Z gobami do deviz
Slovenija sadje - zunanja trgovina v sozdu Mercator med najuspešnejšimi izvozniki v naši občini
Med najuspešnejše izvoznike na-še občine sodi tudi delovna organi-zacija Mercator - mednarodna tr-govina. To delovno organizacijo sestavlja 7 temeljnih organizacij. od katerih so tri registrirane za izvozno uvozne posle. To so Con-tal, Steklo in Slovenija sadje - zu-nanja trgovina. Prav slednja ustvari največji devizni priliv. V prvih dese-tih mesecih je ta temeljna organi-zacija izvozila za 15 milijonov do-larjev od tega 98.5 odstotkov na konvertibilno tržišče. Istočasno pa je njen uvoz znašal le 3.5 milijonov dolarjev.
To pa so podatki, ki jih je vredno zabeležiti; a ne samo njih.
TOZD Slovenija sadje - zunanja trgovina se ukvarja pretežno z izvo-zom gozdnih sadežev. zelenjave in sadja. Lahko rečemo. da sodi med tri tovrstne največje izvoznike v Ju-goslaviji. Zagotovo pa je to najpo-membnejši izvoznik gob, tako sve-žih, suhih, zamrznjenih ali v slanici. Letno izvozijo okoli 200 ton suhih gob, kar pomeni, da morajo odku-piti desetkrat toliko svežih. Svoje odkupne postaje imajo tako v Slo-veniji kot tudi v drugih republikah. Skladišča in predstavništva imajo od Kanala na Soči do Arandelovca.
Čačka, do Novega Sada in Poduje-va. Med najpomembnejšimi kupci njihovih proizvodov so Zahodna Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Ita-lija, Francija in Belgija. V zadnjem času pa se uveljavtjajo tudi na trgu Združenih držav Amerike.
Uspeh pa ni prišel čez noč. Slo-venija sadje ima 35-letno tradicijo in je bila nied prvimi specializirani-mi izvozniki v Sloveniji. Sčasoma si je v svetu pridobilo ugled in združi-tev v delovno organizacijo Merca-tor pred petimi leti je samo še po-večala izvozne možnosti. Vendar pa so se v tozdu Slovenija sadje zavedali, da zgolj z odkupom in izvozom, se pravi s preprodajo, ne bodo mogli kaj prida iztržiti. Zato so se odločili. da bodo čimveč pri-delkov. ki jih odkupijo, predelali in izvažali finalizirane proizvode. Žal pa se na tujem tržišču srečujejo z nelojalno konkurenco nekaterih daigih jugoslovanskih izvoznikov, kar samo škodi poslu in ne nazad-nje tudi ugledu naše države
V zadnjem času pa Slovenija sa-dje - zunanja trgovina uvaja nove metode pri poslovanju s tujino. Južno sadje uvaža na podlagi kom-penzacijskih pogodb. Z drugimi esedami:  SJovenija sadje izvaža
lesene zabojčke v države, fKoizva-jalke južnega sadja, od tam pa za njih dobi pomaranče in limone. Vendar pa so te pogodbe sklenjene tako, da morajo tuji partnerji kupiti za približno 20 odstotkov več za-bojčkov od vrednosti sadja, ki nam ga prodajo. Te devize Slovenija sa-dje posreduje organizaciji, od kate-re kupuje zabojčke. Zanimivo \e tu-di to, da ti zabojčki dajejo kruh tisočem kooperantom, kmetom v nerazvitih predelih naše države In še nekaj je pomembno pri izvozu te temel|ne organizacije: za gobe, bo-rovnice, robidnice in drugo ji ni po-trebno vlagati prav nikakršnih de-viznih sredstev.
Vse to tudi vpliva na ugodne po slovne rezultate. V prvih Sestih me-secih letošnjega leta so v tej temelj-ni organizaciji ustvanli skoraj 997 milijonov dinarjev celotnega pri-hodka, dohodek pa je znašai okoli 79 milijonov dinarjev. To pomeni, da se je celotni dohodek povečal glede na predhodno cbdobje za 50 odstotkov, dohodek za 45 odstot-kov. Prav tako je tudi presežen plan, ki so si ga zastavili v začetku leta. S temi rezultatr paje lahko 106 delavcev. kolikor jih je v tej delovni organizaciji, zadovoljnih. Produk-tivnost je porasla za 42 do 57 od-stotkov, kar pomeni. da je bilo ustvarjenega 40.000 dinarjev čiste-ga dohodka na delavca.
J. K.