za elektroinstalacijska dela, omarice in tako dalje, ko pa so nasploh upadle investicije, je bilo posla vedno manj. Zdi se tudi, da so v ELIMU z 90 zaposlenimi vedno morali več ali manj sami skrbeti zase, saj je ta enota 70 odstotkov posla pridobivala sama. Do kakšnega posebnega sodelovanja z matičnim SCT-ejem pri pridobivanja posla ni prišlo - SCT pa je skrbel za njihovo varnost s pokrivanjem izgub.
Zato, ker ni bilo nikoli dovolj denarja, je danes ELIM obstal na ustaljeni tehnološki ravni. Za povrh vsega pa je delavski svet dal direktorju nezaupnico (mimogrede: v petnajstih letih se je v ELIMU izmenjalo že sedem direktorjev!), tako, da so danes brez direktorja, ker vršilca dolžnosti niso imenovali!
Na Jesenicah se ob takih in podobnih primerih v zadnjem času še najbolj vključuje občinski sindikalni svet in se vsebolj zdi, da razen sindikata nikogar več ne skrbi usoda manjših firm, tudi tistih ne, ki so od dohodka teh zaposlenih odvisni. Programov ni, delavci ne vidijo izhoda, družbenopolitična skupnost pa odlaša: siromašenje združenega dela pa se nadaljuje, saj je pred reorganizacijo Univer-sal pa Gradbinec. Roko na srce: domačih firm je vedno manj, kadri odhajajo v »centre«, zaposleni v dislociranih enotah pa so prepuščeni samemu sebi, saj se z dohodkom in akumulacijo upravlja drugje. Domačih firm, razen Železarne seveda, je vedno manj. Brezizhod-nost ELIMa je ponovni dokaz, da je s tako indolentnim odnosom družbene skupnosti jeseniško združeno delo res na razprodaji. Zakaj?'
Zato, ker se prav lahko zgodi, da se bo začela postopna likvidacija ELIMa - če se že ni! Težili pa naj bi vendarle k temu, da bi ELIM v okviru sanacijskega programa ustvaril pogoje za postopno osamosvojitev, čeprav bo treba spremeniti dokaj slabe medsebojne odnose v kolektivu. Strokovni kader v ELIMu bo pač moral sodelovati, pristojne službe v občini pa se zavzeti za program, ki bo nudil zaslužek 90 zaposlenim. Če ne - bo na vratih ELIMa prej ali.slej visela ključavnica in firma bo prodana.
Mar družbenopolitični skupnosti brezvladje in kriza v ELIMu res nič ne pove in ne pomeni?
D.Sedej
GLASOVA ANKETA
7\
Poskus vpeljave novih prijemov političnega dela? _ _
Hiša občinske politike pretesna?
V vodstvu radovljiške mladinske organizacije so se odločili, da ob zaključku razprav o svoji vlogi v družbi in zaključku majskih prireditev pripravijo sejo konference javno, na prostem. Udeležbe, vsaj pričakovane, ni bilo. Pomeni, da potemtakem govori OK ZSMS Radovljica o svojih sicer uradnih generacijskih stališčih le v imenu nekaj posameznikov? *
V ideji, da se pripravi seja najvišjega občinskega mladinskega organa kar na prostem, brez posebnih zbirokratiziranih postopkov, gre zanesljivo iskati zanimivo potezo vodstva OK ZSMS Radovljica. Akcijo gre jemati tudi v vsej širini simbolike, seja je bila namreč sklicana na prostoru tik ob stavbi DPO, kot da bi nekdo želel v podtonu namigniti, da bodisi ZSMS ni enakopraven partner drugim političnim organizacijam bodisi, da so pobude in ideje mlade generacije vse preširoke, da bi se lahko dokončno razvile v okviru obstoječega družbenopolitičnega sistema.
Če na kratko poročamo o poteku odprte seje potem moramo zapisati, da se je skupaj s predstavniki občinske politike, županom in iz-vršnikom zbralo vsega skupaj dobrih dvajset ljudi. Kljub veliki praznini se je najavljena seja konference (!) odvijala po dnevnem redu. Najzaslužnejšim so podelili srebne znake ZSMS, prebrala se je ocena majskih prireditev v radovljiški občini ter zbrani predlogi o nadaljnji možni organizacijski poti ZSMS-ja. Ob zaključku je bila prebrana tudi posebna izjava za javnost, v kateri med drugim pravijo: Mi, zbrani na javni seji OK ZSMS Radovljica smo ogorčeni zaradi zadnjih dogodkov v največji socialistični državi na svetu in se pridružujemo vsem tistim, ki so se 8. junija zbrali na protestnem shodu pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani... Menimo, da je edina pot iz krize socializma v večji demokraciji, možnosti izražanja različnih pogledov in idej, predvsem takšnih, kakršne je slovenska demokratična javnost že večkrat predstavila... Ogorčeni smo nad odgovorom srbskega predsedstva, ki se ni pripravljeno niti pogovarjati, kaj šele razreševati zapletene mednacionalne odnose...
Med udeleženci smo poiskali tudi štiri sogovornike in jih povprašali po njihovih vtisih z javne seje radovljiške občinske mladinske konfe-
Tihomir Zarn, vojak iz VP Radovljica: "Ta
mladinska ideja se mi zdi zelo zanimiva, kajti prepričan sem, da bi vse seje morale biti resnično odprte, takšne, da bi lahko prišelvvsakdo, ki ga obravnavana problematika zanima. Če so ljudje vabljeni na neki sestanek pod obvezno, ni ne take sproščenosti ne tako pristnega sodelovanja na seji. Politika je vendar za ljudi in tega bi se morali vsi zavedati v večji meri."
Viktor Oblak, predsednik OK ZSMS Radovljica: "Prepričani smo bili, da bo udeležba res velika in se bomo lahko neposredno prepričali, kakšen je v Radovljici interes za akcije mladinske organizacije. Sedaj pa, ko gledam to majhno skupino ljudi... Vsekakor bomo morali današnjo sejo znotraj našega predsedstva temeljito analizirati in si pošteno odgovoriti, kaj in kako."
Pavla Žagar, upokojenka: "Sine ni mogel priti, pa sem tako tukaj namesto njega, pravzaprav sem zraven povsod tam, kjer je treba in kjer ne. Kolikor sama vem, mladi v naši občini kar pridno delajo, damo, da gre vse skupaj predvsem preko redkih posameznikov, ki so resnično aktivni, ostala večina pa je tiho. Če primerjam s svojo osnovno organizacijo ZK, kjer smo večinoma upokojenci se veliko udejstvujemo, tudi o mladih se pogovarjamo."
Vine Bešter Foto: Gorazd Šinik
Poletna jezikovna šola za nadarjene učence
Vzdušje
kot v pravi Ameriki
Škofja Loka, 12. junija - Pri delavski univerzi v Škofji Loki, ki v slovenskem prostoru slovi po svoji vitalnosti, so se domislili zanimive novosti. Za nadarjene slovenske učence, predvsem z družboslovno-jezikovnih srednjih šol, bodo 24. junija pripravili enotedensko poletno jezikovno šolo.
Zamisel zanjo se je porodila iz prizadevanj, da bi učno sezono podaljšali čim dlje v poletje. Strokovna delavka Petra Rozmanova se je že pozimi povezala z ambasadama Združenih držav Amerike in Velike Britanije, kjer so obljubili preskrbeti tuje lektorje.
Delavska univerza je tako obvestila vse slovenske srednje šole, predvsem družboslovno-jezikovne "gimnazije", da bo pripravila poletno jezikovno šolo za nadarjene učence. Odziv je bil nepričakovano dober. Za šolo se je prijavilo 90 mladih. Po zelo strogem testiranju so izmed njih izluščili štiri skupine po dvanajst učencev.
Šola se bo začela 24. junija in bo trajala teden dni. Simulirala bo vzdušje, kot da bi bili v tujini, v Ameriki ali Angliji, k čemur bodo veliko pomagali tudi tuji lektorji. Celotno delo in tudi življenje, od zajtrka do odhoda v postelje doma učencev, razlaga ob ogledu Škofje Loke, krožki, rekreacija, vse se bo odvijalo v angleščini. Šolo bodo otrokom večinoma plačali starši. Stala bo 1,9 milijona dinarjev, vključno s stroški bivanja in prehrane, kar je le okrogla desetina »cene podobne šole v tujini.
H. Jelovčan
Turistično društvo Kranj
Preselitev zaradi rušenja stavbe
Kranj, 7. junija - Krajski izvršni svet je sklenil, da bo Turističnemu društvu Kranj omogočil preselitev v druge prostore, razliko vrednosti pa bo poravnal občinski sklad stavbnih zemljišč.
Turistično društvo Kranj ima prostore v poslopju, ki ga bomo porušili in na območju med gimnazijo in Beškovo vilo zgradili nova poslopja. Zato se bo moralo preseliti, rešitev so naposled poiskali in društvo namesto dosednjih prostorov na Koroški cesti 19 dobilo prostore na Koroški cesti 29, ki pa so manjši, zato bo društvo dobilo 82,5 milijona dinarjev.
Poslopje bodo porušili do 1. avgusta in tam začasno, dokler ne bodo začeli graditi, odprli parkirišča, ki jih Kranj zelo potrebuje.
M.V.
Od generacije, ki vrača dolgove
Dol s predsednikom!
Gorenjska mladinska organizacija se v organizacijskem smislu še vedno nahaja v kadrovskih krčih. Če smo konkretni - do neke mere stvari funkcionarsko stojijo le v Radovljici in Škofji Loki, v Tržiču so ravno sredi kadrovskih rošad, na Jesenicah opravlja sekretarsko funkcijo vršilec dolžnosti, v Kranju pa je stanje nasploh dokaj čudno.
Z izjemo Tržiča, kjer naj bi se kadrovske kombinacije iztekle že konec tega meseca, v Kranju in na Jesenicah preko poletja skorajda zanesljivo ne bo resnih kadrovskih obratov. Aktualne razmere nas tako same po sebi dobesedno (ponovno) silijo v dokončen razplet gordijskega vozla - čemu in zakaj sploh potrebujemo toliko in tako zasnovano profesionalno mladinsko birokracijo? Mar resnično ne bi bilo možno peljati akcij v posameznih gorenjskih občinah zgolj s (pol)profesio-nalnimi organizacijskimi sekretarji OK ZSMS, denar, ki ga sedaj požirajo funkcionarske plače pa bi lahko naprimer namenili za izpeljavo čisto konkretnih mladinskih projektov?
Radi verjamemo, da tiči velik del razlogov tudi v nezmožnostih premagovanja takšnih in podobnih zamisli v našem popolnoma zbirokratiziranem sistemu, kjer morajo "zaradi strukture" na vseh (ne)mogočih sestankih sedeti tudi mladinci, namesto da bi se v tistem času raje posvečali generaciji, ki jo tudi formalno predstavljajo.
Seveda je stanje prav podobno, če ne še veliko slabše, pri ostalih gorenjskih DPO. Če glede na to, da se plačujejo iz svojega denarja izpustimo okorel partijski aparat, seveda kaj takšnega ni mogoče pri ostalih.
Prav zanimivo bi bilo izvedeti, kaj za vraga resnično osem ur na dan počnejo vsi na Gorenjskem zaposleni voljeni in imenovani funkcionarji ter takšni in drugačni strokovni in zunanji sodelavci naprimer v SZDL in sindikatu?
Mar ni nekje neki satirik omenil, da smo pravzaprav še vedno zelo bogata država, dokler imamo namreč denar, da plačujemo tolikšno (tudi politično) birokracijo nam res nihče nič ne more...
Vine Bešter
Milan Kučan z vodstvom koroških komunistov - Predsednik predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan se je pretekli teden na Bledu sešel z delegacijo deželnega vodstva Komunistične partije Avstrije za Koroško, ki jo je vodil predsednik deželnega vodstva Raimund Arnulf. Blejsko srečanje je nadaljevanje rednih srečanj med slovenskimi in koroškimi komunisti, na tokratnem srečanju pa je predsednik Milan Kučan sogovornike seznanil z razmerami v Jugoslaviji, Raimund Arnulf pa je govoril o razmerah na Koroškem po volitvah. J. K., slika G. Sinik
Še štirje dnevi do Glasovega izleta
Prostih še osem sedežev!
Ste povsem prepričani, da ne želite iti z nami? Stopite do kranjske turistične agencije Odisej na Maistrovem trgu (nasproti Mlečne restavracije) ali pokličite po telefonu 21-790 in si rezervirajte svoj sedež.
Zahvaljujeva se za enkratni Glasov izlet, ki ste ga pripravili 29. oktobra v neznano. To je bilo za naju, ki sva večinoma za domačo mizo, enkratno doživetje. Res, prav ničesar nima-va za pripomniti... sta med drugim zapisala v pismu redakciji zakonca Ada in Pavel Tičar, naša prejšnja izletnika. Pa nikakor nista bila edina, prav zajeten kup pošte smo prejeli od tistih glasovcev, ki ste bili z nami na zadnjem izletu in vsebina teh pisnih ali telefonskih sporočil je bila v osnovi enaka.
Pravzaprav vsa ta hvala resnično godi, res pa je tudi, da se je najboljše prepričati kar sam. Kot nam sporočajo iz Odiseja je skorajda že vse zasedeno, točneje, Ostalo je samo še osem prostih sedežev. Ker pa je izlet pripravljen za vnaprej točno določeno število ljudi, bomo žal morali vse tiste, ki bi še želeli iti z nami in bodo mesta zasedena, odkloniti...pa naj vas nikar ne skrbi zaradi malice. Zanjo bo poskrbel Marjan Sajo-vic — diskont Pod klancem v Kranju.