Iz narodne skupSilne. DEBATA O URADNIŠKI STALNOSTI Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo odbora za proučavanje zakonskega predloga o avtentičnem tolmačenju § 110 uradniškega zakona. Poročilo odbora je podal poslanec dr. Nikolič, ločeno mncnje pa je podal dr. Živan Lukič, član Jugoslovanskega narodnega kluba. Povod, da je vlada predložila narodncmu predstavništvu tak zakonski osnutek, je dal Državni svet, ki je na svoji splošni seji 27. in 28. aprila letos, ko se je postavil na stališče, da se motaja jninistri, baoi ali drugi starešine pri odločevanju o prestanku službc državnih uslužbencev prej v upravnem postopanju prepričati in ugotoviti, da obstojajo v resnici kaki razlogi za prestanek službe, navedeni v § 110 uradniškega zakona. Za poročevalcem odbora je takoj povzel bescdo pravosodni ministcr g. Maksimovič, ki je med drugim poudarjal, da je duh in smisel uradniškega zakona tudi ta, da uradniške stalnosti ni. Celo ustava, ki jc bila izdana po uradniškem zakonu, ko govori o stalnosti sodnikov, čisto jasno določa, da bodo sodniki dobili to stalnost šele po preteku petih lct od dneva, ko jc bila objavljcna ustava. Tako tudi oni uradniki, napram katerim se je z ozirom na njihovo posebno funkcijo uveljavljalo posebno stališčc, danes nimajo stalnosti. Z odlokom državnega sveta, s kateri,m se dopušča otvoritev administrativnih sporov proti predlogom pristojnih starešin zaradi odpusta drž. uradnikov iz službe, se v jedru kažc ta princip, da uradniške stalnosti sploh ni. S sporom, ki nastaja v zvezi s tem, se sploh vnaša v ves ta sistem kaos in nastajajo spori o vprašanjih, v katcrih bi ne smeli nastajati. Proti gornjemu zakonskemu predlogu so nastopili poslanci Josip Stažič, Miloš Dragovič in dr. Zivan Lukič, ki so podali izjavo V imcnu Jugoslovanslkega narodnega kluba, da bodo glasovali proti takemu zakonskemu predlogu, ki bo dajal ministrom in banom pooblastila, da lahko iz uradništva napravijo brezpravno rajo. Ako bi se sprejel tak zakon, se bo uradništvo korumpiralo, ker bo služilo in se klanjalo vsem ljudem od žandarja pa gori do ministra. Tako se dostikrat odpuščajo iz službc nacionalni in sposobni uradniki na pod- lagi čisto navadnih denunciacij. Govor niki so za to podali konkretne dokaze. K tcmu zakonskemu predlogu je govoril tudi poslanec Milutinovič, ki je v svojem govoru pohvalil predloženi zakonski osnutek. Svojo pohvalo je podprl z izjavo: »Zakonski predlog je dober, ker imamo tudi mi kmetje pravico, da cnostavno poženemo delavca, če ne dela. kakor mora. In kdor ne dela, kakor treba, naj sc ga napodi!« Izvajanja poslanca Milutinoviča so izzvala v vrstah nekaterih poslancev precej ogorčene protestc. Glasovalo Je 154 poslancev, za 144, proti pa 10 poslancev. , .'.,... DEBATA O UCITELJSKI STANARINI Beograd, 3. decembra. p. Po celodnevni dcbati je bila v skupščinskem odboru zaključena načejna razprava o občinskem zakonu. V načclu jc poslanec Prekoršek pozdravil ta zakon, ki naj naposled dovede do enotne organizacije občin. teh najnižjih in najvažnejših upravnih edinic, in tako poveže vsa dela države v skupno zajednico. Zahteval je razbremenitev občin od poslov, ki jih morajo vršiti v prenešenem delokrosju. V kolikor pa občinc morajo vršiti te posle, morajo dobiti za to delo tudi finančno podlago s tem, da se jim v ta namen odstopi gotov odstotek državnih dohodkov iz naslova vršenja poslov za državo. V svojem nadaljnjem govoru je poslanec g. Prekoršek zahteval, naj se istočasno nujno izda tudi zakon o decentralizaciji državne uprave in ojači delokrog banovin in občin. V svojih temeljitih izvajanjih se je nato dotaknil tudi raznih drugih perečih vprašanj in zahteval, da se razbremene občine v pogledu plačevanja stanarine in kurjave za učičiteljstvo, ki ga vlsoko ceni kot narodnega prosvetitelja, in previsoko, da bi smelo biti v nekaki odvisnosti od milosti občinske uprave. Ob koncu razprave je notranji minister g. Živojin Lazič reasumiral potek načelne razprave in opirajoč se zlasti na tehtna izvajanja poslancev gg. dr. Rapeta in Ivana Prekorška izrazil željo, naj bi se zakonski načrt ponovno vrnil ministrskemu svetu, da ga glede na načelna vprašanja, ki so bila sprožena, še enkrat prouči in primerno spremeni. Odbor je to sprejel, nakar je bila seja zaključena.