Politični ogled. Avstrijske dežele. D u n a j. Poslanci državnega zbora morajo do dne 21. marcija dognati državni proračun. — Pri volitvah v mestni zastop je v prvem razredu zmagalo 18 protisemitov. Kristijani imajo zdaj 96 mestnih svetovalcev, liberalci pa samo 42. Pri teh volitvah niso bili samo liberalci sijajno premagani, ampak tudi Badeni. — V nedeljo je bil shod obrtnikov, ki so se odločno izrekli zoper zavarovalno dolžnost malih obrtnikov. Češko. Ker je »moravski klub« prenehal, združili so se štirje moravski državni poslanci z mladočeškim klubom. — Mladočeški državni poslanee dr. Foft je odložil poslanstvo. Štajarsko. V nedeljo so poročali v Trofajah poslanci Herk, Hagenhofer in Kaltenegger, v Schwannbergu pa poslanee Karlon. — V Gratvveinu so v papirni tovarni vsi delavci delo ustavili, ker sta bila odpuščena dva delavca. Včeraj so pa spet začeli delati. Koroško. Nekdaj mogočni liberalni »Kommunalverein« v Celovcu m"očno peša. Na zadnji občni zbor je prišlo samo 20 udov. — V Št. Pavlu v Lavantinski dolini se nižja gimnazija oo. benediktincev razširi v višjo gimnazijo. Jeseni se že odpre 5. razred. Kranjsko. Zagrizenega Nemca dr. Schalferja sta v deželni šolski svet volila Murnik in dr. Tavčar. Tako po ceni je pri teh gospodih narodnost! — V Idriji je v nedeljo hotelo ljubljansko katol. delavsko društvo prirediti shod, pa so ga razgnali soeijalisti in »Narodovci«. Primorsko. V Gorici je postal deželni računar g. Ivan Kranjc. — Tržaški mestni zastop je tožil pri ministerstvu nadzornika slov. okoličanskih šol, gosp. J. Dolinarja, toda brez uspeha. — Opatijo in Reko zvežejo s telefonom. Hrvaško. Po smrti A. Starčevičevi sta iraeli obe stranki pravašev v Zagrebu shod, toda nista se mogli zediniti. Zato skliče baron Rukavina drugi shod stranke prava na dan 29. aprila. Ogersko. Te dni je bilo 120 odličnih madjarskih katoličanov v Badapešti. Domenili so se, da priredijo letos dne 21. in 22. avgusfa v Budapešti katoliški shod. — Ker svetli cesar ob lisočletnici ne pridejo v državni zbor, hoče Banffy, naj vladarja v zbornici poslancev zastopa Koloman Tisza, v gosposki zbornici pa knez Pavel Esterhaczy. Kaj pa še več! Vnanje države. Rim. Na dan obletnice kronanja niso papež pustili peti zahvalne pesmi zaradi italijanske nesreče v Airiki. — V nedeljo so sv. oče vsprejeli vratislavskega kardinala dr. Koppa. Italijansko. Stari lisjak Crispi je z vsem ministerstvom odstopil. Kralj Umberto je naročil markiju Rudiniju, da je z generalom Ricottijem sestavil novo ministerstvo. Kralj hoče, da se vojska nadaljuje v v Afriki. Zoper to nesrečno vojsko pa je skoro vse ljudstvo, pa tudi kraljev sin prestolonaslednik, princ neapoljski. Mogoče, da že bomo prihodnjič poročali, da se je kralj Umberto odpovedal kroni. Francosko. Predsednik republike Faure je na potovanju po državi. Bil je v Nizzi na južnen Francoskem, kjer so odkrili spomenik stoletne pripadnosti Nizze k Franciji. Dne 6. marcija pa se je Faure sešel z našim svetlim cesarjem v Mentoni in jim je predstavil svoje ministre. Nemško. Oni dan je došel v Berolin naš zunanji minister Goluhovski. Bržčas se bode zmenil z neraškim kanclarjem, ali še naj ostanemo v zvezi z Italijo ali pa ne. Vsi Avstrijci razun Poljakov in Madjarov želijo: Proč z Italijo, približajmo se Rusiji! — Zoper civilni zakon v novem državnem zakoniku niso samo katoličani, ampak tudi konservativni protestantje. Rusko. Poslanik v Rimu je častital papežu o njihovi obletniei kronanja. — List »Novoje Vremja« nabira milodare, da se odpošlje eden oddelek društva »rudečega križa« v Abesinijo, Menelikovim ranjenim vojakom v pomoe, kjer je tudi več ruskih in francoskih častnikov. Srbsko. V tej državici je splošna gospodarska beda. Ker so državne blagajniee prame, davčni uradniki strogo izterjavajo davke. Hiše se prodajajo po 15, 20 do 25 goldinarjev. Turško. V Armeniji so bili zopet nemiri. Na večih krajih so se uporniki spopadli z vladnimi nasilniki. Vse dosedanje nemire je ondi pouzročil armenski patrijarh Izmirlijan. Tako med svet laže turška vlada. Afrika. Italijanske vojske pri Adui je bila 17tisoč mož. Od teh so jih Šoanci okoli 12tisoč ali pobili ali ranili ali pa ujeli. Italijanski general Baratieri se je slabo izkazal; sedaj mora domov in pride pred vojaško sodišče. Kralj Menelik pa se je po tej zmagi dal v Aksumu kronati za cesarja abesinskega. Novi italijanski poveljnik Baldissera je dobil v pomoč 12tisoč vojakov. Tudi teh se Abesinci in Šoanci ne bojijo.