Sploine vesti. KDO KRŠI MINISTRSKE ODREDBE IN KDO SLABO TOLMACI / URADNIŠKI ZAKON? »Naš glas«, glasilo »Zveze državnih nameščencev za Slovenijo« prinaša sledeči zanimiv članek v obrambo pravic učitelj« stva: Pretečeni teden je razposlal veliki žu= pan ljuibljanske oblasti dekrete, s katerimi je postavljeno prizadeto učiteljstvo na raz« položenje. Ali je ukinitev razredov in redukcija učiteljstva na mestu ali ne, o tem so odlo« čali drugi. Vsekako pa smo upravičeni, da premo« trimo, kako se je pri tem postopalo z uči« teljstvom. Odredba ministrstva prosvete O. N. br. 38.489 pravi, da se postavijo na razpo* loženjc učnc moči, ki so postale nadštevilne vsled ukinitve razredov. (Ministrstvo pri tem ne določa, da so s tem prizadete uči« teljske moči, moški ali ženske, pravi samo: učne moči). Navodila ministrstva, po katerih je pri tem postopati, so tako jasna in določna, da izključujejo vsako nepravilno tolmačenje. Odlok pravi, da pridejo pri redukciji v prvi vrsti in predvsem v poštev učne moči z najmanj službenimi leti, dalje učne moči, ki so bile postavljene na sedanja mesta na podlagi člena 71. uradniškega izakona, da^ lje pogodbeno nastavljene moči. Nekateri dekreti, ki so bili razposlani te dni, pa jasno dokazujejo, da se ni po« stopalo v zmislu danih navodil, ampak da so se lesta ikar prezrla. Za kršenje odredb so odgovorni ali tU sti, ki so stavili predloge ali pa oni, ki so odločali. Po odredbi se ni postopalo. Ce ministrstvo odredi in jasno povc, kako je  postopati pri redukciji, podrejeni organi pa se ne drže danih navodil, je to pač omalo« važevanje nadrejenega oblastva. Ako lahko postopa vsak po svoje, potem je odredba ministrstva brez veljave. Če je pa brez ve« ljave, je iluzorna. Ministrska odredba naravnost ščiti učiteljstvo, ki je bilo amenovano na svoja službena mesta na podlagi razpisa. In ven« dar so bile postavljene na razpoloženje učne moči, ki so si pridobile svoja mesta na podlagi razpisa, dočim so ostale na svojih mestiH moči, ki so bile postavljene na seda> nje mesto na podlagi člena 71. urad. zako* na iz manj službenimi leti. S tem je bila kr« šena odredba ministrstva. (»Učit. Tovariš" se v zadnji številki pritožuje da je bila s tem prizadeta najdragocenejša pravica uč.U teljstva). Iz navedenega je razvidno, da se pris zadeti faktorji niso držali zmisla razpisa ministrstva prosvete in da so s tem kršili ministrskp odredbo. Opozorilo v dekretih, naj učne moči, ki so stavljene na razpoloženje, takoj zapro^ sijo. da se jih še nadalje obdrži v učiteljski službi, pa v splošnem ni v skladu z urad* niškim zakonom. Iz tega paziva bi se dalo isklepati, da je s tem, ker je bil postavljen uslužbenec na razpoloženje, popolnoma ugasnilo njegovo službeno razmerje do države. To pa drži le za one učne osebe, ki dne 1. decembra 1925 še niso izpolnile 10 službenih let. Ta< ke moči ministrstvo lahko odpusti iz službe, če se posluži trdote člena 259. finančnega zakona za leto 1926.—1927. (Veljavnost te» ga člena je bila podaljšana tudi za leto 1927. do 1928.). Drugače pa je z učnimi močmi, ki so si že pridobile pravico do pokojnine po občih predpisih urad. zakona. Take — ki so dne 1. decembra 1925 že izpolnile 10 službenih let — se postavi na razpoloženje v izmislu člena 126. cit. zakona ki pravi v nadalj* njem odstavku, da se mora takemu usluž= bencu podeliti prvo prazno mesto, ki odgo« varja njegovemu dotedanjemu položaju. Če se tekom enega leta — kolikor največ sme biti uslužbenec na razpoloženju — ne najde zanj primernega mesta, se uslužbenca upo* koji v zmislu določil člena 133., tooka 4. in po določilih čl. 141., točka 2. oit. zakona. Določila teh členov držijo neizpodbitno za vse državne nameščence, ki so bili pre* vedeni na novi zakon, kljub temu, da je bila njihova nestalnost podaljšana do leta 1929. Ker se pri izbiranju oseb za postavitev na razpoloženje ni postopalo tako kakor do* loča ministrska odredba, je dolžnost meros dajnih faktorjev, da revidirajo tozadevne odloke in se pri tem strogo drže navodil ministrske odredbe. — Izprememba uredbe o šolskih od« borih. Ministrstvo prosvete je izdalo velikim županom odlok, na podlagi katerega se apre« minja uredba o šol. odborih v smislu za» htev učiteljstva. Ta odlok se glasi: »Velike* mu županu ... Gospod prosvetni minister je odločil pod O. N. Br. 55. 464 z dne 25. VIII. 1927. da se 51. 7. pod e) Uredbe o mestnih in oblastnih šolskih odborih menja in se glasi: Do sprejetja šolskega zakona za vso državo, daje mestni odbor šoli, učitelj« stvu in slugi stanovanje in nabavlja kurivo, v kolikor imajo po dosedanjih zakonih uči* teljstvo in sluge pravico do stanovanja in kuriva. To naj se takoj sporoči občinskim odborom in šol. upraviteljem.« — Kurivo in stanovanja za šolske upravitelje in učitelje. Srbsko učiteljstvo je imelo že po starem šolskem zakonu brezplačno kurivo in stanovanje od kra= jevnih šolskih odborov. Z novo uredbo o oblastnih šolskih odborih je pa bilo brez* plačno kurivo priznano samo upraviteljem, ki imajo naturalno stanovanje v šoli. Iz= vršni odbor UJU je interveniral v tej za* de.vi pri ministrstvu in dosegel, da je mu nister pristal na tozadevno- izpremembo uredbe in vzpostavitev pravic učiteljstvu, ki mu jih dajo stari zakoni. O tem je Iz> vršni odbor poročal tudi pred skupščino v Subotici na seji Glavnega odibora. Izpres memba tega člena uredbe o oblastnih in krajevnih šolskih odborih je sedaj izšla in jo prinašamo zgoraj. Ker se pa uredba sklicuje na stare zakone, so z novo stili« zacijo sedaj izgubili kurivo upravitelji iz« vcn Srbije, ki jim je isto priznala prvotna stilizacija uredbe o šolskih odborih in so ga jim tudi nekateri krajevni šolski odbori že priznali. — Deputacija poverjeniištva pri proe svetnem šefu ljubljanske oblasti, inspeks torju dr. Capudru. Pretečeni teden se je zglasilo zastopstvo pov. UJU pri g. pro* svetnem inspektorju dr. Capudru, da intervenira v aktualnih vprašanjih. Za= stopniki organizacije so se dotaknili pred« vsem vprašanj redukcij razredov na osnov* nih šolah v ljubljanski dblasti, stavljanja učiteljstva na razpoloženje in principov, ki se jih je posluževala oblast pri stavljenju na razpoloženje ter se jih namerava poshu ževati pri razmeščanju teh učnih oseb. Za= stopniki so intervenirali tudi v pogledu vas rovanja učiteljske stalnosti pri onih učnih osebah, ki 'im.a}o službena mesta pridob« ljena po razpisu. Obravnavala so se sploh načela po katerih se premešča učiteljstvo. Gospod prosvetni inspektor je povdarjal, da hoče čuvati stalnost učiteljstva in se iz* ogibati premeščanja po 51. 71., ki se je v njegovi dobi in z njegove strani uporabil samo v enem slučaju, ki pa ima stvarno utemeljeno podlago. Na znanje je vzel iz» nešene želje učiteljstva ter poinovno po* vdarjal, da hoče delovati vedno v sporazu= mu z organizacijo in upoštevati potom or* ganizacije iznešene zahteve učiteljstva. Po^ drobnejše ^informacije dobe predsedniki društev na seji širjega sosveta. Objaviti jih nečemo, ker je žal v našem stanu še vedno skupina ljudi, ki tudi najboljšo stvar obrne v slabo. — Nov učni načrt, ki ga je izdclal pro= svetni svet in v katerem se izenačuje pouk v osnovnih šolah vse države bode v najkraj« šem času poslan vsem šolam, ki se bodo mos rale po njem ravnati in prikrojiti pouk v smislu novega učnega načrta. — Uredba o učiteljskih disciplinskih sodišcih. Ker so nekateri časopisi poročali, da noče prosvetno ministrstvo sprejeti, po prosvetnem svetu predelane uredbe o učU teljskih disciplijiskih sodiščih, se je naš iz« vršni odbor v Beogradu obrnil na prosvetno ministrstvo in zvedel, da se rešenje prosvet* nega sveta ne bo menjalo, temveč, da je pro« svetno ministrstvo zaprosilo pri ministrstvu pravde za sodnike, ki naj bi bili namesto vel. županov predsedniki oblastnih učiteljs skih disciplinskih sodišč. Sedaj se pdčakuje odgovor ministrstva pravde nakar se prične z izvrševanjem te uredbe. Predsednik naj« višjega učit. disciplinskega sodišča ostane še nadalje predsednik prosvetnega sveta. Izvrš= ni odbor bode pa še nadalje deloval na to, da se ta uredba ukine, da se* ne bode učitelj= stvo rajzlikovalo od ostalega državnega urad« ništva. — Premestitve slovenskega učiteljstva \z Julijske Krajine v notranjost Italije. Na podlagi člena 5. kr. odloka z dne 17. febriu arja 1927, štev. 311 je naučni minister s svojo odredbo z dne 2. avgusta 1927, štev. 1051 R. premestil po službi nekatere uči= telje iiz šolske pokrajine tržaškega šolskega oskrbništva v druge šolske pokrajine kra^ ljestva. Na Kobariškem so dobili preme* stitvene odloke sledeči učitelji: Alojzij Carli iz Vrsnega, Albert Ivančič iz Smasti in Stanko Skočir iz Robedišča. Na Cerk^ ljanskem je dobil premestitveni odlok uči= telj Ciril Drekonja ter še nekateri drugi učitelji. Na Goriškem pa so bile premešče* ne poleg drugih sledeče učiteljice: Josipina Sofoan, dosedaj v Vrtojbi; Lapanje, dose« daj na Vogerskem in Kuntih, dosedaj v Prvačini. Vse so premeščene v Pijcmont. Premestitveni odlok so dobili poleg imeno« vanih učiteljev še sledeči: Rudolf Vizintin iz Renč; Ivan Murovec, Št. Viški Vrh; Med= veš iz Loma in Viljem Nanut iiz Kozane. Vsi omenjeni učitelji so premeščeni v tu« rinsko šolsko okrožje. — Vsem šolam — osnovnim in meščans skim — v Sloveniji je razposlal »USiteljski dom« te dni svojo okrožnico. Seveda za« deva prvi del te okrožnice glede pristopa in članarine le učiteljstvo mariborske ©b* lasti. Toliko v pojasnilo, da ne bi kdo mi= slil, da hoče »Učit. dom« delati konku* renco »Učit. konviktu«. — Čemu? Tako vprašamo za tiste slo* venske učitelje v Primorju, ki so bili odpu* ščeni iz službe že z novim letom 1927. Ali niso trpeli dovolj preganjani, zasledovani, nadzorovani po mnogoterih italijanskih funkcionarjih? Ali ni bil njih boj do skraj* nosti trdovraten? Kolifoo krepčila je zaje* mal narod iz njihovega moškega zadrža* nja! Ali ni bila njih žrtev kot luč v mračni dobi, ko najboljši omahujejo? Dovolj so trpeli in zaslužili so, da bi bili dobili mesto takoj, ko so zanj zaprosili. Bilo pa je dru* gače. — Čakali so nekateri po tri mesece, drugi čakajo že pol lcta. Ti poslednji ne vedo še danes, ali bodo deležni sedeža med brati v svobodi. Vprašamo tedaj, čemu je treba kopičiti trpljenje siromakom. Ali ni bil delež, ki so ga doprinesli, dovolj velik? Čakanje in oklevanje mori duše. Nihčc jih ne vpraša, kje vzameš, da si kupiš kru* ha? In kruha je treba vsak dan. — Vpra* šamo to, ker imamo pravico vprašati, a zraven kličenno in prosimo, ne pustite, da bi ginili naši ljudje zapuščeni na cesti; rešite jih hitro ker vsako zavlačevanje stvari več škodi kakor pa koristi. — Piemont. Največ slovenskih učites ljev je poslanih v Piemont. Laška uprava ni tega naredila kar tako, kot bi se zgodilo slučajno. Piemont je med vsemi deželami v Italiji edina, ki nima analfabetov. Šolstvo je tam dobro urejeno kakor pravijo. Lahi hočejo, da bi se slovenski učitelj zgledoval nad njih šolstvom spričo njih kulture. — Bomo poročali! — Ureditev nadzorniških srezov v ljubljanski oblas*:. Po odloku prosvetnega ministrstva ostanejo še nadalje sledeča nad^ zorništva: sresko šolsko nadzorništvo v Kastvu, Logatcu in Radovljici. Potnine in dnevnice sreskih solskih nadzornikov v teh srezih se zagotavlja s kreditom part. 303 poz. 1—2. budžeta min. prosv. za 1927./28. — Pravilnik za polaganje praktičnega izpita za zabavilje je spremenjen v tolilko, da se glasi drugi odstavek 51. 12.: Ako dobi kandidatinja nezadostno oceno iz enega predmeta, ji je dovoljen ponavljalni izpit iz tega prečlmeta pred isto izpraševalno komisijo, ko se ta ponovno sestane. — Pravilnik o nagradah članom in pos slovodjem pri državnih strokovnih izpitih je izdelalo finančno ministrstvo in ga vpo* slalo na vse šole. Po tem pravilnilku se ho« norirajo vsi učiteljski izpiti z izjemo uči« teljskega zrelostnega izpita. — Reklamni letaki po šolah. Prosvetni inspektor ljubljanske oblasti je izdal od= lok, v katerem opozarja na določilo 51. 16. zakona o tisku in prepoveduje uporabljanje šolskih poslopij v reklamne svrhe. — Nov načelnik osnovne nastave. V prosvetnem ministrstvu je imenovan za na= čelnika osnovne nastave g. Milorad D. Mar* kovič, ravnatelj ženskega učiteljišča. — Za ponavljalne šole nimajo učenci primernega čtiva itz kmetijstva, zlasti iz sad= jarstva in vrtnarstva. »Sadjarsko društvo« je sklenilo temu nedostatku odpomoči s tem, da daje šolam in učencem posamezne številke starih letnikov »Sadjarja in vrtnar= ja« po 50 para. Šole naj naroče skupno, da jim pošljemo toliko enakih številk kolikor je učencev. Kdor želi, naj naroči takoj, dos kler je kaj zaloge! — Svečana otvoritev novega šolskega jioslopja. V Celju je bilo dne 8. septembra na svečan način otvorjeno novo šolsko poslopje okoliške deake osnovne šole. Po 50 letih obstoja te šole je otvorjeno novo poslopje, ki bode radi moderne ureditve v ponos tamkajšnjim lokalnim faktorjem, ki imajo zasluge pri zgraditvi tako veličast* nega poslopja. — O priliki otvoritve je bila izdana tudi »Spominska knjižica«, ki jo je uredil šolski upravitelj Fran Voglar. V tej knjižici je podan natančen razvoj te šole od postanka do danes. — Umetniška šola »Probuda« v Ljub* ljani (v poslopju tehniške srednje šole), Aškerčeva ulica 9. Sedmo šolsko 1. 1927./28. V četrtek, dne 15. septembra 1927 se prične pouk na umetniški šoli »Probuda«, dn sicer v večernem času od 18.—20. ure. Spodaj na= vedene oddelke in tečaje obiskuje lahko vsakdo, ki se zanima za umetnost in umetno obrt, kakor tudi oni, ki bi radi svoje zna= nje izpopolnili. Letos se otvorljo sledeči oddelki in tečaji: A. Oddelek za figuralno risanje (glava, akt, kostum) s predavanji iz anatomije, perspektive, oblikoslovja in umetne zgo^ dovine. B. Oddelek za dekoraflivno risanje in narodno ornamentiko s predavanji u per= spektive, oblikoslovja in umetne zgodo^ vine. V letnem času se poučuje v tem tečaju tudi pokrajinsko slikanje. C. Javna risarska šola za pomočruike in starejše vajence vseh strok in obrti. Pouk bo ob nedeljah od 9.—12. ure, pričetek 2. oktobra 1927. D. Oddelek za fotografijo za začetnike kakor tudi za one, ki si žele svoje znanje izpopolniti. V tem oddelku bo v bodoče poučeval znani strokovnjak fotograf g. Bešter, ki bo skušal z dvakratftim poukom na teden v polni meri zadostiti in zadovoljiti vise obs iskovalce tega tečaja. E. Grafika se bo poučevala v raznih tehnikah, kakor: lesorez, bakropis, vjeden« ke in po možnosti tudi litografija. Praktično uporabljena grafika je name« njena za tipografe in za ambicijozne lito* grafe. Pouk se bo delil na risanje načrtov za knjižno opremo, za reklamne namene (tudi za plakate) in razne dekorativne risbe itd. Te5aj za karikaturo bodo posečali le oni, ki čutijo v sebi vsaj nekaj talenta, a dosti veselja do zdravega humorja v risbi. F. Oddelek za kiparstvo. modeliranje po naravi, plastična ornamentika, stavfbna plastika, kompozicija itd. G. Mala plastika, ki služi posebno za ornamcntalno in figuralno plastiko v kera* miki, kakor tudi v reliefu za plakete in medajle. H. Tečaj za slikanje na tkanino v raz* ,nih tehnikah, kakor: batik, patroniranje,  plastično slikanje itd. I. Opisna geometrija in perspektiva za dijake, ki rabijo privaten pouk, kakor tudi za one, ki se pripravljajo, da položijo iz teh predmetov končni izpit, kakor: ucitelji, razni rokodelci, privatisti itd. K. Usnjerez in umetno knjigoveštvo. Poučuje se rezanje ornamentalne in figural« ne plastike ter barvanje usnja, pri umetnem knjigoveštvu pa se ozira na samostojno opremo in vezavo knjige. Na umetniški šoli »Probuda« bodo v tekočem šolskem letu poučevali sledeči gg.: Fotograf Bešter V ell i č ai m t f oto* grafijo; slikar Gaspari Maks, dekora* tivno risanje in narodno ornamentiko; ki* par Jurkovič Ivan, kiparstvo; medaj* ler in kipar prof. Sever Anton, opisno geometrijo, perspektivo, oblikoslovje, malo plastiko in risanje v javni risarski šoli; grafik in slikar Smrekar Hinko gra* fiko; slikar prof. Šantel Šaša, slikanje na tkanino; slikar prof. Šubic Mirko, figuralno risanje in anatomijo; kipar Vah< tar Drago, usnjevez in umetno knjigo= veštvo; prof. V.o4a'vse>k Davoram, zgodovino umetnosti. Vpisovanje: od 4.—8. septemlbra od 9. do 12. ure; od 12.—15. septembra od 18. do 19. ure v sobi štev. 6, pritličje desno na teh= niški srednji šoli v Ljubljani. Vse nadaljne informacije glede šole daje vodja šole prof. Anton Sever. — Vods stvo umetniške šole »Probuda«. — V Ljub« ljani, dne 1. septembra 1927. — Članstvu učiteljskega društva Maris bor, desni in levi breg naznanjam, da sem prestavil radi skupščinskih volitev društve* no zborovanje od 10. septembra na 8. okto bra t. 1. Do takrat naj pripravijo tov. de* legati svoja poročila, tov. blagajničar dru* štveni proračun, tov. tajnik pa skupno s tov. blagajničarjem imenik članstva. Vse= mu učiteljstvu v okraju, ki še dosedaj ni včlanjeno, se tako nudi dovolj lepa prilika, da vstopijo v društvo, kajti vedite, da pada velik del odgovornosti za naše neuspehe y zadnjem času ravno na vas — neorganizis rance. Šijanec, predsednik. — Na tečaj »Brezalkoholne produkci« je«, ki se vrši dne 19. septemlbra za časa pokrajinske razstave, sprejmemo še nekaj udeležencev. Interesenti naj se čimpreje prijavijo »Brezalkoholni produkciji« v Ljub« ljani. — Skioptične slike protialkoholne vse» bine si lahko po zmerni ceni nabavijo vsa društva, ki naj se v to svrho prijavijo »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip štev. 10.