

rarinio/


WZDGD

£blTQLU TMO. DUP-VI TMCMS/ABtJP

"19AS

■' ' -  - • . - ' *;

e.t  ..


1

SLOVENSKA ZEMLJA V PRETEKLOSTI

Slovenci so se naselili na ozemlju, kjer prebivajo da=
nes, v 2 r ,  polovici 6. stoletja po Kr, Zanesljivo vemo, da^so bili

leta 568 c že v tej svoji novi domovini, kamor so bili prišli iz=

za Karpatov,

Cd vseh slovanskih narodov so vprav Slovenci prodrli ,
najdlje na^zahod in so se ustavili gele tedaj, ko so jim števil=
eno močnejši germanski in romanski narodi zaprli pot. Trčila so
drug© ob drugo tri povsem različna arijska plemena: Slovani,Ger=
mani in Romani ter v tem medsebojnem stiku ostala vse do dahaš=

njih dni v 10. st. so se v soseščini naselili še Madžari, 4.ple=

ijie, ki niti ni arijsko.

Dežela, kjer Slovenci bivajo strnjeno naseljeni ša da=
nes, čeprav na mnogo manjšem področju kakor prvotno, pa ni samo
stikališče treh po kulturi, jeziku' in načinu življenja dokaj raž=
ličnih plemen, marveč vprav zaradi svojstvene zemljepisne lege
tudi eno tistih evropskih področij, kjer se križajo zelo važne
prometne poti: iz Srednje Evrope k severnemu Jadranu, od^tahoda
pa iz Severne Italije na Balkan in v Panonsko nižino. Celo glede
podnebja je spet Slovenija tista dežela, ki se v njej srečujejo
kar štirje različni tipi: sredozemsko, srednjeevropsko, alpsko in
celinsko podnebje,,

Že od prvih časov svojega bivanja v novi domovini so
bili Slovenci v večnih bojih z močnejšimi sosedi in zato tudi ni
čudno, da so jih ti v teku dolgih gtirinnajst stoletij stisnili "
v dokaj tesnejše meje, kakor pa so jih predniki današnjih Slo=
vencev imeli po svojem prihodu v te kraje. V 9. stoletju so pre=
bivali strnjeno naseljeni po širnem ozemlju, ki je na zahodu se=
galo do Tilmenta’v Furlaniji, na vzhodu do Blatnega jezeta na Ma&=
žarskem, na severu pg do Donave med Linčem in Bratislavo. Do da=
nes pa so jih močnejši sosedje domalega že povsem izrinili na za=
hodu iz Furlanije, na severu iz večine Koroškega in na severo=
vzhodu s panonske nižine.

Popolno politično svobodo so Slovenci, odkar jih zgo=
dovina omenja, uživali le kakih 500 let, To je bilo tedaj, ko so
imeli svojo lastno državo Karantanijo, katere središče je bila
sedanja Koroška, prestolnica pa Krnski grad na Gosposvetskem pq=
lju, na katerem so ustoličevali svoje vojvode. Po zatonu karan=’
tanske neodvisnosti je bila zadnja slovenska država Kocijevina v
spodnji Panoniji ob Blatnem jezeru, ki pa je tudi razpadla, ko so
v Srednjo Evropo vdrli od vzhoda divji Ogri ali Madžari.

Tako se je poleg germanskega in romanskega pritiska na
slovenski živelj začel od vzhoda še tretji, ogrski. Slovenci so
se morali počasi umakniti v tesnejše meje in se odpovedati p::ed=
vsem rodovitnejšemu nižinskemu svetu. Obdržali pa so se trdno
zlasti v hribovitih alpskih in kraških predelih, potem ko so v
tisoč letih izgubili'nad dve tretjini svojega prvotnega ozemlja,
ki je merilo okr. 75*000 km 2 .

V novejši dobi je Slovenija doživela posebno hud uda= •
reo po prvi svetovni vojni, ko je na Primorskem ostalo v mejah
Italije okrog pol milijona Slovencev, na Koroškem in Zg. §tajer=
skem pa v Avstriji okr, 140.000 ter še kakih 6.000 - 10.000 na
Madžarskem,

2

Po drugi svetovni vojni, ki je od Slovencev v soraz=
merju s številčnim stanjem ostalih evropskih narodov spet.zahte«
vala ogromno žrtev (ca 200.000) , so zastopniki štirih velesil
(Združenih ameriških držav, Anglije, Francije in Sovjetije na pa=
riški konferenci leta 1946. sklenili novo mejo, tako imenovano
"francosko Črto"; Slovenija je dobila nazaj precejšen del svoje«

f a narodnega ozemlja, in sicer do meje novoustanovljenega tkzv,
vohodnega tržaškega ozemlja, severno odtod pa Vipavsko dolino
del Goriških Brd (brez Gorice) ter gornjo Soško dolino. V tuji
državi je torej ostal Doberdob, Gorica z okolico, Beneška Slove«
nija, Kanalska dolina in slovenska, ca 150 km dolga morska obala
od Devina do Dragonje v Istri z naravnim izhodom na morje, ki po=
meni okno v svet in pljuča za gospodarsko življenje. Za Koroško
ge ni dokončne odločitve, pač pa so Rabski Slovenci ostali na
Madžarskem.

Navpična oblikovitost  .

Splošna _razdel.it e v^gor o v^r.j.kotlin^n^dolin.

Hriboviti Svet, ha katerem prebivajo Slovenci pripada
v gladkem dvema gorskima sestavoma: Alpam na severu in Krasu ali
Dinarskem gorstvu na jugu.

_S pl o šen _ znač a j _Alp

Najmogočnejše gorstvo Evrope so Alpe, ki imajo obliko
velikanskega loka, Alpe so sestavljene iz globokih in mnogih go=
rovij, med katerimi so globoke doline. Daši so Alpe zelo visoke,
vendar ne zadržujejo posebno prometa, zakaj čez nje drži precej
razmeroma nizkih prelazov (prevalov).

Umljivo je, da v Alpah, ki se vzdigujejo ponekod nad
4000 m - v različnih višinah ni enako podnebje; temperatura pada
namreč z višino; zato pa se menjajo z višino tudi rastline, ki
rasto v Alpah.' V najvisjih delih pa je temperatura že tako nizka,
da tara more uspevati le malok&tera rastlina; zato nahajamo tu
večinoma le golo skalovje in večni sneg.

Običajno ločimo ALpe v Zapadne in Vzhodne Alpe, približ«
na meja je preval Brenner. pri nas so le Vzhodne Alpe, pa tudi od
te skupine pripada Slovencem le jugovzhodni del,

Alpe , ki se vlečejo od Genovskega zaliva proti severu,
nato pa zaVTjToo v loku proti vzhodu, se nekako na črti Bodensko
jezero - prelaz Splugen-Comsko jezero razcepijo na vzhod v tri
glavne veje: v Severne apneniške Alpe, Osrednje ali Pra&lpe ter

v Južne apneniške Alpe. Zadnji dve veji segata s svojimi jugovzhod«
nimi odrastki na slovenska tla.

Praalpe  (imenovane tako, ker so iz prakamenja) ali 0=
srednje Alpe (ker so v sredi med obema apneniškima pasovoma)
predstavljajo na slovenskih tleh štiri gorske skupine: Svinjai
planina in Golica na Koroškem ter Kozjak in Pohorje na štajerskem.

Južne Apneniške Alpe , v kolikor s svojimi izrastki segajo
na ozemlje, kjer prebivajo Slovenci, pa delimo na tri večje skupi«
ne: v Kamniške planine ali Savinjske Alpe, Dravsko skupino, k&=
mor prištevamo Karavanke in Karnske Alpe, ter v Julijske Alpe,

Za Alpe so značilni razmeroma visoki gorski grebeni,med
katerimi se vlečejo ledeniške doline s številnimi jezeri prav tako

3

ledeniškega izvora, ali pa so med njimi široke kotline, ki s6'v
davni preteklosti nastale tako, da so se zemeljske"plasti zakadi
gubanja prelomile,, nakar so se grude med prelomnicami usedle (n.
pr. Ljubljanska kotlina). Zadnjih’izrastkov Alp na Slovenskem pa
ne tvorijo več visoki'grebeni, marveč dokaj nižje hribovje in :g a
zato imenujemo Alpsko  p r e d h r i b j e, ki na jugu preha
ja v kraški svet.

Prava meja med Alpami in Krasom je precej nerazločna,
ker sta oba gorska sestava iz iste kamenine, apnenca, le s to raz¬
liko, da je k:;;aški čistejši in zato laže topljiv. Kjer je Alpski
svet bolj položen in voda lahko vsaj delno ponika v zemljo,'na=
letimo mnogokje na podobne površinske oblike kakor na Krasu.Ver=
jetno najboljša meja med Alpami in Krasom je črta Soča - dolina
Idrijce - Vrhnika - južni rob Ljubljanske kotline - Grosuplje -
Novo mesto - Krška dolina, vendar lahko tudi Gorjance štejemo k
Krasu.

Razdelitve ltraŠkega sveta V manjša področja pa ne nare=
kujejo morda kakšni visoki grebeni kakor v Alpah, saj teh na Kra—
su ni, ampak posebne površinske oblike, Id. so ravno za Kras naj= •
bolj značilne; to so zlasti kraške planote, kraške doline in- po=
Ija ter kraške kotlina.

Pri tej splošni razdelitvi hribovitega sveta na Sloven¬
skem pa moramo omeniti še neko področje, ki ne pripada ne Alpam
in ne Krasu, ker je po svojem nastanku insestavi j>ovsem drugačno ..
k:ot alpsko in krasko. To je gričevnati svet na vzhodnem Štajer¬
skem (Slovenske Gorice in Haloze) ter v Porabju in severnem Prek=
murju Goričko. Je iz kamenin, ki so jih v davni zemeljski pre=
teklosti nanosile alpske reke v Panonsko morje. Ko 1  je morje po¬
zneje odteklo, so tekoče vode to usedlino raztezale in preobli=
kovale v gričevnat svet.

Dežela, kjer prebivajo danes Slovenci, je po večini go¬
rata ali vsaj gričevnata. Med posameznimi gorskimi skupinami pa
se razprostira nekaj večjih kotlin in rodovitnejših ravnin, kjer
so se razvila tudi vsa pomembnejša slovenska mesta, povezana med
seboj z glavnimi prometnimi žilami. Dve največji,med temi kot=
linami loči greben Karavank. To sta Celovška kotlina na severu in
Ljubljanska’kotlina na jugu. Na jugovzhodnem koncu Slovenije se
razprostira 1  med Gorjanci in Dolenjskim gričevjem ter deloma še na
levi strani Save Krška kotlina, v jugovzhodno od Gorjancev Belo=
kranjska kotlina s središčem v^Crnomlju, na južnem štajerskem pa
Celjska kotlina. Najrodovitnejši deli Slovenije so D r a v s k o,
Ptujsko in Mursko polje ter Prekmurska
ravnina!

Poleg omenjenih kotlin in ravnin pa imamo na Slovenskem
mnogo širših ali vsaj ožjih rečnih dolin, ki so zaradi rodovitne
zemlje v gospodarskem oziru tudi dokaj pomembne. Med temi je tre=
ba omeniti predvsem južni konec Soške doline, ki je pravzaprav
nekak podaljšek Furlanske ravnine, potem pa doline vseh vecjih
pritokov treh. rek na Slovenskem* Save, Drave in Soče,

Opis Alp in Krasa,

P r a a 1 p e .  Že po zunanji obliki so praalpe, h ka=
terim pri št e varno' 'Pohorje', Kozjak, Koroško Golico in Svinko plani=
no, povsem drugačne kakor drugi alpski grebeni na Slovenskem,Ker
so iz trdega prakamenja, kakršen je n.pr, granit, ne preperevajo

— 4 -

tako na^lo in se ne ustvarjajo tako ostre škrbine, kakor se to
dogaja v mnogo mehkejšem apnencu. Zato imajo vrhovi v Praalpah
nekako kopasto obliko (odtod tudi ime Velika Kopa in Mala Kopa¬
na Pohorjul) V slovenskih praalpah je razmeroma zelo malo golih
skalnih pečin. Bogati gozdovi so n.pr. za prebivalstvo na Pohor=
ju in Kozjaku pravi naravni zaklad, ki se zdi neizčrpen.

Pohorj e  se vleče v dolgem loku od Maribora do
Dravograda in je razmeroma lahko dostopno od vseh strani. V dav=
ni preteklosti je Pohorje tvorilo s Kozjakom eno samo gorsko sku= .
pino, pozneje pa je Drava vrezala svojo strugo po sredi skozi to
gorovje in si tako utrla pot na vzhodi.;.Med posameznimi vrhovi na
Pohorju (Velika Kopa # Mala Kopa,Klopni vrh,Rogla,Kremžarjev vrh)so
številna gorska sedla,preko katerih vodijo poti iz Dravske doli==
ne ha jug v Mislinjsko dolino,Celjsko kotlino in v dolino Dravi*?
nje,

V ledeni dobi je bilo tudi Pohorje pokrito z večnim snegom
in so ledeniki ustvarili številna v jezera. Taksna jezera so n.p£,
pri Sv.Lovrencu, pri Ribnici ter Črno jezero pod Velikim vrhom,

Ra levem bregu Drave se vzporedno z njo vleče pogorje
K o z j a k, ki sestoji iz več gotskih grebenov. Kakor Pohorje
je tudi Kozjak iz prakamenja in močno porasel z iglastim in list=
natim drevjem, med katerim prevladujeta smreka in bukev. Po nad=
morski višini pa je Kozjak na splošno nekoliko nižji kakor pa
Pohorje. Rajvisja gora Kolarmev vrh ni niti 1000 m visoka. Ko=
zjak je pomemben tudi zaradi rudnega bogastva; tu dobivajo zla¬
sti baker, svinec in srebro. Proti zahodu sega Kozjak do prela=
za Radija, preko katerega drži avtomobilska cesta is M&renberga
ob Dravi v Avstrijo,

Zahodno odtod se začenja nekoliko višji gorski greben
koroške G o 1 i c e, ki s svojim južnim koncem nad Dravogradom
sega še v sedanjo Slovenijo, občina Sobota, Rajvišji vrh je Ko=
šenjak (1500m). Golica je dobila svoje ime po tem, kjer je na
njej vsaj v višjih legah razmeroma malo gozdov in je videti pre=
cej gola. 'V nižjih legah je mnogo travnikov, više pa gorskih
pašnikov, zato se ljudje tod bavijo precej z Živinorejo.

Kozjak in Golica se (v slovenskem delu) skupno imenu=
jeta tudi Ko bansko pogorje,' ljudje, ki tam prebivajo, pa Koban=

ci.

Četrta gorska skupina, ki pripada praalpam, pa je
Svinska planina, ki je od Golice ločena po široki Laboški doli=
ni. Visoko v Svlnški planini legi'tudi najviše nad morsko gla=
dino ležeča slovenska vas Kneža, občina Djekše (ll60m).

Južne apneni  šk  e A 1 p e ,  K Južnim Apne=
niškim Alpam, kolikor’ jih je na slovenskih tleti, prištevamo tri
večje skupine; na vzhodnem koncu Savinjske Alpe ali Kamniške pla=
nine, na zahodu Julijske Alpe, sredi med njima pa kot nekak zvez=
ni Člen Karavanke. V davni preteklosti so tvorile plasti, iz ka=
kršnih so Apneniške'Alpe, morsko dno, o čemer pričajo okamenine
morsJrih živali n.pr. visoko v Triglavskih pečinah.

Kamni  ške  p 1 a n i n e  so visoka apnenčasta
slpslia gorska skupina, ki sega na zahodu do doline reke Kokre in
Jezerskega sedla, na jugu do Kamniške ravnine, na vzhodu do ro»
ba Celjske kotline, na severu pa se nanje naslanja vzhodni del
Karavank, Po globokih gorskih dolinah, ki so jih v ta apnenica^
sti gorski svet zarezale reke Kokra, Kamniška Bistrica in Savi¬
nja, delimo Savinjske Alpe v tri dele: med Kokro in Kamniško

- 5 -

Bistrico ter Kamniškim sedlom se dvigujejo Grintovci, v katerih je
tudi. na j višji vrh vseh Kamniških planin, Grintovec (2558m)s med
Kamni-ko Bistrico in slikovito Logarsko dolino, po kateri teče
gornja.Savinja, se vzpenja oster greben z najvišjo goro Ojstri=
co, skrajni vzhodni del Kamniških' planin pa tvori ge nekoliko
nižja skupina Raduha* 1

Polkrožne oblike gorskih sedel ter koritaste doline z
zelo, strmimi pobočji (v prerezu imajo obliko črke U} dokazujejo,
da so bile tudi Kamniške .planine nekoč pokrite z  večnim snegom in
ledom, ter da so se mogočni ledeniki med razjedenimi grebeni po=
mikali daleč po dolinah navzdol. Ker so pobočja Savinjskih Alp
precej strma, je dostop na najvišje njihove vrhove zelo težaven.
Vzlic temu pa privabljajo zaradi izrednih naravnih krasot vsako
leto mnogo planincev z vseh strani, tudi s Koroškega, odkoder je
glavni dostop po dolini reke Bele, ki teče mimo Železne Kaple na
sever v Dravo c

K a ra  v a n k e  so dolg gorski hrbet, ki je nekak po¬
daljšek Kamniških JTlpTer se začenja na zahodu z goro Peč in se
vleče v smeri proti vzhodu do doline reke Mislinje. Nekako na sre=
dini so najširpe in tvorijo tam več vzporednih grebenov. Karavan=
ke so na splošno precej nižje kakor pa Kamniške planipe in julij
ske Alpe in so na južni strani do. vrha porasle z gorsko travo,'
severna pobočja pa so odsekana in tvorijo gole, skalhate stene,
ki so na mnogih krajih celo za drzne plezalce neprestogne. Iva
vseh južnih pobočjih je zato nešteto planšarij, kamor čez poletje
najbližji kmetje ženejo past živino, kolikor je nujno ne potrebu=
jejo doma, na severnih pobočjih Karavank pa je planšarstvo zaradi
strmih in golih skalnatih čeri nemogoče.

Najvišji vrh v Karavankah je S t o 1 (2236m) nad Ra=
dovljiško ravnino. Imajo pa Karavanke §e precej dingih razmeroma
visokih vrhov, s katerih je lep razgled bodi na sever v Dravsko
dolino ter vso Celovško kotlino ali pa proti jugu v zgornji del
Ljubljanske kotline. Med temi vrhovi so zlasti: Peč na skrajnem
zahodnem koncu (trojna meja med Jugoslavijo, Avstrijo in Itali=
jo), Kepa (najlepše razgledišče na severno stran), Golica (znana
po celih poljih narcis5. Peca in Ojstere ali Obir nad Podjuno in
Storžič, odkoder je s Karavank najlepši razgled po vsem Kranjskem
polju.

Karavanke so z obeh strani precej strme in imamo čez
nje le tri važnejše prehode, To so avtomobilskeceste, ki se v vi=
jugah vzpenjajo: prva čez Podkorenjsko 'edlo iz Podkorena v Be=
ljak, druga, čez Ljubelj iz Tržiča v Borovlje (med drugo svetovno
vojno so Nemci tik pod vrhom Ljubelja izvrtali predor, da so zni=
žali oster klanec) in tretja čez Jezersko iz doline Kokre v doli=
no Kapelske Bele. Skozi .Karavanke je speljana ena sama železniš=
ka proga in sicer skozi Karavanški predor z Jesenic v dolini Save
Dolinke v Podrožico v Rožu na Koroškem.

J u 1 i j  s k e A 1 p e  omejujejo na severu Bela (pri=
tok Tilmenta), n'a zahodu “Furlanska nižina, na jugu Kras, na vzho=
du pa Sava. Delimo jih v Vzhodne in Zahodne in je meja med njima
Soča, Koritnica, prelaz Predli in Ziljica, ki teče od Rabeljske^
ga jezera na sever v Ziljo.

Oboje, Vzhodne in Zahodne Julijske^Alpe so v severnem
delu najvišje, Vzhodne se v obliki obrnjene ork§ "S" zavijajo
od Mangarta (2678m) preko Triglava (2863-T?) Črne prsti,nakar
prehajajo v Alpsko predhribje, ki ga tvorijo na južni strani .Nem¬
ško-rut ar sko pogorje, Cerkljansko hribovje (med Bačo in Idrijco),

- 6  -

imenovano po kraju Cerkno, Škofjeloško hribovje in Polhograjski
Dolomiti, na vzhodu in jugovzhodu tik nad Savsko dolino pa Možakija,
Pokljuka in Jelovca, ki so zlasti begate z lesom. Najvišji del
vzhodnih Julijskih Alp se imenuje Triglavska skupina, imenovana
tako po Triglavu, ki ni samo najvišja gora vse Slovenije, marveč
tudi vse Jugoslavije. Na njem je v vsem slovenskem alpskem svetu
edini shegnik - nepravi ledenik, tako imenovani "zeleni sneg". ItiL
nikdar'ne skopni. Drugi najvišji vrh v Triglavski skupini je §kr=
latica, ki je le 100 m nižja od Triglava. Vzhodno od Kobarida nad
Sodo se dviguje Krn, odkoder je krasen tazgled proti jugu na morje.

V Zah. Julijskih Alpah je najlepša in najvišja Rekljan=
ska skupina na skrajnem severu, kjer so najvišji vrhovi j Poliski
Špik ali Boječ (Montaž) (2754 m), Viš (2666m) in Kanin (2592m).

Južno od tod tvori nekako predhribje pogorje Matajur  z isto¬
imenskim glavnim vrhom ter kanalsko pogorje, ki proti jugu prehaja .
v goriška Brda. Zadnji obronki Zah. Julijakih Alp so domovina Be=
neskih Slovencev, od Brd na jugu do Rezije na severu.

Pregled Alp na slovenskem ozemlju.

Deli Vzhodnih Alp . Posamezne enote Alp po sestavinah
niso vse enake'. Po "teh* sestavinah ločimo Vzhodne Alpe v več pasov,
izmed katerih so na slovenskem ozemlju: C entralne  (ali o=
srednje) Alpe. ki sestoje po večini iz granita, gnajsa in siju =
dovca (biotit); drugo skupino imenujemo Dravsko skupi=
n o, Id. je po svojih sestavinah zelo različna, in južni a p n e=
niški  pa  s, ki sestoji večinoma iz apnenca, kakor že ime po=
ve.

Centralnim, ali osrednjim  Alp  a'm.
pripadajo: Svinška planina, Goljtca, Strojna, Pohorje in Kozjak,

Dravski skupini pripadajo: Ziljske Alpe, Karnske Alpe,
Karavanke, Vitanjska gorska vrsta, Slovenske gorice in Goričan^
sko Prekmurje,

Južnemu a p n e n i š k ’e m u pasu  pripadajo
Julijske Alpe. (Rekljanske  Alpe s Sivčevim (Kaninovim)
pogorjem ter. Triglavsko pogorje), predgorja Julijskih Alp in Dolenj=
sko gričevje. t

^Alpske reke  imajo zaradi velikih višinskih raz=
lik povprečno velike padce; na nekaterih krajih drve z grmenjem
(večkrat s slapovi) navzdol, na drugih krajih pa se ustavijo in se
Čistijo v prijaznih jezerih, Množina vode alpskih rek se ravna d£=
loma po letni razdelbi padavin, deloma pa- tudi po kopnenju snega.
Večinoma so alpske reke zelo vodnate, zlasti spomladi, one pa, ki
dobivajo svoje dotoke z visokih delov Alp, kjer sneg kopni šele po=
leti, prinašajo največ vode tedaj. Barva alpskih rek je odvisna
od sestavin njihovega porečja. Naj čistejšo vodo imajo one reke, ki
teko po apnencu (Bistrice); ta voda je trda in postaja mehkejša
Šele tam, kjer prispe na nepropustne plasti, ali pa če dobiva do¬
toke iz takih krajev, v tem primeru izgube algske reke svojo či=
stotoj med alpskimi rekami je po barvi najlepsa Soča, ki jo pri=
števamo sploh najlepšim rekam sveta.

Alpska jezera  so deloma gorska, deloma pa
dolinska. Le-ta so  večja in globi .j?.*  Reke, ki teko skozi jezera,
jih s prodom polagoma zasipajo.

Lepota Alpje  znana po vsem svetu. Nikjer drugod
ne nudi priroda toliko izprememb in pokrajinskih krasot. V Alpah

- 7  -

nas razveseljujejo gozčtnate doline s šumečimi gorskimi potoki,
modra ali zelena jezera, v katerih se zrcalijo gorski velikani,
mnoge tesni, zeleni pašniki in visoke stene. S svojo lepoto pr-i=
vabijo naše Alpe vsako leto mnogo letoviščarjev^

Kras>in kraški pojavi.

Predhribje Vzhodnih Julijskih Alp polagoma in neopazno
prehaja*na jugu v Kras, tako da ni moči potegniti točne meje med
tema gorskima sestavoma, še zlasti ne, ker sta oba iz apnenca in
se kraške značilnosti šele bolj na jugu pokažejo povsem izrazito.
Vendar je črta Idrijca - Vrhnika - južni rob Ljubljanskega barja
še najbolj pravilno potegnjena meja med alpskim in kraškim svetom.

Kras ima vse polno svojevrstnih površinskih oblik in
pojavov, kakršnih v alpskem svetu ni, vsaj v višjih alpskih gre=
benih ne. Ustvarila jih je voda v stiku z lahko topljivim, precej ,
čistim apnencem na krajih, k^jer ni tolikšnih strmin, da bi voda
lahko naglo odtekala po^površju. Na takšnem svetu si je skozi raz=
merorna mehek apnenec počasi utrla pot pod zemljo in na ta način
nekako zrahljala in preluknjala zgornje zemeljske .plasti, ki so
se potem.sesedle bodi v večje ali manjše skladaste kotanje ali pa
je v podzemlju izgrebla med apneniškimi skladi dolge rove, IdL jih
poznamo kot kraške jame. Za kras najbolj značilni pojjavi so.
tače, uvale, škraplje (podi), kraška polja, ponikalnice, kraške
jame, kraške planote in presihajoča jezera.

Ge se pelješ iz Trsta.proti Gorici, vidiš ob robu Ko=
menske planote vse polno majhnih okroglih kotanj, v katerih je na
dnu‘največkrat rdeča prst, V alpskem svetu bi kaj takega zaman is=
kal. To so vrtače, podobne nekakim naravnim lijakom, ki so nastat
li tako, da je voda topljivi del apnenca počasi odplavila, netop-
Ijivi pa se je sesedel. Rdeča prst, ki je ostala na dnu, ima svo-
jo barvo od železne primesi apnenčastih skladov.

Navadno nekoliko večje od vrtač, po obliki pa ovalne
kraške kotanje so tako imenovane uvale, zelo razteonjene uvale pa
kraške doline ali kraška  p r;  o 1 j a • Vse teatri kraške -ob¬
like so nastale na-isti način, namreč tako, da je voda čisti ap¬
nenec raztopila in ga raztopljenega odnesla, netopljivi del (rde-*
ča prst) pa se je na mestu sesedel. 'Nastanek kraških polj si raz¬
lagamo tako, da je bil prvotno cel niz vrtač, ki,jim je -vmesne
apnenčeve pregrade voda polagoma povsem preglodala, nekatere pre-u
druge pozneje, ter tako iz vrtač naredila najprej uvale, iz teh
pa slednjič kraška polja. (Primer; Reško polje).

Kraški podi  ali ik r a p 1 j e so ozki žle=
biči, ločeni drug od drugega po ostrih robovih. Zarezala je te
žlebiče po površju odtekajoča voda, ki je zaradi ogljikove k±=
sline, katero vsebuje, razjedla luknjičav kraški apnenec.

Ponikalnice  so reke, ki od svojega izvira
dalje tečejo nekaj časa po površju, nato pa izginejo med razjede=
ne kraške apnenčaste sklade v tako imenovane požiralnike ali pa v
kraške jame, na kar pridejo bodisi spet na dan ali pa se pod mor=
sko gladino izlivajo v morje. Najznamenitejši ponikalnici na Slo=
venskem sta; Reka-Timav in Pivka - Urfca - Ljubljanica; prva ponik=
ne v Š’koci jansko ;  jamo in pride na dan kot Timav pri Stivanu pod
Doberdobom, pivka pa izgine v Postojnsko jamo, teče kot Unica po
Logaškem polju, ponikne znova in sleanjič v več izvirih privre
pri Vrhniki zopet na dan kot Ljubljanica.

Velika znamenitost slovenske zemlje s’o o k a p n i c e

- e -

ali kraške jame, ki so med naj^epšimi na svetu. Izkopale so jih
kraške reke, s čudovitimi kapniki pa okrasile z raztopljenim
apnencem nasičena voda, ki si je med razpokami utrla pot od se~
meljskega površja do stropa teh jam, odkoder po malem kaplja v
jamo. Apnenec, ki ga tu spet izloča, gradi od stropa navzdol le=
denim svečam podobne kapnike stalaktite, od tal navzgor pa sta=
lagraite,.Ko se'stalaktit in^stalagmit združita, nastane steber.
Kapljajoča voda pa je v kraških jamah potegnila tudi veličastne
kamenite"zavese", zlasti lepe so v Postonjski jami. Poleg Postojn=
ske .imamo na Slovenskem še več drugih večjih kraških jam, med nji=
mi dkocijansko, blizu Trsta, županovo pri Grosupljem, Planinsko
jamo,' iz katere teče Unica ter Križno jamo severno od Loža,

Nadalnja posebnost kraškega sveta so presihajoča jezera,
med katerimi je zlasti pomembno Cerkniško jezero. Spomladi in je=
šeni, ko je pri nas na Slovenskem doba deževja, ves južni del
cerjaoiške kotline zalije voda, ki iz tako imenovanih kraških bru=
halnilcov privre na površje, poleti in pozimi pa se kotlina spet
isp: azni po istih zemeljskih odprtinah, skozi katere se je bila
napolnila, Bruhalniki se spremene v požiralnike.

Obsežnejša področja visokega Krasa so kraške planote,ki
pa niso ravne, marveč globoko razjedene in je na njih vse polno
drugih, mnogo manjših kraških površinskih oblik (vrtač, uval) in
podobne so kozavemu obrazu. To je razmeroma zelo reven kraški
svet, zlasti še tam, kjer ni gozdov.

Posebno izrazite kraške planote, po katerih lahko po=
drobneje razdelimo ves slov. Kras* so: Tonovska planota (med do=
lino Idrijce in Vipavske dolino), ki jo Cepovanska dolina deli v
dva dela: zahodni, ki je do 800 m visoko nad morjem, se po Jeraju
Banjsčica imenuje tudi Banjška planota, vzhodni del pa je Trnov=
ska planota, ki je poraščena z gozdovi in je za kakih 200-300 m
višja kakor zahodna ter ima zelo malo naselij.

Komenska planota,  ki jo loči od Trnovske
rodovitna ih gričevnata Vipavska dolina, sega na zahodu do So=
če, na vzhodu do Notranjskega Krasa, na jugu pa do Tržaškega Kra=
sa„ To je razmeroma precej nizka planeta (200-500m nad morjem),
ki je dobila ime po kraju Komen. Rodovitne zemlje je tod malo,za=
to pa je ta skrbno obdelana. Najvišji je severni del, kjer se'tik
nad Vipavsko dolino dviguje Trstelj, najvišji vrh vse planote.
Tekočih voda je na Komenski planoti zelo malo. Skoro edina je ko=
maj 1 km dolga Timava, ki pri Štivanu bli,zu Devina prihaja na
dan kot spodnji tok Notranjske Reke. Od Skočijanske jame do Sti=
vana teče Reka pod zemljo. Od stoječih vod^a so na Komenski pla=
noti (na skrajnem zahodu) le Dcberdobska jezera.

Čičarija  je nekoliko višja od Komenske plenote
in se vleče kot nekaka severna preg-raja Istre od Miljskega zaliva
jugovzhodno od Trsta do Reškega zaliva. V zahodnem delu se dviguje
do 600 m visoko, na skrajnem vzhodu, tik nad Reškimzalivo.m, pa se
nenadno vzpne znatno vise. Tu je tudi naj- išji vrh vse Istre,

Učka gora (1396 m). Zaradi neugodnega podnebja (zelo ■'/roča in su=
]ja poletja, pozimi pa hudo mrzla burja) in pomanjkanja vode je
Čičarija na splošno zelo pusta in revna dežela, zlasti v severnem
delu, kjer ni gozdov in prevladujejo gola kraška tla. Term priuer=
no so siromašni tudi ljudje, Id. tod prebivajo. Le na zahod tečeta
dve manjši rečici, Riža^a in Dragonja, prv§ v Koprski, druga v
Piranski zaliv. Ime je Čičarija-dobila po Čičih, ki žive v njenem
južnem delu (vasi: Mune, Brgud).

Na Notranjske mK r a s u, ki ga delimo v
zahodnega in vzhodnega, je tudi ve6 zelo izrazitih kraških planot
in polj. V zahodnem Notranjskem Krasu imamo na"jugu Reško polje,
po. katerem teče ponikalnica'Reka, severno odtod pa Pivko plani®
no, ki:-.se vleče do Snežnika, najvišje gore Notranjskega Krasa
(1796 m)., Postorgjsko; pol je t  Hrušico z Nanosom, v vzhodnem delu
Notranjskega Krasa Rakitni oko irj Bloško planoto, poleg tega pa še,
kopico iraških polj, med katerimi so najpomemnejša okrog Logatca,
Planine, Rakeka, Cerknice in Loga«

Ves Notranjski Kras si lahko predstavljamo kot eno samo
širno krasko planoto, ki so jo površinske in podtalne kraške vode
močno razjedle ter jo preoblikovale v povsemjsamostojna manjša
kraška področja* Ponekod se dviguje v razoroma visoke gorske gre®
hene (Javornik s Snežnikom, Hrušica z Nanosom), ki so že močno po¬
dobni grebenom Alpskega predhribja. Na splošno pa velja, da je se®
verni Notranjski Kras mnogo bolj porasel z gozdovi, kakor pa juž =
ni in že zaradi tega spominja bol, na nižji alpski sveti Nižji
Kras je mnogo bogatejši s Kraškimi pojavi, kakor pa višja področ=
ja, kjer ima veda na najbolj strmih pobočjih več možnosti, da se
odteka po površju in ne pronica toliko pod zemljo*

Vzhodno cd Notranjskega imamo Dolenjs ki K ras,  ki ga'po®
drobnej e delimo v štiri večje kraške kotline, imenovane po glavnih
krajih; Dobrepoljska, Velikolaška, Ribniška in Kočevska kotlina*
Začenja se na severu ob robu Ljubljanskega barja, na južnem koncu
pa prehaja preko Kočevskega Roga polagoma v Belo Krajino,. Dolenj.®
ski Kras je močno porasel z gozdovi, zlasti pa še okrog Kočevja,
kjer so ponekod ti gozdovi skoro neprehodni* Podnebje pa ni tako
ostro kakor na Notranjskem Krasu*

Na skrajnem južnem koncu Slovenije, že ob hrvatski me=
ji, je Dela  K r a j i n a, ki jo tudi še prištevamo h Krasu,
Je to velika kraška kotlina z nizkimi griči, proti severu pa jo
zapira visoki greben Gorjančevi, v katerih je najvišja gora Trdinov
vrh ali-Sv-.Jera, Da spadajo Gorjanci še h Krasu, dokazujejo krot¬
ke jame v njih. Tudi skoro vsa Bela Krajina je precej revna dege®
la, ker je zelo malo površinskih voda,- Podnebje je selo ostro, ker
je dežela ge preveč oddaljena od morja in zate vpliv sredozem®
skega podnebja ne seže do tja. Poletja so vroča in suha, zime pa
hudo mrzle* Ljudje se pečajo z živinorejo, poljedelstvom, izdelo=
vahjem domačega platna ter z vinogradništvom c

v- Kraški p o j a v i .

Drugo veliko zemljepisno ali prirodno enoto tvori Kras
ki ga imenujemo tudi D ipr a r s k o gorstvo.  To gorstvo
zavzema pretežni del površine Jugoslavije,

Po ogromni večini sestoji Kras ali Dinarsko gorstvo iz
apnenca, ki pa se‘razlikuje od alpskega apnenca v tem, da propu®
šoa vodo in da se lahko razkraja,''Voda, ki pada na ta apnenec kot
dež, ga kemično in mehanično razkraja, ne cdtuka pa kot reka‘ali
potok na površini .kakor drugod,- temveč p o n i k u j e t.j, iz®
gine pod zemeljsko- površino; take vode imenujemo P o n o ur ni®
c e, ponikvarice ali ponikalnice;  tako na®
stajajč podzemeljske reke in potoki, ki prihajajo ponekod zopet
na dan. - Ker torej na Krasu odteka voda podzemeljsko, ni na kraš=
ki pcvrŠini globokih rečnih dolin, kakršneso v Alpah* - Pa ne sa®
mo to da na Krasu voda ponica, temveč ob ponicanju jemlje voda s
seboj tudi preperelo zemljo, ki tvori drugod rodovitno plast^po¬
vršine , tako ostane na kraški površini gola skala, ki daje včasih

- 10  -

pokrajinam značaj kamenitih puščav. - Pod zemljo ustvarja voda
podzemeljske jame ali votline, ki jih krase ponekod prelepi
kapniki (stalagmiti in stalaktiti); podzemelj ske jame sc vcasxh
zelo velike.

Kraški pojavi so včasih tudi takozvane v r t a č e, to
so^vdolbine z lijasto obliko; ustvarja jih ponikujoča voda na ta
način, davedno bolj razširja svojo ponikvo, to je mesto, kjer po¬
ni ca. Vrtače imajo na vrhu v premeru 20 - 50 ra in nastopajo na ne¬
katerih krajih v velikem številu. Ponikujoča voda pu^ča na dnu
vrtače rodovitno prst, na nekaterih krajih rdečkasto geleznato
ilovico, ki jo visoki robovi dolin branijo burje. Prebivalci o-
grajajo doline tudi s kamenjem, obdelujejo to zemljo, ki tvori
sredi kamenite puščave nekako zelenico, ter jo imenujejo o g r a=
do. Včasih se dolina napolni z vodo; taka je 1 o k v a ali
kal,

Kraška polja  so večje kadunjaste ravnine, ki jih
obdajajo od vseh strani gorovja, tako da mora po njih tekoča voda
odtekati le pod zemljo« Polja so podobna velikim čolnom in so na=
vadno pokrita z rodovitno zemljo. Ob deževju ali ob kopnenju sne=
ga se kraška polja čestokrat napolnijo z vodo, ki ob suši zopet
izgine skozi požiralnike ob robu polja. Tako nastajajo na Krasu
presihajoča ali peri jodična  jezera.

Vseh navedenih kraških pojavov pa ni povsod, kjer so
kraška tl^. Ponekod kragki apnenec ne propu~ča enake vode;^zato
tudi ne izgine rodovitna zemlja v votline in doline, temveč osta¬
ja na površju in omogoča tudi t jno rastlinstvo. Tudi je treba o=
meniti, da keaška zemlja ni povsod iz apnenca, zakaj velike dele
zavzemajo tudi skriljavci, peščenci in ponekod še kamenine vulka¬
ni enega izvora.

Kras je pa ogolilo tudi gospodarstvo Rimljanov, Bizan¬
tincev in Benečanov, pa tudi domačinov, ki so uničevali gozde,ne
da bi zemljo obenem primerno pogozdovali .

Dolenjski Kras,

Dolenjski Kras meji na SV na Dolenjsko gričevje, na SZ
na Ljubljansko barje, na Z približno na črto, ki si jo mislimo od
izvira like proti jugu do Prezida, torej na Notranjski Kras; na
J pa sega čez Kolpo. Dolenjski Kras je precej dobro obdelan.Daši
ni dovolj vode, so vendar po planotah in širokih grebenih obsežni
gozdovi.

Deli Dolenjskega Krasa so; a) Turjaške gore; raztezajo
se na J in JV Ljubljanskega barja ter segajo na Z do potoka Iško,
na J do Ribniške planote, na JV do Dobrepoljske kotline, na V in
SV pa jih meji cesta od Višnje gore do Škofljice. Najvisji vrli v
Turjaških gorah je Mokreč (1056 m), b) Grosupeljska kotlina se'
razteza pia V Turjaških gora in prehaja na J v Račensko kotlino,
c) Dobrepoljska kotlina prehaja na S iz Račenske kotline,na V jo
obdajs Tisovska planota, na Z pa Grmadsko pogorje,, V tej kotlini
ni nobenega potoka, vendar pa je ob deževju preplavljena, kerpri=
vira voda iz podzemeljskih jam, v katere potem zopet ponicuje.
č) Ribniška planota se razprostira južno od Dobrepoljske kotline
in zahodno od Ribniške doline, d) Tisovska planota se razprostira
med'Dobrepoljsko kotlino in Krko ter ima svoje ime po vasi Tisč=
vec. Ta planota je dobro obdelana; Sy del ima ime Suha Krajina, e)
Suho Goteniško polje se razteza med Cabrnnko in Kočevsko planoto
in se vzdiguje v Goteniškem Snežniku, ki je najvisji vrh na Do=

11  -

lenjskem, do 1291 m. f) Kočevska planota se razprostira vzhodno
od Suhega Go teniškega polja in sega s Kočevsko kotlino do Roga"'
na V, na J pa do Kolpe, Na tej planoti so ponekod pravi pragozdi,
v katerih se skrivajo medvedje in volkovi, ponekod pa so tudi led=
ne ali pa kapnišk§ jame* g) Rog sega s svojimi izrastki proti S do
Krke, proti J do Črnomaljskega gričevja. V tem gorovju je mnogo
rjavega premoga. Najvišji vrh je 1100 m visoki Rog. h) Črnomaljsko
in Metliško gričevje obsega vso pokrajino med Krko od Soteske do
Novega mesta na S, med JZ koncem Gorjancev in med Kolpo na V in J.
Griči se vzdigujejo kgmaj 200 m nad ravnino. Zemlja visi proti Kolpi
ob kateri se razteza Crnomaljska-metliška nižina, ki sega tudi čez
Kolpo, i) Gorjanci se razprostirajo v smeri od JZ proti SZ med do=
len jo Krko, Savo in Ko*lpo v približni dolžini 30 ‘m. Nemci jim pra=
vijo tudi Uskoki po krščanskih uskokih (beguncih), ki so okrog leta
1530 pred Turki sem pobegnili, Gorjanci se vzdigujejo veličastno
nad 130 m visokim krškim poljem. Najvišja gora je sv. Jera (1181m),
zdaj imenovana Trdinov vrh po slovenskem pisatelju Janezu Trdini,
ki je pisal "bajke in povesti o Gorjancih". Cez Gorjance drži ce¬
sta iz Novega mesta v Metliko.

Vodovje Dolenjskega Krasa je del pomor ja Črnega mor
Glavni reki sta Krka in Kolpa. Kolpa, izvira izpod Risnjaka, ki jo
Že"izven ozemlja Dolenjskega Krasa in tvori večinoma južno mejo'
te zemljepisne enote, Teče precej vijugasto; ker je dokaj plitva,
ni plovna. Njeni pritoki v tem delu so neznatni. - Razen omenje=
nih rek pa je na Dolenjskem Krasu več ponikalnic z neznanimi od=
toki. Take ponikalnice so zlasti v Suhi Krajini, v Ribniški in Ko=
čevski kotlini,tako Bistrica, Ribnica in Črni potok (Ringa).

Podnebje  Dolenjskega Krasa je slično onemu v
Dolenjskem gričevju.

Prebivalci Dolenjskega Krasa obdelujejo polj$, rede ži=
vino in izvažajo les, imajo pa tudi lesno industrijo. Črnomaljsko
in Metliško gričevje ima mnogo vinske trte.

V Podsmreki se je rodil pesnik Josip Stri  t ar,  v
bližjih Retjah pisatelj in kritik France L e v s t i k, v bl±ž=
nji Rašici pa pričetnik slovenske književnosti Primož Trubar.

Iz Ljubljane v Velike Lašče drži cesta, ob kateri leži
Turjak z zgodovinsko imenitnim velikim Turjaškim gradom, domom iz
turskih bojev znamenitih Turjačancv,. - Ob kočevski progi od Ve=
likih Lašč dalje pridemo do razvaljenega gradu Ortnek, Južno od
tod se cepi cesta, ki teče v trg Sodražico in odtod v Cerknico,
železnica pa nas dovede v Ribnico,, velik lep trg,kjer izdelujejo
suho robo. - Dolenja vas je nekoliko vstran od »železniške proge. ->
Nato pride Kočevje, mesto ob Rinži. V Kočevju je gimnazija in za=
vod za slepe. Mesto je bilo središče nemških naselbin do 1. 1942,,
ko jih je Hitler .poklical v Nemčijo, Blizu mesta so premogovniki,
v okolici pa obširni gozdovi. Železnica preneha v Kočevju; pred
to vojsko -so gradili progo v Vrbovško, ki bi vezala s karlovško
progo Slovenijo z morjem po našem ozemlju.

Belokranjska železnica pelje iz Novegamesta preko Krke
v Kandijo. V bližini je'grad Grm § kmetijsko šolo! Semič ima v o=
količi znatno vinarstvo. V mestu Črnomlju je okrajno glavarstvo
in okrajna sodnija; prebivalci se bavijo s poljedelstvom in vi=
nar stvorn. Gradac je imel nekoč velike topilnice za železo. Ne da=
leč odtod je grad Krupa. Metlika, nekdaj glavni kraj Slovenske
krajine, zdaj Bele Krajine, ki ima ime po obleki prebivalcev, ki
si jo izdelujejo iz domačega platna, Iz Metlike drži belokranjska
železnica v Bubnjarce , odtod pa v Karlovac.


—-


i

12  -

Notranjsko. Največji kraj Notranjske je nie=
sto Vrhnika, nekdanja rimska naselbina Nauportus. Leži ob zahodnem
robu Ljubljanskega barja ob izvirih Ljubljanice. Ima precej riz¬
vito industrijo, zlasti lesno (parketne deščice) in usnjarsko. Na
Vrhniki se je rodil pisatelj Ivan Cankar, ki ima tam tudi lep spo=
menik. Po slovitem ogromnem železniškem mostu, ki pa so ga med
drugo svetovno vojno uničili in je zdaj železniška proga že spe=

1 jana naokrog, ter,,po lesni trgovini znana je Borovnica, po les=
ni industriji Dolnji Logatec, po presihajočem kraškem jezeru Cer=
knica, po eni ngjlepših podzemskih jam na svetu, Postojno, po rud=
niku,.živega srebra, ki je drugi največji v Evropi, pa mesto Idrija.

Pivški ali Notranjski Kras.

Notranjski Kras-je obširna planota, ki se razprostira od
reke‘Vipave ter ceste Col - Logatec v JV smeri do Kranjskega Snež=
nika, Ko planoto sestavljajo večje in manjše planote, na katerih
se vzdigujejo posamezne kope in samotna slemena. Med posameznimi
planotami leže kraška polja. Severni deli Notranjskega Krasa ima=
jo obilno gozdov, južni so goli. Deli Notranjskega Krasa sot

a) Rakitniška planota legi južno od Ljubljanskega barja, •
na V sega do iške, na Z pa do reke Borovnišce, ki se obe izlivata
v Ljubljanico. Najvišji vrh te planote je'Krim (1106m), mejnik
med Notranjskim, Gorenjskim in Dolenjskim, b) Logaška planota se
■razprostira med Ratitniško planoto ter med Hrušico in Idrijskim go=
rovjem* Severni del te planote senagiba pri Ljubljanskem barju
in se končuje ob izviru Ljubljanice. Ob tem severnem robu se
vzdiguje Ljubljanski vrh do 813 m. c) Bloško gorovje je južno od
Rakitniške planote ob razvodju med Dolenjskim in Notranjskim. Naj=*
višja točka mu je Bloščak (1067m). č) Planinsko polje na JZ Lo=
gaške planote im- svoje ima po kraju Planina. Po Planinskem polju
teče zaradi neznatnega strmca v zelo vijugasti strugi Unica f  ki
prihaja skozi Malograjsko jamo na dan. Ta jama je zelo velika, za
njo pa jezero. Planinško polje je pokrito z naplavinami, ob robo=
vih ga obdaja apnenec. Po 18 km dolgem teku se Unica zopet ižgub=
Ija pod zemljo in prihaja pri Vrhniki kot Ljubljanica na dan. Ob
deževju poplavlja Unica Planinsko polje, d) Rakovska dolina pri
Rakeku je znamenita zaradi dveh naravnih mostov in Škocijanskih
jam. Potok Rak teče deloma pod zemljo, deloma nad njo. Dve votlini,
ki sta v Rakovski dolini, imata l r  e kapnike, e) Cerkniško kotli=
no z zhanim Cerkniškim jezerom pokrivajo, naplavine, apnenci in do¬
lomiti. -Kotlina je močvirna, naselbine so po večini ob višjih ro=
bovih. Cerkniško jezero se razprostira v južnem delu kotline.dol=

f o je^okoli 10, široko pa povprečno 1 2 km. Polno jezero meri

6 km , ob mali vodi pa približno 12 km .

To krasno presihajoče jezero slovi že od nekdaj kot po¬
sebno prirodno čudo. Spomladi ima zelo malo vode, poleti je včasih
malone suho, ob jesenskem deževju pa narašča. Bljuvalniki bljujejo
vodo iz sebe z grmenjem in šumenjem. Ob suši je Cerkniška kotlina
velik travnik, a treba je hiteti, da spravijo za časa seno. Ob
presihanju jezera nalove ribiči mnogo rib, lovci pa p strele -.mno¬
go povodnih ptic.

f) Loško polje je JV od Cerkniškega jezera. Pri Starem
trgu je sloveča Križna jama z okostnjaki medveda-brlogarja, ~
g) Žapadno od Cerkniškega jezera se vzdiguje iz Pivške planote
Cerkniški Javornik do 1370 m. Odtode se vleče gorovje Javornik,IdL
ga sestavljajo apnenci in dolomiti ter pokrivajo bukovi in hojevi
gozdil Na JV delu se končujejo Javorniki z obširno skalovi: o

- 13 -

Kranjskega Snežnika, visoko planoto, nad katero se vzdiguje delo=
rna goli, deloma travnati, stožčasti Snežnik (1796m), najvišji
vrh Notranjskega Krasa;' Snegnik slovi po- bogatem planinskem rast=
linsi in ima razgled do Beneških Alp in do bosenskih gora.

Imenuj vode notranjskega Krasa. - -

r Podnebje Notranjskega Krasa je precej ostro« Pozimi

razsaja tu huda i ;ja, poleti pa je precejšna suša. Padavin na
Notranjskem Krasu je precej; na južni strani Kranjskega Snežnika
dosega celo množino skoraj 3300m,

Gospodarske razmere na ozemlju Notranjskega Krasa niso
posebno ugodne. Poljedeljstvo; živinoreja in izvaganje lesa so
glavni viri dohodkov,

Cesta iz Ljubljane na Ig drgi po "Ljubljanskem barju.

Proga železnice od Verda do Rakeka je važno občilo na=
šega Notranjskega Krasa,, Prva železniška postaja za Verdom je Lo«
gatec. V Loga ec prihaja tudi državna cesta z Vrhnike. V Kalcah
blizu Logatca se cepi od te ceste druga cesta v Idrijo. Iz Rakeka
drži cesta v Cerknico v bližino.. Cerkniškega, jezera, ista cesta
nas vodi dalje v LoS ?  Stari trg in dalje, v.Prezid._

Zapadno od Logaške planota pa do 'reke Vipave'se razteza
velika kraška planota. Hrušica, Po večini jo pokriva gozd. Hrušica
.ima obilo vdrtin, kadun-j ; ,in jam. podzemeljskih voda in ponikalnic.
Prekp Hrušice drži cesta iz Logatca na Col in odtod na eni strani
čez Orni vrh v Idrijo ?  na drugi strani pa v Ajdovščino v Vipavski
dolini, ge za Rimljanov je vodila rod. cesta iz Akvileje v panon±=
jo e Južno od .te ceste .se : vzdiguje na .Nanoški planoti Suhi vrh
(1313m)V ki nudi krasen razgled, b) JV od Hrušice se razprostira
že omenjena pivška planota, ki se vleče do Kranjskega Snežnika*
Pivško planoto imenujemo po reki Pivki, ki izvira na zahodni stra=
ni Kranjskega Snežnika ter se izgublka v postonjsko jamo; po 7 len
dolgem podzemskem teku prihaja na- Planinskem polju kot nam že zna=
na Unica zopet na dan.

Postojnska  jama je svetovno znana in spada med
najveličastnejše in najzhamenitej še evropske okapnice. Občinstvu
odprti del Postojnske jame je nad 4 "m dolg ih ima nad 2 . n dolgo
ozkotirno železnico. V jami se drvimo ravnovrstnim hodnikom,,po=
kritim z belimi kapniki, dvoranam,- mnogim stebrom, gričem in do=
linam. Blizu vhoda je "velika dvorana", nad 28 m visoka in nad
45 m široka. Po globoki strugi šumi Pivka, Znamenita je tudi pro--
storna "plesna dvorana", posetnikom posebno ugajata Kalvarija in
Belvedere z mnogimi stalaktiti in stalagmiti. Krasen je pogled v.
Tartar pod Belvederom, gledalca pa očara tudi blizu 3 m dolgo "za=
grinjalo",- - V postojnski okolici so še razne druge jame; v neka.=
terih izmed teh živi v tolmunih človeška ribica. - SZ od Postojne
so posebno znamenite Predjamske votline; v eni izmed teh stoji
Predjamski grad (Erazem Predjamski).

Zapadno od reke Pivke in južno od Hrušice se vzdiguje
Gabrško pogorje, ki še razteza na jugu do Reke. Najvišja točka mu
je Vremščica (I027m)* - Reško gričevje je maloobsežno in zavzema
ozemlje med Reko in Čičarijo. Reka teče ob SV vznožju tega gričev=
ja po koritasti kadunji^ sprejema pri Ilirski Bistrici mrzlo Bistre
00  ter ponicuje slednjič v. tlcocijanskih jamah (ne zamenjaj teh s
i>koci janskimi jamami pri Rakeku!) - Vipavska dolina se razteza ‘JZ
od Trnovskega gozda in Hrušice ter severno od Komenske planote.
Apnenci se izgubljajo tu pod peščene naplavine. - Vipava pri vira.
v trgu Vipava na dan ter se izliva JV od Gorice v Sočo,

-H -

Glede podnebja zahodnega dela Notranjskega Krasa tvori
izredilo izjemo Vipavska dolina, ki ima zelo milo podnebje in ki
prideluje mnogo vina in jušnega sadja, dasi tudi po njej razsaja
voasi močna burja. Srednja letna toplota Vipavske doline, ki je
odprta gorkim vetrovom iz Furlanske nižine, je 11 stopinj C.

Železnica drgi iz Rakeka v mesto Postojno, ki je zaradi
sloveče jame cilj mnogih posetnikov. Od Postojne dalje vodi 2elezni=
ca v dolini pivke, vzporedno njej pa tudi cesta, drufa cesta na se
cepi pri Postojni in drgi ob vznožju Hrušice skozi Razdrto, odko=
der pelje ena cesta v Senožeče, druga pa v Vipavo in v Ajdovšči=
no. - Proga iz Postojne nas dovede miljo Prestranka v it. Peter na
Krasu; to je vagna gelezniška postaja, kjer se razhaja od glavne
proge, ki drži dalje v Divačo, stranska proga na Reko.

Proga iz it,Petra na Krasu na Reko drgi mimo gradu Kal=
ca, kjer se je rodil pesnik Miroslav Vi 1 har,  V Trnovem so
imele šolske sestre samostan in šolo, Ilirska Bistrica papirna nad
izvirom Bistrice razvaline gradu. Po tej postaji prekorači želez¬
nica Reško gričevje ter se spušča navzdol proti Reki.

Železnica in cesta Ajdovščina - Gorica. Ajdovščina ima
predilnico. Odtod drgi cesta ob vznožju Trnovskega gozda Čez Sem=:
pas v Gorico, železnica pa sledi reki Vipavi in nas dovede v Dorni=
berg ter v Prva cino.

Komenska planota.

Med Vipavo, Sočo, Furlansko nižino ter med Tržaškim Kra¬
som se vzdiguje Komenska planota, imenovana'po kraju Komnu sredi
nje. Ljudstvo imenuje to planoto "Kr as Komenska planota je
podobna valovitemu morju, ki je sredi viharja okamenelo. Njeno po=
vršje je močno razorano in razdrto, malo obraslo in skoraj brez
tekoče vode. Večinoma ga pokriva žalostna,'kamenita puščava, med
katero pa je nekaj zelenic obdelane zemlje. Povprečna višina Ko=
menske planote je 200 - 400 m in narašča od severa proti jugu.
Najvišja točka planote je ob Vipavi Trstelj (643®).

Voda  Komenske planote se izgublja skozi požiralnike
skoraj vsa pod zemljo.'Reka, ki ponica v Škocjanske jame, teče nad
35  km"daleč pod zemljo. Ta podzemeljski tok so poiskali in so nag=
li, da napravlja Reka pod zemljo nad 24 slapov. Pri Štivanu blizu
Devina pride Reka zopet pod imenom Timava na dan, a ge po komaj 1 km
dolgem teku se izliva skoraj 50 m široka v morje. Velika je tu ge
toliko, do nosi celo do izvira male ladje. - Razen te vode se do=
be na Komenski planoti le tu pa tam mali studenci. Ob dolgotrajni
suši morajo ljudje do 5 ur daleč hoditi po vodo. Edina večja sto=
ječa voda jeDobrdobsko močilo.

Podnebje Komenske planote je samo na sebi mehko in ugod=
no. Zelo neugodno pa vpliva na to podnebje goli svet; ker ni goz=
dov, dobe SV vetrovi večjo moč in naprsvijo podnebje mrzlejše nes= .

go bi bilo drugače. Poletja so navadno vroča in zelo suha. Suho
vreme nastopi navadno že aprila in traja do septembra. Oktobra na¬
stopi južno vreme z močnim deževjem, kmalu, kmalu petem pa za.vla¬
da suha burja. Vmes pa je pozimi več časa prijetno, lepo vreme,

Burja je selo suh in mrzel veter, ki piha v kratkih moč=
nih sunkih s planot in z gorovja ob severni in vzhodni obali Ja¬
dranskega morja. Bližino burje naznanjajo, ako je nebo jasno, ko=
pičasti oblaki nad bližnjimi gorami. Navadno traja burja 3 dni,
najsilnejša je drugi dan. Kad,ar drvi murja z vso močjo in z gromu
podobnim bobnenjem, tedaj se tresejo hiše kakor ob potresu, tako

- 15  -

da odletavajo kosi ometa od stropa, z  žlebasto opeko krite stre=
he rje treba obložiti s.tenkimi kamni, da jih ne odnese burja.
Včasih'pretrge burja vozove, ljudi in sivino, celo železniške
vozove. Burja nastane tedaj, kadar je nad izredno toplo Adrijo
nizek zračni tlak., nad. vzhodnimi Alpami pa visok tlak izredno
hladnega zraka.

Burji. povsem nasproten je jug ali široko,  topel,
neprijetno soparen veter, ki prihaja od morja in prinaša oblač=
no ihdeževno vreme« Navadno veje od JV« Jug prevleče nebo s tež= •
kimi, svinčeno-sivimi in nizkimi oblaki* Jug napravi človeka otož¬
nega. burja pa razjasni nebo, osuši zrak in človek se zopet oživi .
in razvedi .1,

Gospodarstve  Komenske planote je seved.a za= .
visno od tal in od podnebja. Kraševec ima r .jši suho leto, ker
če mu tudi suša vzame prvi pridelek (žito), obrodi pa trta tem bo=.
1je in vino je zanj glavni pridelek. Mokra leta pa so tudi žitu
škodljiva in dajejo le obilo krme, katere po Krasu tako zelo pri=
manjkCije. - Koder pogozdujejo gola tla, tam de jeseri najbolj ;ori=
jemo.., - Med kraškimi vini je najbolj znan teran.

železnica nas dovede iz §t. Petra na Krasu v Divačo.Tu
se cepi od nje državna.železnica, ki vodi v Kozino - Hrpelje in
odtod v Pulj. V bližini Divače je podzemeljska jama s krasnimi
kapniki. - Iz Divače vodi železnica dalje po Krasu navzdol in
kmalu se nam odpre prekrasen pogled na Jadransko morje 0  Naslednja
postaja je Sežana; uro hoda odtod je Lipica. Nato sledi postaja
Opčine, potem Prosek, ki slovi po svojem vinu, dalje Nabrežina,
kjer lomijo apnenec in kjer se cepi železnica v Gorico in v Be=
netk£. Glavna proga zavije tu k morju in drži ob njegovi obali v
Trst.

Železnica Gorica - Trst je nadaljevanje nam že znane ka=
ravenske oziroma bohinjske železnice« Po Prvačini se odstrani od
Vipavske-doline in vodi skozi kraje Rihemberg, itanjel, Dutovlje
(odtod cesta v Tomaj, ki slovi po izvrstnem vinu) in Opčine. Potem'
prodre ta železnica južni rob Krasa (nad 1 km dolg predor) in pada
polagoma ob prelepem razgledu na mesto Trst in na morje vedno ni=
že ter dospe na kolodvor v Trst.

Križišče cest  na Komenski planoti je Komen.:
Zdaj grade železnico iz Sežane v Dutovlje; da bo na jugoslovan¬
skih tleh zvezana tržaška proga z goriško.

Furlanska nižina.

Na slovensko ozemlje sega tudi majhen del Furlanske ni=
žine, ki je del padske ali Gornjeitalske ftigine in torej ne pri=
pada Krasu, pač pa je z njim v ozki zvezi. Furlanska nižina se za=
jeda na slovenskem ozemlju med Brdi, Vipavsko dolino in Zfipadnim
delom Komenske planote, potem pa ob zapadnem robu Komenske plano=
te in ob dolenji Soči do Jadranskega morja, - Večinoma sestoji
Furlanska nižina iz soških naplavin ter pada od Gorice dalje, 3$žr
je 90 m nad morjem, vedno bolj, čim bolj se bliža morju. Pri stoku
Tera in Soče ima še 12 m višine.

Soča stopi južno od Solkana na Furlansko nižine ter teče
zapadno od Gorice. Kmalu se njena struga razširi in poplitvi. Od
izliva Vipave dalhe teče Soča v več rokavih, med katerimi so prod¬
nati otoki. Polagoma se razširi njena struga na 300 - 350 m, pri
Pierisu je celo nad 900 m široka. Ob vsaki povodnji udari reka
čez nizke bregove, dasi so večinoma zajezeni, ter poplavi vso

16

bližnjo zemljo. Pri Villi Vicentini se obrne Soča zadnjikrat pro=
ti JV in obdrži to smer do izliva. Pri otoku Morosini zapusti svo=
jo strugo ter teče po strugi nekdanje rečice Zdobe, zato sprejme
tudi to ime in se vali v premnogih valovih in zavojih leno v morje.
Kot Zdoba je Soča za manjše ladje celo plovna.

Podnebje Furlanske nišineježe
popolnoma italijansko; prav mehko in vlažno. Severna gorovja za=
branjujejo dostop mrzlim vetrovom, nasprotno pa je od juga gor
odprta pot gorkim in vlažnim vetrovom.

Gospodarske razmere  Furlanske nižine
so drugačne nego v ostalih delih slovenskega ozemlja. Najbolj po=
dobna ji je v tem oziru Vipavska dolina. -Poleg raznovrstnega ži=
ta pridelujejo v Furlanski nižini v bližini obale tudi riž: razen
tega nahajamo tu bujno rastočo zelenjavo; vinska trta uspeva jako
dobro, pa tudi oljka. Tu rastejo dalje smokve, raznovrstne češnje,
slive, breskve ir drugo sadje. Bolj poredkoma nahajamo granate,
kutine, mandlje, agras in nešplje.Med drevesi Furlanske nižine mo=
ramo omeniti lavor, cipreso in pinijo. Zaradi sviloreje je murva
precej razširjena. V goriški okolici, kjer je srednja januarska
temperatura 3.1 stopinj C, rastline tudi pozimi ne nehajo evesti.
Pomlad se začenja tu dober mesec poprej nego drugod. Rastlinstvo
se razvija prv® dni maja krasno in veličastno.

Prebival stvo  Furlanske nižine je deloma slo=
vensko, deloma furlansko-italijansko. Meja med obema narodnostma .
teče večinoma ob železnici iz Gorice v Krmin, potemtakem pripada
le neznaten del Furlanske nižine slovenskemu ozemlju.

Ob železnici iz Trsta v Gorico leži Tržič (Monfalcone)
z žveplenimi toplicami; tu se cepi železnica v Benetke, druga pro¬
ga pa drži ob vznožju Komenske planote v Gorico. Gorica je sedež
knezoškofa. Staro mesto se vzpenja okoli 148 m visokega goričkega
gradu. Znamenit je goriški muzej, prelep je ljudski vrt. Na bliž¬
njem griču je samostan Kostanjevica, kjer je deloval znameniti
slovenski jezikoslovec o. Skrabec .

Čičarija in Tržaški Kras.

*

JZ od Reške doline in Komenske planote se vleče od Tr=
žaškega pa do Reškega zaliva del Krasa, ki se imenuje Tržaški
Kras in Čičarija.

Čičarija ali Visoka Istr  a nima skoro
nič gozdov, nobene tekoče vode, povsod le belo in sivo kamenjejki
te na soncu skoro slepic zato imenujemo ta del tudi Belo Istro,
Čičarija se vzdiguje 500 - 600 m visoko nad morjem. Tla pokri=
vajo ostanki razpočenih plošč ali iz zemlje štrleče skale, vse
sam svetel apnenec. G' rogi e doline opaziš šele, ko prideš prav
blizu; v njih in v razpokah je nekaj rdeče zemlje,„katero siro=
mašno ljudstvo marljivo obdeluje. Na SZ še spušča Čičarija v
stopnjicah k peščenim kotlinam pri Trstu. JV rob pa je strmo od=
sekan. Tu se vzdiguje z gozdom obrasla Učka do 1396 m in nudi o~
biskovalcu krasen razgled.

Tržaški Kras  je podoben K 0 menski planoti. Rob
med kraškim robom in med morjem pa je sestavljen iz peščenca.

Čičariji in Tržaškemu Krasu manjka razvitih rek. Na
apnenih, prepočenih tleh se izgublja vsa padavina v zemljo.Edino
dve rečici moremo omeniti tu; prva je Rižana, ki izvira izpod
Sl-.vnika (I020m) in se izliva blizu Kopra v Jadransko morje >dru=

- 17  -

ga pa'je Dragonja, ki izvira izpod Hriba ter se izliva v Piranski
zaliv. . .

N/

Tržaški Kras in Čičarija imata zaradi ledene burje po=
zimi prav ostro podnebje, da ljudje in živina mnogo trpe. Gola
apnena tla vsrkavajo ravno tako slastno toploto kakor mokroto, a
poleti gorkoto tudi izžarevajo in neizmerno toploto. Obala ima
milejše podnebje. Pomembna je na planoti in tudi na obmli in mor¬
ju burja, ki je včasih tako silna, da otežuje ali celo onemogoči
ves promet. V Trstu morajo ob burji napeti po ulicah vrvi, da se
pešci 'za nje opri jemljejo. Zlasti pozimi, ko pokriva gore sneg, je '
burja tako mrzla, da ne ubrani pred njo rudi naj toplejša obleka.
Mornarji se burje ne vesele, zlasti zato ne, ker večkrat pripiha
nepričakovanoc

Velike važnosti za slovensko ozemlje je Tržaški zaliv
jadranskega morja. Plima in oseka sta neznatni, najnižja oseka je
februarja, največja plima pa septembra« Ob istrski obali teče od
J proti S morska stfuja ali morski tok, ki se obrne v Tržaškem za¬
livu proti Benetkam, Prva luka na Slovenskem je pri Sesljanu blizu
Devina* Nadalnja postaja železnice je Grljan, kjer ugledamo bajno=
lepi grad M i r §, m a r s čarobnimi nasadi, Nato zagledamo dolge
in raztresene B a rkovlje, kjer je mnogo ribičev ter imenitno morsko'
kopališče. - Kmalu nato sledi Tržaška luka* - Vso opisano obalo
je pokrivalo nekdaj morje; pridobili so jo s tem, da so odkopali
sosednje griče ter jih v morje zvozili, ~ Tržaški luki sledi'na ju=
gu ob obali občina okeden^j, nakar prehajamo na istrsko obalo,Istr='
ska obala je nižja od kraske, prijaznejša in rodovi tnej ša, pa tu=
di mnogo bolj členovita* Vanje se zajedajo Miljski, Koprski in pi=
ranski zaliv. Zapadno od Piranskega zaliva se vzdiguje rt Savu=
drija (Žalborna).

Žival stvo  Jadranskega morja v Tržaškem zalivu
je mnogostransko, ker mnogi mali zalivi dajejo ribam mirno t  pri=
jetno in hrane bogato zavetišče. Pri Kopru se zlasti izplača lov
na sardele; najboljše ribe Tržaškega zaliva pa so luben (brancin) r
plošča in lokarda (škombro). Tudi prav lepih školjk se dobi v oko=-,
liri.

'('■ .  v

Kakor je siromašna flora (cvetana^ na kraški planoti Ci=
Igrije, tako bujna in lepa je ob obali Tržaškega zaliva. Skoro ne=
pretrgano obrobljajo obalo plodonosni oljčniki; tudi trta raste
po vseh predelih razen na planotah. Murve, ciprese, akacije in
platane uspevajo prav dobro. Raznovrstna sadna drevesa dajejo £>rav
dobro sadje; tudi razna žita uspevajo, a ne v potrebni množini*
Zelenjave je okoli mest v obilici, v morju pa životarijo ob obali
razne alge,

v

Prebivalci  Tržaškega Krasa in Čičarije so Slo¬
venci. y Trstu samem pa Slovenci in Italijani. Gornja okolica je
popolnoma slovenska. Ob obali Tržaškega zaliva prebivajo Italija¬
ni tja dol do izliva Dragonje v mestih ter bliže teh mest - Na
tem ozemlju je tudi meja med Slovenci in Hrvati, ki pa .jo je tež¬
ko določiti, ker narečje prehaja v narečje, - Približna jezikovna
meja je črta Klana - lisac - Jelšane - Podgrad - Obrovo - Skadan-
čina - Podgorje - Rakitovac - Trebeče in potem Dragonja do svo¬
jega izliva. Slovenci v §V Istri južno od. glavne ceste se imenu¬
jejo Brkini, tostran pa Čiči.

Trst.  Trst je imel pred vojno velikanski promet;
1912, 1. je n.pr. prišlo v tržaško luko nad 12.000 ladij, ki so
pripeljale nad 4 1/2 milijona ton blaga (kavo,riž,bombaž,začim=

- 18  -

be, rudo, premog, južno sadje, olje in dr.). - Tržaška luka se=
stoji iz treh delov: na severu brani nad 1 km dolg valolom "ncvo
luko" s 4 pomoli morskih valov. To luko zaključuje 33 m visoki
tilnik ob "stari luki”. Nato sledi'"luka Plaz" s 3 pomoli in a'
valolomom. Med novo injstaro luko se zajeda v mesto Veliki kanal,
ob čigar koncu stoji katoliška cerkev sv. Antona in v bližini le=*
pa pravoslavna cerkev sv. Spiridijona. V Trstu je tudi grška cer=
kev, več gledališč in drugih znamenitih poslopij. Znameniti sloven=
ski "Narodni dom" so Italijani požgali. Trst sestoji iz dveh de=
lov, iz novega modernega mesta s širokimi ulicami in s prostornimi '
trgi in iz starega mesta z ozkimi ulicami med visokimi hišami, Ka= ‘
tedrala sv. Justa jejia mestu, kjer je stalo nekdaj rimsko svet±= *
šče. V Trstu je več šol. tržaški muzej vsebuje poleg drugih zname= ‘
nitosti tudi favno Jadranskega morja. Iz mesta se vzdiguje električ
na železnica ob vznožju Krasa do Opčin, od koder je prekrasen raz=
gled. V bližini kolodvora, kamor pripelje železnica iz Op"'ln v
Trst j je "tehnični zavod” in velikanska ladjedelnica Lloyd (arze=
nal).

Železnica iz Trsta v Pulj vodi s tržaškega kolodvora ter
se vije po ovinkih Krasa navzgor; na postaji Kozina - Hrpelje se
združi v z v glavno progo, ki prihaja iz Divače. Nato zavije preko
puste Čičarije in kmalu potem zapušča slovensko ozemlje ter pelje
dalje v Pulj o

Iz Trsta drži tudi preko Čičarije podolž cesta v Kozi=
no - Hrpelje in odtod v Reko.

Obrežna železnica Trst - Poreč je vodila zdaj opuščena
ob miljskem zalivu v starodavno mesto Koper z znamenitim zvoni=
kom in^občinsko palačo. Kopru sledita znani morski zdravilišči in
kopališči Izola - Otok in Portorož in mesto Piran.

Kakor je žalosten in reven svet na planoti Čičarije,ta¬
ko bujno selena in bogato obdarjena je obala ob vzhodnem robu Ci=
čarije, kamor mrzli vetrovi ne morejo. To je prekrasna r i vi =
j e r a ob zapadni obali severnega dela Reškega zaliva. Tja do=
spemo s postaje Matulje šempetersko-reške železnice z električno
železnico. S postaje Matulje se nam nudi krasen razgled na morje
in na 3/4 ure oddaljeno mestece Kastav. - Ob obgli lež svetovno^
znana morska kopališča in zdravilišča Volosko, 0 atija, Lovran in
Ika z modernimi hoteli, prekrasnimi nasadi, layorjevimi logi in
drugimi krasotami. Pred vojno je prihajalo v 0 atijo letno nad
40.000 gostov, r

Rumena ali Zelena in Rdeča I s t. ra.

Južno od Težaškega Krasa in Čičarije se razprostira od
TržaŠko»piranske obale pa do Labina ob Reškem zalivu predel peščen¬
ca , ki je bil prvotno rjavomodre barve, pa je zaradi atmosferične=
ga vpliva na površju porumenel ali porjavel. Zato imenujemo ta
srednji del Istre "R u me n o Istro”.  Njena višina sega o L
285 do 380 m. Rumena Istra tvori prijazno gričevje, v katero se
zajedajo doline Mirne, Fojbice, Dragonje in Rase z rodovitno zem=

1 jo .

JZ del Istre pa zopet sestavlja apnenec, a ga pokriva ze=
lo rodovitna rdeča ilovica, crvenica, zato ga imenujemo "Rdečo
Istro”. Povprečna višina Rdeče Istre je le še 160 - 200 m.

Istrska obala  južno od Savudrijskega rta, na
katerem je 36 m visok svetilnik, ki sveti 32  km daleč, je precej

- 19 -

raztrgana. Proti jugu sledi pred burjo varna luka Novigrad; v nje=
ni bližini, se izliva v. morje Mirna. Nato sledi luka Poreč, v ka=
teri pa se morejo-zasidrati le male ladje. Južno od tol se pri=
čenjajo skalnati otočiči. 'ie  dalje proti jugu se zajeda fjordasti
zaliv Bernski 12 km dalso v zemljo, nakar sledi Rovinj z dvema lu=
kama. Gb JZ koncu Istre loči Fazanski preliv Brionske otoke od q»
bale. Brionski otoki imajo izredno lepo sredozemsko.rastlinstvo!
le sem prihaja v zadnjem času mnogo ljudi tako pozimi kakor poleti,
Puljska luka se začenja med dvema rtoma, ki sta dobra dva km na¬
razen, se zoži do 450 m,, nakar se zopet razširi. Notranja luka
meri okoli 6'km v : obsegu. Sredi nje stoji Olivski otočičc Južno
od puljske luke-se obala vedno bolj znižuje do Rta Kamenjaka ? lcjer
se vzdiguje mogočen svetilnik, ki kaže monterjem, kje so nevarne
kleči in kje se deli pot v Trst in na Reko. - Onkraj Kamenjaka je
Medulinski zaliv. JV stran Istre ima vse polno dobrih, a več±no=
ma malih luk. Raški zaliv pa je 16 km dolg, tako da morejo srednje-
velike ladje kakih 11 km daleč, a zaradi tesnobe se ne morejo v
njem kretati. Od Raškega zaliva dalje se istrska obala dviga, 0=’
meniti nam je tu še Plominski zaliv, kjer pa razsaja močna burja.

Istrske vode so prave kraške ponikvarice in obrežnice.
Fojbiea teče v bližini Pazina v malih slapovih, nazadnje po ozki
soteski, dokler se ne izgubi v kamenlta vrata, ne da bi jo mogli,
dalje zasledovati. - Mirna se izliva po 45 km dolgem teku v Mirn=
sko drago pri Novigradu. Poleti ima malo vode, po nalivih pa mo=
gočjjo naraste. - Raša, se izliva v Raški zaliv. Bivše, zdaj osuše=
no Cepiško jezero je merilo 8 kvadr. km; njegova površina se'je
menjala po velikosti njegovih dotokov. Okolica je močvirnata.

Toplina se v Rameni in .Rdeči Istri še bolj menja nego
na Tržaškem Krasu in na Čičariji. Tu razločujemo navadno le tri
letne čase: poletje, jesen in zimo, ker je spomlad tako kratka.

Ker poleti zelo redko dežuje, nastaja dolgotrajna su*a. Obala pa -
ima namorsko podnebje- Padavina narašča v Istri od JZ proti SV. V
primorskih krajih odločujejo vetrovi vreme; redni vetrovi so tisti,
ki vejejo ponoči in pozimi s celine na morje, podnevi in poleti
pa z morja proti celini. Zlasti SV namorski veter ohlaja v vročih
poletjih vsaj za nekaj ur neznosno vročino.

istrsko rastlinstvo  ima mnogo jugnej =
še lice 1 , nego bi sodili po. zemljepisni legi dežele. Zlasti obala
ima-mnogo zelenja povsod jo spremljajo-zimzelene rt  tline: oljke,,
mandlji, lovorike. Hrastovje raste po vsem polotoku t  ravno tako
tudi trta in smokve. Raznovrstna žita uspevajo, tursčica pa le te=
daj, ako ji ne škoduje velika suša julija in avgusta.

Preb i- vale i- Istre  so od. omenjene sloyeh=
sko-hrvatske meje Hrvatje, le zapadna obala od Pirana pa v do Pulja .
ima ozek pas Italijanov. V bližini Opatije in v okolici^Cepiškeš
ga jezera pa-'so se ohranile tudi nekatere rumunske - češke vasi.

gel e z n i c a Divača - Kozina - Hrpelje - Pulj
prekorači Čičarijo in pride na postajo Buzet; mestece leži globo=
ko v dolini Mirne. Nato pride Pazin, mesto s starim gradom , lepo ■
ležeče ob Fojbici. Naslednja važnejša postaja je Kanfanar, ker se
tu čepi železnica v Rovinj. Rovinj ima visoko ležečo' stolno cer=
kev. - Ob glavni železnici sledi Vodnjan, potem pa Pulj.

V Istri, ki jo je po zadnji vojni (kolikor jo ni odpad=
lo na Svobodno tržaško ozemlje) dobila Jugoslavija, je gotovo naj =
pomemnejše mesto Pulj, znan že iz avstrijskih časov kot veliko voj!
nc pristanišče. Z zaledjem je zvezan z železnico, ki pelje po sredi

— 20

Istre skozi^Pazin proti Trotu in Divači* Že za Rimljanov je Mio
važno ladjišče, kar dokazujejo mpogi, Se dobro ohranjeni sporne^
uiki. tako Avgustovo svetišče, arena - Di^kLč grad, ki je imela
prostora za 26.000 gledalcev, slavoloki i.dr. Muzej v Pulju je
zanimiv. V velikem puljskem arzenalu so izdelovali v bivši Av=
stri ji ladje največ je vrste, •

V bližini zdravilišča Portorož so solarne. Od tu dalje
prideš v Motovun (hrastovi gozdi dajejo les* za ladje), in sled=
njič v pristanišče,Poreč. Poreška stolna cerkev je dobro ohranje=
na bazilika iz 6., njen zvonik pa iz 15. stoletja. Prebivalci iz=
vagajo ribe, sol, sadje in vino.

01 vzhodni istrski obali je treba omeniti mestece La=
bin, kjer kopljejo rjavi premog, in pristanišče Plomin>

Važno občilo ob istrski obali so ladje, ki vozijo blago
in potnike iz Trsta v Pulj in odtod na Reko.

Reke.

Vodovje se s slovenskega ozemlja odteka v dve smeri*

§a vzhod po glavnih rekah Savi in Dravi v Donavo, ki se izliva v
Črno morje, in na zahod v Jadransko morje, kamor teče razmeroma
majhen del slovenskih voda. Ker je .razvodnica med črnim morjem
in jadranskim morjem precej blizu jadranske obale, so primorske
reke, razen Soče, ki .izvira visoko v Triglavskem gorovju, tudi
mnogo krajše. Razvodnice v Alpskem svetu ni težko določiti, ker
poteka po visokih grebenih Vzhodnih Julijskih Alp, na Krasu pa je
razvodnica med Savo in Jadranom dostikrat nejasna, vendar pa lah=
ko rečemo, da vsaj v glavnem poteka po na.jvisjih kraških plano=
tah od severa proti Reškem zalivu.

Ra vzhod v Donavo odvajata vodo največji dve slovenski'
reki Sava in Drava, ki dobivata z obeh strani vse polno pritokov.
Drava izvira na Topolskem polju, teče skozi Celovško kotlino,pre=
dre Prealpe severno od Pohorja, zavije mimo Maribora na Dravsko
in Ptujsko polje, nato pa teče počasi po Panonskem nigavju in se
vzhodno od Osijeka izliva v Donavo. Z desnega brega dobiva na Ko=
roškem Ziljo z Ziljico, Kapelsko Belo, ki izvira v .Kamniških pla=
ninah in predre Karavanški greben, ob vzhodnem robu Karavank pri=
teka vanjo Meža in Mislinja, na Ptujskem polju pa Dravinja, ki je
največja voda s Pohorja. Z leve strani tečejo v Dravo Glina, ki
prihaja z Gosposvetskega polja,koroška Krka ter Labošnica, na
Štajerskem, pa Pesnica in kot največji pritok Mura z Ledavo na le=
vi in Ščavnico na desni strani. Po množini vode je Drava največja
reka'na slovenskih tleh, Čeprav le v svojem srednjem toku teče po
njih. Naraste pa še zlasti ob jesenskem deževju in spomladi, ko
se v Alpah začne tajati sneg. Druga po velikosti je Sava, ki pri=
teka v dveh izvirkih iz Vzhodnih Julijskih Alp: iz Klanških je=
zerc prihaja po Podkorenski dolini Sava Dolinka, iz bohinjskega
kota (njen izvir je slap Savica nad Bohinjskim jezerom) pa Sava
Bohinjka; združita se pri Radovljici, odtod dalje teče Sava po pre
cej globoki strugi,oki si jo je zarezala v prod, s katerim je za=
sut ves gorenjski del Ljubljanske kotline, ponekod pa si je izko=
pala globoko deber v konglomerat (n.pr. pri Kranju). Iz Ljub=
ljanske kotline dalje si je utrla pot skozi hribovit svet ter ta¬
ko ločila Trboveljsko in Laško gričevje od Dolenjskega. Od Krške
kotline dalje proti Hrvatski teče počasneje, kjer je tod njen pa=
dec dosti manjši. Važnejši njeni pritoki so; na levi strani Tr=
žička Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica, Savinja in Sotla, na

21

desni pa Sora, ki nastaja iz SelŠčice in Poljanščice, Ljubljan±=
ca, dolenjska Mirna in, dolenjska Krka.

Na Primorskem, je edina večja slovenska reka Soča, ki
izvira nad Trento v Triglavskem pogorju, teče nekaj časa proti Z,
pod Bovcem pa zavije na J mimo Kobarida in Tolmina, nato po tes=
vi in globoko zarezani kotlini mimo Kanala ter čele pri Gorici
prihaja na ravnino in se.izliva v morje na Z. koncu Tržaškega za= .
iiva, in sicer v dveh rokavih, od katerih se večji imenuje Zdo»
ba, manjši pa isonzeto (Stara Soča), ki je prvotna, stara struga
Soče. Pritoki so;na  levem bregu Zadnjica, ki izvira pod triglav^s ’
skimi pečinami, Tolminka, Idrijca z Bačo ter Vipava z Branico? s
desne strani pa se stekajo vanjo Koritnica (pri Bovcu), Vučjn
(pri Bagi) in Nadiža z Idrijco. Nadiža je. na j več ja voda v Beneški
Sloveniji. Izvira v visoki dolini nad Breginjem in zavije ob S
robu Matajurja proti Furlanski ravnini.

Na kraškem svetu imamo mnogo manj površinskih voda ka= .
kor drugod. Posebnost kraških rek je v tem, da tečejo nekaj časa .
po površju, potem pa izginejo pod zemljo, (poniknejo; navadno v
kako krasko jamo ter pridejo slednjič znova na dan ali pa se pod
morsko gladino izlivajo v morje. Značilna primera kraških pon±=
kalnic sta zlasti Reka in Pivka. Reka izgine v ikocijansko jamo,
pri ittivanu pod 'Doberdobom pa znova privre iz zeml je in se odtod
naprej imenuje Timava, ki je dolga komaj dober kilometer. Pivka
izvira v Pivki plani i v Zah.. Notranjskem Krasu, se izgubi naj =
prej v Postojnsko jamo, priteče na dan blizu Planine kot Un±=
ca, na koncu Planinskega polja pa spet ponika in se prikaže na
površje pri Vrhniki kot Ljubi'anica.^Podzemskemu delovanju poni¬
kalnic pripisujemo tudi nastanek kraških jam, po katerih te pod=
zemske vode še danes tečejo ali pa so obrnile svoj podzemski tok
drugam med razjedene apnenčaste sklade.

Nekaj krajših rek ima tudi Istra, najvažnejše so Dra=
gonja, Mirna in Raša,

V Belokranjski kraški kotlini je edina pomembnejša reka
Lahinja, ki teče skozi Črnomelj, glavno mesto Bele Krajine, ter

se izliva v Kolpo.

.. ... \

jezera.

Na slovenskem ozemlju ločimo dve vrsti jezer: alpska
in kraška. Prva so po veliki večini ledeniškega izvora. Nastala
so ob koncu ledene dobe, ko so se ledeniki, ki so segali daleč v
doline, raztopili in odložili v obliki končnih moren ali gro=
belj grušč, ki so ga bili' prinesli s seboj ter doline z njimi ne=
kako zajezili, nakar je tako'nastalo dolinsko kotanjo zalila vo=
da, ker se ni mogla neovirano odtekati. Kraška jezera, ki jih je
na Slovenskem mnogo manj kakor alpskih, leže v kraških kotanjah,
odkoder se voda ne more odtekati^po površju. Delimo jih v stal=
na in presihajoča. Najznamenitejše presihajoče jezero v Sloveniji
je Cerkniško. Vsako leto dvakrat spomladi in jeseni, ki je obil=
no dežja, se južni: del Cerkniške kotline napolni z vodo. Ta voda
pa ne priteka v kotlino samo po površju,: marveč bruha na dan iz
odprtin v kraških tleh (bruhalnikov). Poleti in pozimi, ko deževja
ni dosti, jezero usahne in iste odprtine vodo spet požro (poži=
ralniki).

Koroška je :  izmed vseh pokrajin, kjer še prebivajo Slo=
venci, Z jezeri najbolj bogata. Le nekaj teh jezer je razmeroma

- 22

velikih, vsa druga so bolj godobna večjim ribnikom. Vseh skupaj
pa je nad 200. Najpomembnejša so: Vrbsko, ki je od vseh največje
(dolgo I6.5km), Osojsko, Baško,Hodiško in Klopihjsko.

Na Gorenjskem sta večji Bohinjsko in Blejsko jezero,
manjša.pa so Belopeška jezera ter sedmero Triglavskih jezer na
planoti Komni na južni strani Triglava-* Na meji med Julijskimi
Alpami leži v tesni dolipi Rabeljsko jezero, skozi katero teče
Ziljica. precej jezero je tudi v slovenskih Praalpah, posebno^
na Pohorju, kjer so znana po svoji lepoti zlasti Ribniško in Črno
jezero ter jezerca pri 3t,Lovrencu. Tudi Pohorska jezera so le¬
deni škega izvora.

H kraškim jezerom pa prištevamo ža onen.eno Cerkniško,
bivše Cepiško v dolini spodnje Raže v Jetri in Doberdobska jeze=
ra na Z koncu Komenske planote.

M o r s k a obala.

Slovensko narodnostno ozemlje meji tudi na morje in si=
cer ob Tržaškem zalivu na jug nekako do izliva Dragonje v Istri;
ta pe.s v političnem oziru pripada novi državni tvorbi Svobodnemu
tržaškemu ozemlju. K Tržaškemu zalivu teži vne zaledje do najj=
višjih notranjskih kraških planot ter do visokih grebenov Julij=
skih Alp. Nova razmejitev po drugi svetovni vojni je dala Jugo=
slaviji vso Istro razen tistega kosa, ki odpade na STO.

Pobočje ob obali se v splošnem precej strmo spušča v
morje. Pristanišča so zato lahko pristopna tudi za večje ladje,
zato imajo veliko prednost pred italijanskimi na drugi strani
Jadrana, kjer je morje ob obali plitvo. Najbolj strma pa so po=
bočja med Trstom in izlivom Timave ter na vzhodni strani Istre
«b Reškem zalivu.

Glavna zaliva ob slovenskem in hrvaškem Primorju sta
Tržaški in Reški zalivi Poleg teh dveh glavnih pa je vse polno
manjših ter je obala precej čienovita. Med manjšimi zalivi so
zlasti Trgiški, Miljski, Koprski in Piranski, v južnem delu Istre
pa Puljaki in Meduljinski zaliv. Posebnost istrske obale pa so
tako imenovane drage, To so ozki lijasti zalivi, ki so nastali
tako, da je globoko zarezane kraške rečne doline v spodnjem'delu
zalilo morje. Najbolj znane so Mirna, Limska in Raška draga.

Takšne drage so mogle nastati le na apnenčasi obali e  kakršna je'
v Istri od Savudrijskega r~iča na SZ koncu pa do Reškega zaliva.

Ob zahodni strski obali je tudi nekaj manjših otokov,
ki so bili v davni zemeljski preteklosti del istrske celine, pozneje
pa jih je morje odrezalo od nje. Najvažnejši so Brionski otoki
nasproti Pulju, severno odtod Istrski (Sv»Nikolaj»Sv.Andrej in
Sv.Ivan), na južnem koncu Istre pa Meduljinski otoki.

Podnebje,

Čeprav je^Slovenija razmeroma majhna dežela, se ven=
dar na nje-nem področju uveljavlj jo kar štiri različna podnebja,
to pa zaradi njene svojstvene lege na prehodu med Jadranskim mor¬
jem in'Panonsko nižino na vzhodu ter visokim alpskim svetom na
severu. Ta štiri podnebja so:

Sredozemsko ali mediteransko podnebje, ki ga ima le
precej ozek obmorski pas. Njegov vpliv ne sega daleč groti vzho= •
du, ker mu v osrčje Slovenije zapirajo pot visoke kraske plsnote.

- 23 -

Značilna za mediteransko podnebje so vroča in suha poletja ter
vlažne zime. Najbolj mile zime so ob spodnji Soči, v Vipavski do=
lini in ob istrski obali, medtem, ko je na Tržaškem Krasu zaradi
močne burje pozimi mnogo bolj mrzlo. Burja nastaja, kadar se zrak
na kraških planotah močno ohladi, postane težji ter zato z veliko
silo pada čez rob Krasa proti morju. Zlasti huda je bmrja okrog
Trsta, kjer so v strmem'bližnjem zaledju skoro same goličave in
veter nima nobene ovire. Posod, kamor sega neposrednji vpliv Sie-i
dozemškega morja, lepo uspeva najraznovrstnejle zgodnje sadje,ka¬
kor tupr. okrog Gorice in v Vipavski dolini in Komenske planote v
Istro. Slove posebno briška;, vipavska, kraška (teran) in istrska
vina.

Srednjeevropsko ali zmerno celinsko podnebje prevladuje
po vsem osrednjem delu.slovenskega ozemlja. Zanj je značilna še do=
kaj zmerna poletna in zimska temperatura; zime niso prehudo mr=
zle, poletja pa ne preveč vroča. : Padavine so porazdeljene na vse
leto, največ dežja pa je v jeseni in spomladi* Izredno hude zime'
so samo v kotlinah, ki so okrog in okrog obdane z višjimi gorami.
Mrzel, težak zrak še usede na dno kotline, med njimi pa je ob gor=
skih pobočjih toplejši zrak. 'Ta pojav, ki je zlasti značilen za
Celovško kotlino, imenujemo toplotni obrat. Normalno je tako, da
je -zrak tem mrzlejši, cim višje je. Tu pa je obratno, zato govo=
rimo o toplotnem "obratu 1 '. Srednjeevropsko ali zmerno celinsko
podnebje imajo poleg Celovške kotline še vsa Ljubljanska kotli=
na, vsa Dolenjska ter ftajerska razen skrajnega Vzhodnega dela.

Pod vplivom celinskega ali kontinentalnega podnebja.ka=
kršno vlada v Panonski nižini in so zanj značilne zelo hude zime
in močno vroča pol tja, so vzhodni deli Slovenije od Prekmurja do'
Krške kotline. Pad ..vin tu ni vec toliko kakor v Srednji Sloveniji,
Dežuje največ spomladi in jeseni, zaradi vrGoih poletij in ugod=
nih tal pa dobro uspeva na gričastem svetu (v Slov, Goricah,H&=”
ložah, ob Sotli in ob robovih Krške kotline) tudi vinska trta.

Alpsko ali gorsko podnebje imajo višji predeli Alp,Zime
so tod precej mrzle in sneg leŽ mnogo dlje, kakor pa dtugod na

Slovenskem. Poletja pa tudi niso tako vroča kot na primer na pod=

ročju sredozemskega in celinskega podnebja, Srednja letna toplo=
ta je zato v alpskem svetu 'nižja kakor drugod v Sloveniji. Padavin
je v Alpah precej.in v vseh letnih časih, zato je tod tudi toliko
neusahljivih izvirov. Sicer pa v Alpah podnebje ni povsod enako,'
odvisno je od nadmorske višine. Po njej se ra na tdi rastlinstvo,
ki ga delimo v štiri pasove; žito uspeva.le nekako do višine 1200

m; nato sledi gozdni pas do 1700m visoko, nad nji# je kakih 500 m

visok pas gorskih pašnikov, nekako nad višino 2200 m pa že prevla=
duje golo skalovje, odkoder sneg izgine le v vročini v poletnih
mesecih.

Slovenskih Alp nikjer ne pokriva večni sneg in zato;na
njih tudi ni pravih ledenikov. Le ponekod se na osojnih straneh
obdrže čez vse leto manjša snežišča, od katerih je najznamenitej=
ši tako imenovani "zeleni sneg" na SV pobočju Triglava.^To je
zadnji- ostanek ledenika, ki je v ledeni dobi segal daleč v doli=
no, se kak kilometer južneje od Radovljice,

Padavin je na Slovenskem povsod dosti in niso nikjer o=
mejene samo na ta ali oni letni čas. Na splošno pa velja, da jih
je na področjih, ki so bliže morju, dokaj več kakor pa na vzhodu,
kajti visoko hribovje, ki loči ostalo Slovenijo od primorja, v ve=
liki meri prestreže vlažne JZ vetrove« V vsej Sloveniji največ pa=
davin je na južnih pobočjih Julijskih Alp in pod Snežnikom,in sicer

- 24

do 3000 mm na leto. V Ljubljanski kotlini se letna množina pada=
vin giblje že okoli 1400 mm, na skrajnem vzhodnem koncu Sloveni=
je, kjer se uveljavljajo vplivi celinskega podnebja, pa je p©da=
vin le še kakih 800 mm na leto.

Od podnebja je odvisno rastlinstvo, od tega pa v veliki
meri tudi človekovo življenje in delo ter njegovo gospodarsko
udejstvovanje. ' ■■ ■->

Opis kotlin in dolin.

Celovška kotlina.  Široko kotlino na sever=
ni strani Karavank imenujemo po njenem glavnem kraju Celovško kot= ‘
limo. Njen srednji del je gričevnat, vanj pa so alpske reke, zla=
sti Drava, zarezale široke doline. Nekdanji ledeniki so tod zapu=
stili številna jezera. Celovška kotlina je bila v dobi samostojne
slovenske države Karantanije (odtod še danes ime Korotan) sredi=
šče slovenstva, po prvi svetovni vojni pa so vso Koroško do grebe=
na Karavank prisodili Avstriji, kjer je tedaj ostalo nad 100.000
Slovencev. Dokončna mirovna pogodba z Avstrijo po drugi svetovni'
vojni še ni sklenjena in je usoda teh Slovencev tako se negotova.

Ožemi severno od Karavank in "Julijskih Alp, kjer da=
nes prebivajo Slovenci bodo strnjeno naseljeni ali pa samo še red=
keje raztreseni med nemški živelj, delimo v naslednja glavna pod=
ročja: Podjuno, Rož, Gosposvetsko polje in Ziljsko dolino.

Podjuna je vzhodni del Dravske doline na Koroškem (vzhod=
no od Bele, ki od juga priteka v Dravo). Je široka, rodovitna
in precej gosto naseljena ravnina. Središče Podjune je mesto Veli= .
kovec na levem bregu Drave kjer zlasti v okolici živi še mnogo
Slovencev. Najsevernejša slovenska vas na Koroškem so Djekše, ki
leže že visoko na Svinji planini. Od južne strani je lep razgled
po vsej Podjuni, zlasti s Pece in Obirja v Karavankah. Podjuna hi
bogata samo zaradi svoje rodovitne zemlje, marveč tudi z rudami,
imena krajev Pliberk (Bleiburg), železna Kapla in drugih pričajo,
da zemeljske plasti tod vsebujejo svinec in železo. Poleg omenje=
nih so važnejši kraji; Sinča ves, Vobre in Grebinj. Podjuna je
bila znana že v stari rimski dobi pod imenom Juenna. Zahodno od Poč'
june se ob Dravi vleče do Beljaka Roš. Je mnogo ožja od Podjune in
nekako stisnjena med zahodni, greben v Karavank in Osojnico (Gura)
južno od Vrbskega jezera. Najvažnejši kraji v Rogu so Borovlje,
Bistrica v Rožu, Plajberk, Podrožiea in i§t, Jakob* Narodnostno so
Slovenci v Rožu še najbolj zavedni od vseh, kar jih je na Koroškem.

Severno področje Celovške kotline je Gosposvetsko polje
.objreki Glini. Imenuje se po kraju Gospa Sveta, kjer stoji nad ti=
soč let stara romarska cerkev«. Zahodno odtod je Krnski grad (pre= .
stolnica nekdanje Karantanije), pred katerim so na knežjem kamnu v  .
Karantanski Slovenci v slov. jeziku ustoličevali svoje vojvode. Če¬
prav je bilo Gosposvetsko polje nekoč središče slovenstva, živi
danes tod le še malo Slovencev, zakaj tu so se ob neposrednem sti=
ku z Nemci najhitreje ponemčili.

Zahodno od Beljaka se vleče med Ziljskimi in Karnskimi
Alpami Ziljska dolina. Njena pobočja so na obeh straneh zelo str=
ma, zato ima vsa dolina podobo nekakega širokega korita, kakor
sploh vse alpske doline, ki so jih v ledeni dobi obrusili mogočni .
alpski ledeniki. Najpomembnejša kraja v Ziljski dolini sta S'mo=
hor in Podklošter. Šmohor je najzahodnejši kraj, kjer v Ziljski
dolini še prebivajo Slovenci. Pri Podkloštru se dolina odpira pro=
ti jugu, odkoder priteka mimo Trbiža Ziljica.

- 2 ?

Med Karnskimi in Zah. Ziljskimi Alpami se v smeri V-Z
vlege ozka in globoka Kanalska dolina (podobna kanalu). Po njej
-teče z R e kljanskih Alp reka Bela', ki se izliva v Tilment,Tam,kjer
se spuščajo v dolino grebeni Karnskih Alp, Karavank in Ziljskih
Alp, leži v kotlini Trbiž, na jpomemnejši kraj vse Kanalske doline.

Od Trbiža na jug med grebene Julijskih Alp se vleče Ra=
beljska dolina (po-kraju Rabelj)„ Dolina se odpira na sever in že
po naravi teži proti Koroški, kamor -? skupaj s Kanalsko dolino
do konca prve svetovne vojne politično tudi pripadala,,. Po Rabelj—
ski dolini teče Ziljica, ki je mejna rečica meč V in Z Julijskimi -
Alpami. Kanalska in Rabeljska dolina sta zdaj v Italiji*,

Posamezne pokrajine in pome.mbnej'=

š 1 kraji.

Vse ozemlje, ki na njem prebivajo Slovenci, delimo na
manjše pokrajine, od katerih nekgtere obrobne politično ne pripa=
dajo k Sloveniji, marveč so tudi po drugi svetovni vojni ostale
zunaj njenih meja. Glavne pokrajine so, če jih štejemo od Z proti
V, naslednje: Primorska,(Tržaško ozemlje, Istra, Goriška in gor=
nja Soška dolina), Kranjska (Gorenjska, Dolenjska in Notranjska),
Koroška (Celovška kotlina,Ziljska, Kanalska in Rabeljska dolina)
ter Štajerska (.Zasavje,Celjska kotlina,Dravska dolina in Dravsko
polje, Slov. Gorice in Haloze ter Prekmurje),

V teh pokrajinah je mnogo krajev, ki so zlasti gospo=
darsko in kulturno zelo pomembni. Najvažnejša so večja mesta, saj .
so to središča našega kulturnega življenja (tu so višje šole ter •
druge prosvetne ustanove) inn narodnega gospodarstva. V njih se
križajo dobre prometne zveze in prav zato se je ravno v večjih me=
stih mogla razviti do viso2:e stopnje tudi naša industrija. Neka=
tori kraji potem slove po raznih panogah domače obrti, drugi spet.

. 3 važni n.pr. zaradi rud,; ki jih tam kopljejo, ali zaradi zdra¬
vilišč, tujskega prometa, ali pa so zgodovinsko znameniti.

Ziljska  d o .1 i n a .

Š iljska dolina ali Zilja ima svoje ime po reki Zilji,ki
cpohorju na slovensko ozemlje; od tu dalje teče Zilja
po precej široki, ponekod precej močvirni dolini, Na severu sprem=
Ijajo Ziljo Ziljske, na jugu pa Karnske Alpe,

Ziljske Alpe so večinoma iz apnenca, deloma pa tudi iz.
peščenca in laporja; končujejo se pri Beljaku z vrhom Dobračem
(2l67m), ki slovi po prekrasnem in dalnjem razgledu ("Koroški Ri=
gi"). - Karnske Alpe se vlečejo v ZV smeri do Ziljice,-'desnega
pritoka Zilje. Gorovje je 100 km dolgo in povprečno 75-km široko
ter se v vzhodnem delu nekaterikrat razširja v visoke planote ali
platoje.

Podnebje  Ziljska; doline je'na slovenskem o=
zemlju precej milejše nego v gornjih delih- doline; poletja so gor¬
ka, jeseni deževne, pozimi pa se vlačijo po tleh mrzle megle.Vlaž-
ni travniki dajejo kislo konjsko krmo, v dolini ter na prisojnih
krajih pa uspeva precej visoko tudi koruza, rž in sadje, dobim po=
krivajo osojne obronke tja do doline gozdovi.

Prebivalci  Ziljske doline so od iSmihorja da=

Ije proti V Slovenci, ki so ohranili častitljive stare narodne no¬
še, šege in običaje, pa tudi svojo lepo staro govorico, Vsa_doli=
na je slikovita in prirodno lepa,

- 26

Ziljski železnica drži na slovenskem ozemlju do Smohor=
ja in Podkloštra. Šmohor je.bil nekdaj središče slovenske Zilje
(nad 1oQO prebivalcev; zdaj je že akoraj ponemčen; v bližini tega
kraja sra se rodila Matija Majar-Z i 1 j s k i, navdušen Slovan
in nabiralec koroškega narodnega blaga, in župnik Urban  J a r=
n i k, slovenski buditelj in pisatelj.- Bistrica na Zilji je ve¬
lika slovenska vas z lepo cerkvijp iz 15. sto^.. - CaČe so župni=
ja pod Dobračem; nad vasjo se vzdiguje stari Caški grad* - Pod=
klošter je dobil svoje ime po samostanu^ čigar razvaline so še o-
hranjene* Dooim so prebivalci Zilje voboe katoliške vere, je v
bližini Podkloštra še nekaj protestantov, ki so ohranili svojo ve¬
ro izza slovenske reformacijske dobe (Sovce). Pri Podkloštru pri=
dobivajo iz svinca svinčeno belino (strupena barva).

Celovška kotlina.

Celovška kotlina se pričenja vzhodno od Dobraoa pri Be=
ljaku. Na jugu jo robijo Karavanke, na vzhodu jo ločijo v od spod=
nje doline Labosnice nizke višine, na severu pa se izboča med Sv±=
njo planino in Krškimi Alpami v Grobni ško polje. Vsa kotlina pred=
stavija valovito pokrajino z rodovitno zemljo, z jezeri, močvirji
in ribniki•

Karavanke  so pravzaprav podaljšek Karnskih Alp
vzhodno od Ziljice. Zapadni del ima obliko sredogorja in je po=
rasel z gozdovi; proti V, kjer prevladuje apnenec, pa prehaja go=
rovje čedalje bolj v obliko visokega gorovja, ki kaže zlasti pro=
ti severu divje in razorane stene 0  Pec (1511m) v Karavankah je mej=
nik troh držav. Golica (1836m) ima veličasten razgled in lepo pla=
ninsko rastlinstvo. Največji vrh vsega gorovja je Stol (2239m). Od
nekdaj znameniti je dalje proti V prelaz Ljubelj (1370m). Vzhod=
no odtod se nadaljujejo Karavanke v 14 km dolgem grebenu Košute.
Veličastna gora je tudi S od Košute osamljen Obir ali Oj stric
(2l41m), v katerem je mnogo svinca. Od Peči pa do V konca Košute
teče po grebenu Karavank meja med" Avstrijo in našo državo; otdod
dalje sledi meja razvodju med rekama Belo in Kokro, nato pa teče
zopet po glavnem grebenu Karavank do Pece (21l4m).

Svinja planina robi Celovško kotlino S¥ stran; vleče se
v smeri od S proti J; pokrita je z velikimi gozdi, pa tudi z rodo=
vitnimi njivami in bogatimi pašniki. Nekdaj bogati rudniki Svi=
nje planine so zdaj skoraj opuščeni. Podaljšek Svinje planine je
po Dravi ločena Strojna (I054m).

Krške Alpe med Dravo in Muro robijo le s svojimi vzhoda ■
nimi izrastki Celovško kotlino,

V o d o vj e Celovške kotline je izključeno del Podrav=
ja. Drava izvira na Topolskem polju v višini 1200 m in stopa pri
Beljaku v Celovško kotlino in obenem na slovensko zemljo, Malo pod
Beljakom se izliva vanjo na desbem bregu Zilja. Od tu dalje teče
Drava po široki dolini, ki se imenuje Rož. V svojem nadalnjem te=
ku sprejema Drava na desnem bregu Belo, na levem pa Krko z Glino.
Glina namaka ob vznožju Šenturske gore ležeče, deloma močvirno
Gosposvetsko polje, nekdaj središče slovenskega žirija. Vzhodno od
izliva Bele se odpira na desnem bregu Drave široka Podjunska do¬
lina, v k± sega do vzhodnega roba Celovške kotline. - Skoro sredi
Celovške kotline je krasno Vrbsko jezero, ki je 16 1/2 km dolgo
in 1 - 2 km široko. Izredno lepa okolica ter prijetne kopeli
(20 - 25 stopinj C) privabljajo vsako poletje mnogo letoviščarjev
na jezerske obali; znana letovišča so zlasti Marija na Otoku ob
južni, Vrba ob zapadni in Poreče ob severni jezerski obali.

- 27

P o d n e 6 j e Celovške kotline' kage velike razlike'
med poletjem in zimo* Poletja so zelo vroča, zime pa zelo ostre-.
Pozimi se nakopiči v dolini mrzlo zračno jezero, ki zaradi viso=
kih robov ne more odteči. Ti robovi'segajo nad mrzlo zračno jeze=
ro in imajo višjo temperaturo nego dolina (toplotni obrat). Pada=
vin: je v Celovški kotlini povprečno 800 - 1 000'mm.-na leto; degev=»
je prevladuje poleti in jeseni.

Gospodarske  razmere Celovške kotline se ~zdra=
di rodovitne zemlje in velike poletne gorkote ugodno razvijajo.
Izmed git pridelujejo največ pšenice, koruze in ajde, dosti je tu=
di sadja. Na vlažnih tleh pridelajo v Celovški kotlini mnogo ki=
slega sena ter redijo zato bolj konje, po planinskih pašnikih na
gorskih obronkih pa pasejo poleti govedo. Trgovino pospešujejo o=
bila prometna sredstva, industrijo pa množina rud. :,,r-

Železnice  in glavne ceste Celovške kotline se
•križajo v Celovcu. Glavna proga vse kotline je prpga iz Beljaka v
Pliberk in odtod v Maribor. Iz Beljaka, ki je važno trgovinsko in
obrtno., a skoro ponemčeno mesto, drži ta proga v Vrbo, Poreče in
Celovec.^Celovec šteje nad 60.000 prebivalcev in 'je sedež knezo=
škofa krške škofije. Tudi Celovec je ponemčen. V Grabštanju, Aa=
slednji postaji, se je rodil pisatelj Ožbalt G u t s m a n n.Pli=
berk je prijazno mestece na SV koncu Podjunskega polja. - Od glav=
ne proge se cepijo druge važne železnice; karavanska železnica dr=
ži iz Beljaka do Podrožce ob vznožju Karavank; odtod dalje vodi
skozi Karavanke skoraj 8 km dolg predor na Jesenice. - Iz Ce=
lovca drži ena železnica preko Gosposvetskega polja v It .Vid, na
Gosposvetskem polju je imenitna božja pot Gospa Sveta; v bližini
stoji še dandanes "vojvodski stol", dočim "knežji kamen" -v celov=
škem muzeju; druga proga pa vodi iz Celovca v Podrožco. Ob tej pro
gi Idži v bližini Celovca Vetrinj, znan po samostanu, kjer je umrl
1347. opat Janez Vetrinjski,  ki je opisal kot očividec
ostoličenje koroških vojvod na Gosposvetskem polju; zdaj je v sa=
mostanskem poslopju suknarna. Izmed ostalih postaj so še važne
Svetna ves (stranska proga v Borovlje), Bistrica v Rožu (železna
obrt) ih Podgorje, kjer se je rodil Andrej Einspieler, "oče koroš=
kih Slovencev", v §t.Jakobu v Rožu pa slovenski slovničar' Anton
J anež  i č. - Važna je dalje tudi cesta iz Borovelj na Ljubelj.
V Borovljah cvete puškarstvo, v bližini kraja Podljubeljem pa se
nahaja nekdaj po svinčenih rudnikih sloveči Slovenji Plajberk; iz
Ljubelja drži cesta dalje v Tržič na Gorenjskem, - Od glavne pro=
ge se cepi dalje v Sinčivesi - malo severno odtod leži mestece
Velikovec - stranska proga v železno Kaplo, znano letovišče s sla=
tino V bližini. Odtod se nadaljuje cesta v Belo-, na Jezersko in v
Kranj.

Zilja in Celovška kotlina sta p i svojem prebivalstvu
slovenska, nemška jezikovna otoka sta le Beljak in Celovec; me=
šano prebivalstvo je na Zilji pb Dobraču, severno od Vrbskega je=
zera ter na ozkem pasu, ki sega od Celovca do Borovelj. Mirovna po
godba v St.Germainu (izg. Sen že.rmenu) blizu Pariza je prisodila
Ziljo avstrijski Koroški, po plebiscitu dne 10. oktobra 1920 . pa
je tudi Celovška kotlina v političnem oziru del Avstrije.

e ž

iška dolina

Vzhodno od^Pliberka stopa Železnica v Mežiško dolino,
imenovano po reki Meži, ki teče med vzhodnima izrastkoma Karavank,
Ta dva izrastka izhajata iz Olševe (1929m) v zgornjem delu Mežiške'

- 28 -

doline, Severni izrastek se končuje v Peci in dela s svojim gre=
benom državno mejo, ki teče potem preko Strojne, jugni izrastek
pa se končuje ob Mislinji z Uršljo goro (l696m), ki jo pokrivajo
zeleni gozdi in.alpske trate, in s katere se daleč vidi.

v  Meža izvira v bligini Ovčeve, sprejema na desnem bregu

Črno dn Mislinjo ter se izliva pri Dravogradu v Dravo. Dočim imajo
pri tolci izpod Karavank svetle eleno barvo, ima Meža umazano barvo,
ki jo dobiva v rudnikih in tovarnah, katerim slugi.

Mežiška dolina, poleg Jezerskega, košček slovenskega Ko='
rotana, ki ga nam je prisodila st.germainska mirovna pogodba, v goji
poleg poljedelstva in živinoreje zlasti veliko industrijo. V Črni,,
preprostem letovišču v gornjem koncu doline, kopljejo svinec. Tudi-
Mežica ob Meži ima svinqene rudnike., poleg tega pa tudi tvornieo
za jekih. V dolenji dolini Mege leže ob južni železnici Prevaljej
nekdaj je bila tu cinkarna, potem železna obrt, po koro§kem.ple=^ ;■
biscitu pa se je preselila iz Celovca tja Družba sv. Mohorja s
svojo tiskarno. V bližnjih Lešah so premogovniki, v Tolstem vrhu
pa izvira slatina. Gustanj legi lepo ob dolenji Megi; prebivalci
so rudarji ali tovarniški delavci, ki izdelujejo na blignjih r ,av=
neh jeklo. - Podgora na vznožju Sv.Uršule ima slatino "rimski
vrelec” z udobnim letoviščem. Dravograd leži jako ugodno ob ±zli=
vu Mege v Dravo in je ge stara naselbina. Že za Rimljanov sta se
krigaii tu dve cesti, zdaj pa se v D r avogradu križajo tržaška,la=
bodalca in mi slin j ska g el eznic v.

Dravska dolina med Golico, Kozjakom
in Pohorjem ter Slovenjgraška udori'n

Od Dracograda dalje se zoži dolina Drave, Na severu ob
levem bregu se vzdigujeta Golica (Korica) in Kozjak,: na jugu ob
desnem bregu pa Pohorje. Na levem bregu je še toliko prostora^ da
teče ob Dravi državna cesta, ki sledi stari rimski cesti, na deanein
bregu pa spremlja Dravo koroška železnica iz Dravograda v Maribor.

Golica se vleče sporedno Svinški planini vzhodno od la=
boške doline v smeri od SZ proti JZ. Samo njen najjužnejši del
pripada naši državi j tu sem prihaja državna meja od Strojne do
Drave in teče potem čez Košenjak (I522m).

Kozjak se vleče od prelaza Radija (670m) pa do ceste, ki'.'
drži iz Maribota v zgornjo Sv. Kungoto (in Lučane v Avstriji).To
gorovje je ozek greben povprečno 7 50 m visok. Pokrivajo ga gosti
gozdi, vzlic temu pa segajo naselbine in obdelana zemlja celo do
vr^a. Na nekaterih krajih sega Kotjak še preko Drave na njen desni
breg, tako pri Sv. Lovrencu. Prebivalci Kozjaka so'pridni drvar=
ji in živinorejci ali pa se bavijo z lesno trgovino. Po Kozjakovem
grebenu teče večinoma- državna in tudi jezikovna meja.

Pohorje je mogočna masa, ki se vleče na desnem bregu Dra=
ve od Dravograda pa skoraj do Maribora. Njegovo jedro tvori granit,
poleg tega pa nahajamo na Pohorju tudi gnajs ali rulo, blestnik ali
sljudovec (kristaiasti skrilavci), po nekod tudi marmor in drugo.
Pohorje tvori nalahko proti severu zavit lok. Povsod ga pokrivajo
temni gozdovi t  le na najvišjih delih nadomeščajo gozd pritlikavci,
močvirnati pašniki in "črna jezera", Najvišji točki Pohorja sta
Velika kopa 1542 m in Črni vrh (I543m). Gorenji deli Pohorja so
neobljudeni, le tu in tam je kaka gaga ali opuščena steklarna ob
obrobnih pobočjih pa je več manjših in večjih naselbin, zlasti tam,
kjer se pričenja ob gorskem robu vinogradništvo.

Sledeč železnici od Dravograda do Maribora pridemo naj=
prej v Vuzenico, prijeten trg z dravskimi M pelji, gozdnato oko=
lico in ribnatimi potoki; od tu drži preko D r ave cesta v Muto,
kjer izdelujejo kose, s:*:pe, cepine i.dr. Vuhred na desnem bregu
ima živahno trgovino k lesom; odtod, drži cesta v Marenberk, ki
je bil že v srednjem veku zaradi prelaza Radija važen kraj; zdaj
so tu žage, usnjarne in sušilnica za hmelj * V Ribnici na Pohorju
lomijo granit, pri Sv.Lovrencu izdelujejo kose, srpe in se bavijo
z lesno trgovino® Fala je postala v novejši dobi zaradi velike
elektrarne zelo\ažen kraj. Tu so namreč zajezili Dravo; nje padec
je (14 - 15m); največja elektrarna v Sloveniji pa tudi med največ='

jimi v Evropi. NjenaMoč omogoča razvoj mnogih industrijskih pqd=
oetij tudi v velikih daljavah,, Posebne priprave ob jazu pripuščajo

tudi spravljanje lgsa po Dravi, ki ga vozijo spretni Pohorci in
Kozjačani celo do .Črnega morja., Ruše so lepa in stara vas ob vznoŽ=
ju Pohorja, kjer se pričenja vinogradništvo » Tu sq zgradili veliko
tovarno za dušik in karbid Že prej pa so imeli Ruše tovarno za iz=

delovanje srpov* lopat, sekir in za užigalice. Bistrica-je iz odi=’
šče...na idilično'planoto Sv. Areha (-Henrik)', kjer mnogo obis .e
planinske koče», Limbuš slovi po vinu, še bolj pa pa sosednje Pekre-.
Od Limbuša dalje se začne dolina Drave zopet širiti v vedno Širše
Dravsko ali Ptujsko polje, na čigar severozapadnem koncu legi Ma= -
ribor.

Med vzhodnimi izrastki Karavank in Pohorjem se razprosti¬
ra Slovenjgraška udorina; nastala je na ta način, da so se pogrezni^
li ih porušili pred davnim časom nekateri kosi površja v globo=

Čino. Slo onjgraška udorina je približno 500 m visoko valovito
ter precej peščeno gričevje. Udorino namaka Mislinja, ki se izll=
va v Mežo. Po Slovenjgraški udorini drži iz Dravograda v Celje
železnica. Ob njejMeži Slovenjgradec, kjer je okrajno glavarstvo,
sodnija in meščanska šola. Mestece ima lepo okolico.

Slovenske gorice, Mursko polje in

Prekmurje.

Slovenske gorice  lege V od ceste, ki dr=',:
ši iz Maribora v Zg. Sv.Kungoto ter med Muro .na S in Dravo na J
na V pa prehajajo polagoma v Medmurje, v kotu med Muro in Dravo..
Večinoma sestoje iz laporja in gline. Vobče obsegajo porečje reke
Penice, pesnica in njeni pritoki ločijo Slovenske gorice v pri=
jazne griče, ki ne dosegajo nikjer znatne višine; prisojne obronke
teh gričev pokrivajo snrbno obdelani vinogradi, severne obronke
pa gozdi.

Pesnic  a, ki izvira blizu Zg.svMungote, teče po=
nekod v zelo vejugastem teku in zdaj.jo regulirajo, ker povzroča .
zaradi neuravnanih bregov ob velikem deževju povodnji.'

Mursko polje  se razprostira ob SV robu Slo=
venskih goric; svoje ime ima od Mure. 'V bližini Ernovža v Avstriji
doseže Mura S vznožje Slovenskih goric in ima odtod dalje ZV smer.
Od tu naprej do Radgone teče po reki državna meja. Ko stopi na
široko polje, se začne cepiti v več rokavov. Od Radgone pa do bli¬
žine Ljutomera teče Mura po rodovitnem in vedno^sir sem Murskem
polju, ki je naplavina Mure in njenega pritoka Ščavnice s Sloven=
skih gor ic 0

Pr_e_k.murje  je deželica nekdaj "-ogrskih" Sloi
vencev med"“Habo inTTuro. Državna meja poteka od Radgone do Sv,Ane .
na Igu, odtod pa po razvodju med Rabo in Muro vzhodno od Hodoša, ,

30

odtod naravnost proti J do vzhodno od Prosenjakovcev, odtod pa
vedno v bližini Kobiljskega potoka, potem pa po razvodju med
Ledavo in Krko, nazadnje pa ob Ledavi do njenega izliva v Muro#

Prekmurje razpada v Ravensko in Dolenjsko ob Muri in
Ledavi vGoričko,  severno odtod. Ravensko in Dolenjsko
Prekmurje ima popolnoma značaj Murskega polja, Goričansko pa je .
podobno Slovenskim Goricam. Zaradi neuravnanih bregov je v Muri
mnogo otokov, mostova sta le pri Veržeju in pri Murskem Središču,,
sicer pa se vrši promet po brodovih.

•

Prekmurje,  Onstran Mure se razprostira v juž* .
nem delu popolnoma ravna in zelo rodovitna, v severnem delu pa
bol j'hribovita in revnejša pokrajina Prekmurje ali Slovenska kra=.
jina. Njeno središče je mesto Murska Sobota, kjer je poleg neka* ,
terih drugih posebno pomembna tovarna za mesne izdelke, V Prek=
murju sta potem večja kraja še Spodnja in Gornja Lendava, prva v
južnem, ravninskem delu, druga pa na Goriškem.

Zunaj političnih meja Slovenije je ge po prvi svetovni .

. vojni ostalo severno od Prekmurja ca 10.000 Slovencev, ki So na= .
seljeni po vaseh v stranskih dolinicah reke Rabe. Največji, nekoč-
slovenski kraj v tem delu Rabske doline je mesto Monošter, v ka= •
terem pa danes žive po veliki večini Madžari,

Podnebje  Slovenskih Goric, Murskega polja in
Prekmurja je vsled tega, ker so te pokrajine odprte proti V, zmer?=
no celinsko, nikakor pa ni tolikih razlik med poletjem in zimo
kakor n.pr. v Celovški kotlini; Poletja so vroča, jeseni pa gorke,
padavin v Slovenskih goricah je letno približno 1000mm, v Prelc=
murju pa malo manj.

Rastlinstvo  Slovenskih Goric, Ilirskega polja,
in P. ekmurja je kaj raznoliko. Povsod ftspeva kostanj v velikih
množinah, med poljskimi pridelki pa prevladujejo pšenica, koruza,
proso in ajda, predvsem pa uspeva radi vročih poletij in gorkih
ter dolgih jedeni v Slovenskih Goricah in na Goričkem vinska trta,
ki daje dobra namizna vina; med temi so najbolj znana Ljutomer=
ska, V nekaterih občinah ormoškega kraja presega vinogradništvo
celo polovico površine. Tudi izvrstnih mineralnih voda ne pri«=
manjkuje v Slovenskih Goricah.

Prebivalci  Slovenskih Goric, Murskega polja •
in Prekmurja so Slovenci, ki pa jih loči narečje v dva delaj
vzhodni prebivalci so potomci nekdanjih panonskih Slovencev, ki .
jih narod šegavo imenuje "Prleke" (ker pravijo namesto "prej"
"prle"), zapadni prebivalci pa so potomci koroških Slovencev.

Razen Slovencev je v Prekmurju tudi nekaj Madžarov. Po veri so
Piekmurci katoličani in evangelj r ani, le-ti se ločijo v luteran=*
ce in kalvince.

Prometne razmere  Slovenskih Goric, Mur= ■
skega polja in Prekmurja so razmeroma neugodne, to pa vsled biv= .
še avstrijske uprave, ki je skrbela le za nemški živelj. S tega -
vidika je cepila od glavne proge, ki vodi iz Maribora v Gradec,
stransko šele v Ipilju in je zgradila na levem bregu Mure do
Radgone, pozneje pa podaljšala do Ljutomera. Proga iz Maribora nas
popeljeskozi pešniški predor (665m) do postaje Pesnice, potem v
It. IIj v Slovenskih goricah, nakar prekorači železnica po l90m
dolgem predoru razvodje med Dravo in Muro* Od Spil ja pa do Rad~
gone vozi po avstrijski zemlji. Ko prekoračimo v Radgoni most,
pridemo v Gornji Radgoni zopet na naša tla; prebivalci Gornje Rad=
gone, kjer je okrajno glavarstvo, prodajajo sadje in vino. Nato

- 31 T

slede ^Radenci, svetovnoznano letovišče; njih slatina služi proti
različnim boleznim in kot primes k vinu; vsako leto razpošljejo
nad 2 milijona steklenic radenske-slatine po svetu; v bližnji
okolici je Še več vrelcev slatine. iz Radencev je lep izprehod na
Kapelo, od koder se nudi krasen razgled. S postaje Bučečovci -
mnogoštevilna krajevna imena na -ci spominjajo na starosloven?? .
ske zadruge - drži cesta v trg Veržej 9  kjer je most, ki veže Prek='
murje s Slovenskimi Goricami. Ljutomer je lep trg. V njem cvete .
trgovina s konji in z vinom, ki ga prinašajo bližnje gorice‘{go=
rica = gorca, pomeni vinograd), zlasti vrh Jeruzalem (34lm).

Fe daleč odtod se je rodil v Cerovcu Stanko Vraz,  navdušen
"Ilirec". Iz Lju omera‘je železnica zgrajena v Ormož na jug in
Mursko Soboto na sever. - Cez ostale dele Slovenskih goric in
Murskega polja vodijo le ceste, med temi je važna ona, ki se cepi
pd mariborske državne ceste pri Pesnišlem predoru in drži skozi
Sv. Marjeto ob-Pesnici in mimo Velikega gradu Hrastovca (400 let
skoraj vedno last Herbersteinov) v Sv.Lenartu v Slov. goricah (iz=‘
voz jajc in kuretine) meščanska šola, najprej pa k Sv.Trojici v
Slovenskih goricah, kjer je sloveča božja pot. Iz Sv.Lenarta drži
cesta mimo' znamenitega gradu Vurberga, ki gleda z visokega roba na'
široko Dravsko polje, v Ptuj.

Prometne razmere  Prekmurja so neugodne,
zakaj bivša c-grska uprava je zabranjevala vsak stik prekmur= ,

skih Slovencev s sosednjimi brati po krvi in jeziku.V Prekmurju
drži proga iz Murske Sobote v Ho oš in v odtod v Budimpešto; dru=
ga proga, ki teče iz Zala Kgerszega v Cakoveo, preseka le v ne= '
znatni dolžini na? del.Prekmurja. Poleg železnice je važna cesta
iz Radencev v Mursko Soboto in odtod v Beltince in Dolnjo Lendavo.
Murska Sobota je sedež prekmurske uprave- ter ima gimnazijo. Bel=
tinci so bili Že pod odrsko ugravo narodno zelo zaveden kraj,

D Q lnja Lendava ima mešcansko. ;  solo« V Gorišanskem Prekmurju ni no=
bene večje naselbine, ’■

Dravsko a 1 i Ptujsko polje.

Med Pohorjem na Z, Slovenskimi Goricali na SV in S ter
med Halozami na J se razprostira Dravsko ali Ptujsko polje, ki raz=
pada v Zgornje in Spodnje, Prvo.sestoji iz proda, ki ga je nanosila
D"ava; D ava teče od Maribora•do Ptuja popolnoma na SV robu Drav=
skega polja in-ima ob Slivenskih goricah strm breg, pod Ptujem pa ’
krene preko ravnine, ki se od tu dalje razprostira kot Spodnje
Ptujsko polje na levem bregu močno razcepljene reke. V tem delu
podjeda Drava haloško gričevje; šele pri Ormožu se zopet približa
reka Slovenskim goricam. Tako Zgornje kakor tudi Spodnje ptujsko
polje je na več krajih močvirno, na drugi strani pa potok:. P±ujske=
ga polja - zlasti s Pohorja - čestokrat ponicujejo v suhem produ.

Poleti imamo na Dravskem polju precejšnjo su?o, ki jo
prekinjajo cesto hude nevihte in toča, povzročena po vlažno top=
lem zraku, ki se nakopiči na vzhodnem r|bu Pohorja, Zime so pre=
cej ostre, po tleh se vlačijo megle, dočim so griči okoli ravnine
v svojih vrhovih izven megle. Precej hladne so jeseni pod vplivom
dežja, ki prihaja od juga, pomladi pa so zgodnje.

Rastlinstvo  na Dravskem polju niposebno bujne,
zlasti na Zgornjem ptujskem polju ne, kjer primanjkuje vode; na ob¬
širnih planjavah'ga pokrivajo borovi gozdovi. RodovitnejSe pa je
Spodnje ptujsko polje, kjer mastna zemlgia rodi pšenico, o ve rž

in zlasti dosti čebule("luk" imenovane, zato "lukova dežela j.

- 32  -•

Pridelajo tu tudi precej tobaka,,

Glavna naselbina Dravskega polja je mesto Maribor,
leži na SZ koncu ob križišču cest (Gradec - Ljubljana - in
D-avograd - Ptuj) ter se naslanja na rob Pohorja in na južni rob
Kr zjaka oz, Slovenskih goric. Zlasti Kozjak zavrača hladne sever=
ne vrtrove in povzroča Mariboru milo podnebje (."štajerski Meran").
Maribor leži 274 m. nad morjem. Kot središče bogate poljedelske,
vinarske, -trgovske in tudi industrijske pokrajine ima Maribor le=
po prihodrijost. Maribor je .važna carinska postojanka. V delavnici
in kurilnici drž. Železnic popravljajo železniške stroje in vozo=
ve, V mestu so mlini, pivovarne in usnjarne, predvsem pa cvetO
trgovina z vinom, dadjem,- lesom, z živino, perutnino in jajci,

V novejšem času narašča zbog uporabe električnega toka falske
elektrarne industrija še posebno (tkalnica, zvonariia, milarna,
kovinšli izdelki itd,),

Maribor je samoupravna ali avtonomna občina, (,to še
pravi, da mestni župan z magistratom.opravija posle okrajnega
glavarja za mesto), je sedež lavantinskega knezoškofa, dveh okraj= .
nih glavarstev za okolico, okrajne in okrožne sodnije, ima bogo=
slovno učilišče, gimnazijo, realko, troje učiteljišč ter raznovr= ■
stne strokovne šole, med temi trgovsko, srednjo kmetijsko in sad=
jarsko ter vinarsko šolo, razen tega tudi več meščanskih in osnov=
nih šol, g:,’-

’£  i r  ■

Med mariborskimi poslopji sta zlasti znamenita £ran=
čiškanska cerkev,ter stari grad iz 15. stol e  s prizidki^iz poz=
nejših časov/'znamenita je posebno grajska kapela, natančen po=
snetek loretske kapele, sloveče božje poti v Italiji. V stolni
cerkvi je spomenik škofa Slomška, voditelja in vzgojitelja slo=
venskega naroda, ki je 1. 1859«» premestil sedež lavantinske ško=
fije iz Labodke doline v Msribor, (umrl 1862). Krasen je v Mari=
boru mestni park. Mestni muzej vsebuje nekatere znamenite izko=
pine iz keltskih in rimskih časov* Med poslopji mesta je dalje zna=
menit Narodni dom z vitkim stlponu V Mariboru vodita dva mogočna
mostova na desni breg Drave, kjer je moška kaznilnica, občna
bolnica, podčastniška šola, razne vojašnice, i.dr.

Proga %ilje - Maribor prekorači v Mariboru Dravo in se
cepi onkraj 1.90 m dolgega železniškega mostu v dve progi: ena dr-- .
ži v Dravograd,("koroška" železnica^ druga pa v Ljubljano. Ob zad=
nji progi, ki jo spremlja državna cesta, leži na D avskem polju
Tezno  (tovarne), Hoče (tovarna za i-mpregniranje železniških pragov),
Račje-kram (tovarna za Špirit in kvas ter grad nesrečnega grofa
Erazma Tsttenbacha) in Pragersko. Na Pragerskem, kjer je tovarna
za glinske izdelke, se cepi od glavne proge železnica, ki drži
proti V preko D avskega polja. Ta "ogrska" proga nas dovede v Str=
nišče, kjer je Hastalo med svetovno vojno veliko vojaško in po
končani vojni begunsko taborišče. N a  Hajdini sta dve dobro ohra=
njeni svetišči perzijskega boga Mitra iz rimskih časov ("mitrej").

Po lepem mostu preko D r ave pridemo v Ptuj; mesto leži
amfiteatralično ob hribu, na katerem se vzdiguje velik Herberstein ,
nov grad; Pruj ima važno lego ob križišču cest in je avtonomno
mesto ter sedež okrajnega glavarstva in okrajnega sodišča; mesto
ima gimnazijo in dve meščanski šoli; v gimnazijskem poslopju je
muzej z znamenitimi izkopaninani. Ptujčani se bavijo z vinsko tr~
govino in industrijo (usnjrarstvo, umetno mizarstvo in ključav=
ničarstvo). Živinski trgi v Ptuju so dobro obiskani. Pred zname=
nito proštijsko cerkvijo z velikim stolpom stoji takozvani "Orfe=

- 33 -

jev spomenik" iz rimskih časov, ki je služil v preteklih časih kot
sramotni steber ("pranger").

Ptuj je zgodovinsko važno mesto; gotovo je bila tu že za
Kristusovih časov panonska naselbina,: ki se je razvila pozneje
• v.glavno z:  -sko orožarnicoj po vojni z Daki je naselil tu rimski

cesar Trajan svoje veterane; kraj se je tedaj imenoval Colonia
Ulpia Trajana Poetoviehsis. _ :d pohodom hunskega kralja Atile v
Italijo (452. 1. po Kri) je bil Ptuj, tedaj sedež škofije, naj=
brže razdejan, za Karplingov se mesto že zopet omenja, pozneje
služilo kot obmejna trdnjava v bojih zoper Turke,

Od Ptuja dalje stopa železnica na Spodnje dravsko po=

,lje ter nas odvede v Ormož (vinska trgovipa, križišče cest, ve=
lika bolnica). Cim dalj proti 7 ;  tem bolj dobivajo naselbine
obliko dolgih vasi. Središče je trg na meji Savskega polja, ki
prehaja tu v Medmurje, kjer je glavno mesto Čakovec 0  ž-eleznica od
Cak vca vodi v Kotoribo.

Gorjnja Dravska dolina  in  D 'ra v =
s k o p o 1 j e , - V gornji Dravski dolini (med Pohorjem in

Kozjakom) je najpomembnejši kraj D r avograd, važno železniško kri=
žišče, ki leži. na stikališgu treh dolin: Dravske, Mislinjske in
Mežiške«, V Mislinjski dolini je naj/e c ji kraj Slo ven j gradeč, v
Mežiški dolini pa Guštanj, Mežica in Crna, v pri Guštanju obra=
tuje velika jeklarna, v bližini Mežice in Črne pa kčpljejo sv±n=
čeno.rudoo

Ob prihodu od Zgornje dravske na Dravsko polje leži ob
Dravi drugo največj e slovenskp mesto, Maribor,  gospodar=
sko in kulturno središče.vse Štajerske, V Mariboru se je zlasti v
noveifem času močno razvila industri ja, Tam imajo poleg, 'drugih
razne kemične, tekstilne in kovinske tovarne, tovarne za živila,
(testenine, bu? ^ olje), pivovarno, še zlasti važne pa so delav=
niče za lokomotive in železniške vozove. Po zadnji vojni so
zgradili tudi tu največjo vodno elektrarno‘v Sloveniji, Maribor
je slednjič tudi važno železniško križišče. Skozenj gre železni=
ca z Dunaja v Trst ter železniška proga s Koroškega po Dravski
dolini na Ervatsko*

Jugovzhodno, od Maribora sredi rodovitnega polja leži
najstarejše slovensko mesto Ptuj nekdanja rimska naselbina Poe=
tovia, ob vznožju Pohorja, Slovenska Bistrica, vzhodno od Ptuja
pa Ormož in Središče ob Dravi,

Med Dravo in Muro so Slovenske Gorice, valovita vino=
rodna pokrajina, v kateri ni nobenih posebno velikih krajev, Omš=
nimo naj le St, IIj, ki je na progi Maribor - Dunaj, zad ja žel,
postaja na slovenski strani„ Na Murskem polju sta važnejša kraja
mestece Ljutomer, ki je znano po dobrem vinu, ter Slatina-Radenci,
znamenito zdravilišče.

Slovenjebistriško gričevje in

Haloze,

Ob JV obronku Pohorja se razprostira peščeno Slovenje=
bistriško gričevje, ki ga sekajo mnogoštevilne doline; prijazna po=
krajina se vzdiguje 400 - 600 m nad morjem; pokrivajo jo mnogi vi=
nogradi, zato je tudi gosto obljudena,. Vzhodno ob cesti, ki vodi
iz Konjic v Slov, Bistrico, ima to gričevje značaj planote, ki jo
pokriva gramoz. V Slovenjebistriško gričevje se zajeda D r avinja,
ki ne teče dalje na vzhodu po Dravskem polju, temveč se zajeda v

- 34 -

dolipo v Halozah.*

Haloze go po svojem vinogradništvu znano gričevje juž«
no od Dravskega polja' povprečna višina jim je 300 - 500 m; ce
bi gledali Haloze z zrakoplova, bi se nam zdelo, kakor bi v±de=
li pod seboj travnik, ki ga pokrivajo kupi sena. Kakor v Slovenc
s kih goricah, vidimo tudi tu na prosojnih straneh vinograde, na
osojnih pa gozde (kostanj, bukev, breza, celo iglavci)$ v doli=
nah med griči pa so njive in trabniki. Na vrhu vsakega griča sto=
ji prijazna, gosposka hiša, v njeni bližini pa viničar!ja. Po=
sebno prija v Halozah vinogradništvu lapor, ki večinoma sestavlja ‘
haloške griče. Vinogradništvu in sadjarstvu v Halozah pa sta tu= *
di sovražnika suša in toča. Mnogo škode napravljajo tudi usadi.

Stara cesta iz Maribora v Rače-JTam drži odtod dalje v .
Slovensko B strico, tuoje znamenit grad Attemsov iz 17. stol. 0= .

kollca slovi po vinu, pa tudi po divjačini in ribah. Iz mesta'dr«
ži 4 km dolga lokalna železnica do postaje Slovenska Bistrica.

Cesta ki je po gradnji južne železnice mnogo izgubila na velja«
vi, se nadaljuje iz mesta Slovenska Bistrica v Konjice, trg v
prekrasni legi ter sedež okrajnega glavarstva ter okrajne sodni«
je* Tudi v konjiški okolici uspeva vinogradništvo in sadjarstvo.

V Konjicah so razvaline Tattenbachovega gradu, ob vznožju hriba pa'
Windlsohgratzov grad z lepim parkom. Iz bližnjih Sreč, kjer kop=*
pijejo premog, drži skozi Konjice ob D r avinji ozkotirna železnioa
v Poljčane. Nedaleč od Konjic so mogočne razvaline nekdanjega
žičkega samostana, stare kartuzije iz 1. 1164. Poljčane so važno

križišče cestjnad železnico sevzdiguje razvalina Zbelovo, pod njo
je tovarna za upognjeno pohištvo. - V Halozah sta najvažnejši
naselbini sv. Barbara in Zavrč. J

Podravje ,

Drava, kijev  svojem povirju dober meter širok po=
toček, naraste na našem ozemlju v mogočno reko, ki je pri Ptuju že'
150 m široka. Poleti ima D y ava mlečno umazano barvo, ki jo dobiva ’
od kopnenja gorskih lednikov. Zaradi premajhne globočine na slo-
venskem ozemlju Drava še ni tolika, da bi m§gla nositi ladje,pač
pa se na njej dobro razvija splavarstvo, ki spravlja obilico lesa
s Pohorja in Kozjaka v Osijek in še dalje,

Celjskohribovje.

Južno od Slovenjegraške udorine, Pohorja, Slovenjebi=
striškega gričevja in Haloz ter vzhodno od Karavank in Savinjskih
planin se razprostira velika zemljepisna ali prirodna enota, ki
jo po njenem središču imenujemo Celjsko hribovje. Na vzhodu sega
do Sotle, na jugu pa do Save, pravzaprav pa še preko Save do nje«
nega desnega pritoka Krke. Celjsko hribovje sestoji večinoma iz
apnenca. Najvišje točke Celjskega hribovja se vzdigujejo malo nad
1200m; vse ozemlje se stoji iz več podolgovatih gorskih vrst s
strmimi in gozdnatimi pobočji, med njimi pa so večje in manjše
kotline, ležeče precej nizko.

Deli Celjskega hribovja so: a) Vitanjska gorska vrsta,
le ta se priklopi južno os Sv.Uršule Karavankam in tvori na Z raz«
vodje med Mislinjo in Pako, pritokom Savinje, na vzhodu pa med Bra=
vo in Sotlo. Apnenci, ki tvorijo v Vitanjski gorski vrsti naj«
višje vrhove, so podaljšek Apnenških Karavank in so ponekod zdru- .
žene s skrilavci. Najvišji vrhovi Vitanjske gorske vrste so Ko=

- 35

njiška gora (1014 m), Boč (9'80m), Donačka ali Rogačka gora (883m)
in Mac el j (622m). Iz tega razvidimo, da pojema višina Vitanjske
gorske vrste od Z proti V; od severa se vidi vse gorovje kakor
visoka gorska vrsta, a vendar ne zabranjuje prometa med severom
in jugom,- Ob južnih pobočjih se naslanja na Vitanjsko gorsko vr=
sto peščeno gričevje, podobno slovenjebistriškemu gričevju. ~Juž=*
ni rob. Vitanjske gorske vrste pa spremljajo tudi terme in slatine
(Dopoiščica 25°C. Dobrna 29°C, Rogaška Slatina).

' :  b) Velejnsko kotlino robijo plasti, ki vsebujejo rjavi
premog. Jfekdaj je bilo tu jezero, njegov odtok se spozna še na o=
Stankih stopnjevih nad ozko dolino Pake, ki teče po Velenjski ko=
bitni«

o) Celjska kotlina je večja od Velenjske; nastala je na
ta način, da so se dvigale plasti ob 'robovih Savinjskih planin na
zapadu in laškega gorovja na jugu. Celjsko kotlino pokrivajo na=
plavine; odlikuje se po veliki rodovitnosti. Dolga je 25, široka
povprečno samo 4 km, Zaradi svoje lege sredi med hribovjem je po=
stala zgodovinsko središče vse pokrajine. Tu se združujejo ceste
od vseh strani.

č) laško gorovje in Rudnicn. Neposredno južno od Celj«
ske kotline se gorovje zopet zvišuje (Velika planina 1206m) in
ima ozke, povprečno 800 - 1000 m visoke grebene. To gorovje sta
laško gorovje in Rudnica, ki se pričenjata na- zapadu pri Kamni=
ku, končujeta pa sena  vzhodu ob  Sotli šele na njenem levem bregu.
Dolini reke Savinje se od Celja dalj§ zajeda globoko v laško gt>=
rovje. Tam; kjer se i zareže Savinja najbolj globoko, so najgorkej=
ši in ndjizdatnej ši gorki vrelci, tako pri'laškem in v Rimskih
Toplicah (30°C ) Podal j šek te črte gorkih vrelcev gre ob Maclju in
Ivanšpici do Varaždinskih toplic.

d) laškemu gorovju na jugu sledi Trboveljsko gričevje,ma=
lo nad 500 m visoko in po zunanji obliki prijazno. Pri Hrastniku,
Trbovljah in pri Zagorju se nahajajo plasti polne rjavega’ premo=
ga. Ti premogovniki so med najizdatnejŠimi v drlavi.

e) V kotu med Savo in Sotlo je Bohor in Orliško gričev=

je; tudi ti dve gorovji sta večinoma iz apnenca; pri Rajhenburgu
so tudi plasti z rjavim premogom. . - ■

' Vodovje  Celjske kotline je del Posavja in tu zo=

pet v'velikem delu del porečja Savinje, v manjšem pa del porečja
Sotle, Savinja prihaja iz Savinjskih- ali Kamniških planin in spre=
jema Pako in pri Celju Voglajno ter se izliva .v Savo pri Zidanem
mostu« Sotla teče večinoma v poldnevniški smeiu in se izliva vzhod=
no od Brežic v Savo.

Na podnebje  Celjskega hribovja vplivata Ogrska
nižina in Jadransko morje. Poletja niso več tako vroča kakor se=
verno od Vitanjske gorske vrste, zime so ostrejše, vse kotline
nam kažejo obrat temperature; letne srednje temperature se giblja=
jo med 8 - 10°C. Najgorkejša je nižina ob Savi pri Brežicah, Id.
ima samo še 140 m nadmorske višine. Dočiffl so severno od Vitanjske
gorske vrste poletni meseci najbolj deževni, dežuje v velenjski
in celjski kotlini največ jeseni, padavina se zmanjšuje v smeri
od SZ proti JV od 1400 do 1000 mm.

Gospodarske razmere.  Na vseh prisojnih
obronkih Celjskega hribovja uspeva do višine 600 m vinska trta,a
kakovost, ni več taka kakor na vznožju Pohorja ali v Slovenskih go¬
ricah; krivo je temu bolj površno obdelovanje. Sadje uspeva seve¬
da  tudi tu povsod. Ravnina Celjske kotline daje mnogo hmelja, pa
tudi pšenice, koruze, a_.de in prosa. Gozd je mešan, a listovci

- 36 -

prevladujejo. Med živinorejo je posebno važna svinjereja. Druge
dohodke dajejo gorki/vrelci in slatine, zlasti pa premogovniki;
industrija ja narasla posebno v Celju in njegovi okolici.

'železnica Dravograd - Celje se cepi pri Dravogradu od
koroške proge in sledi najprej Mislinji. Pri Slovenjgradcu pre=
korači nizko razvodje med Dravo in Savo, nas dovede do Hude luk=»’
nje v ozki dolini Pake ;  v votlini Hude-luknje so kapniki in slap.

V bližini tega kraja se cepi cesta v Vitanje in Konjice. Iz doli=
ne Pake pridemo v premoga bogato Šaleško dolino v Velenjski kot=
lini, Trg Velenje ima precejšnjo trgovino z'lesom in hmeljarstvo ;
v bližnjih Skalah so mogočni skladi lignita. Mesto Šoštanj je
pripravno letovišče in ima veliko usnjarno. 4 1/2 lan odtod odda='
Ijeno je kopališče Topolšeica s krasnimi smrekovimi gozdi in s
termo 25°C. Rečica na Paki je izhodišče za potovanje v Savinjske
planine Po izlivu Pake v Savinjo nas dovede železnica v Polzelo,
ne daleč odtod Braslovče z razvalino Ževnek, prvotnim domom celjs=
skih grofov. Od Polzele dalje se dolina Savinje vedno bolj Širi,
tu pridelujejo mnogo hmelja-. Središče hmeljarstva in hmeljske kup=
čije je bil zalec. v žP-bukovici pri Grižah kopljejo rjavi premog.

Cesta Slovenska Bistrica - Konjice - Vransko drži v
Vojniku (velika hiralnica); tu se cepi od nje cesta mimo Dobrne,
(Dobrnske toplice z udobnim termalnim kopališčem in ž milim pod=
nebjem). Od sv. Petra dalje drži c c  ta na Vransko, odtod pa preko .
Trojah nekdanje rimske postaje, v Ljubljana.

Glavna proga prekorači južno od Poljčan dravsko-savsko
razvodje ter nas dovede v bližini Ponikve (rojstni kraj sloven=
skega'zemljepisca Kocena) mimo Slomškovega doma na Slomu v Gro=
belno, Tu se cepi lokalna železnica v Rogatec. Grobelnemu sledi
postaja Sv. Jurij* ki ima veliko kmetijsko šolo, nato pa Štore s
livarno; malo ob strani je vas Teharje (teharski plemiči).

Kato pride Celje. - Celjenje avtonomno mesto, sedež
okrajnega glavarstva, okrožnega sodišča ter upravnega sodišcd za
•vso Slovenijo. Razen gimnazije je v Celju tudi rudarska šola, ki
vzgaja rudniške paznike, trgovska šola, meščanske in druge šole.
Celje je naraščajoče mesto z raznimi industrijskimi podjetji;
cinkarna, tovarna za žvepleno galico, za emajliranje posode itd,).
Mesto ima lepo lego ob Savinji, ki nudi poleti izredno prijetne
kopeli (18 - 27°C), V Marijini cerkvi j6'za glavnim oltarjem v
posebni omari 18 lobanj celjskih grofov.* Celjski muzej nudi mno=
go izkopin iz rimske dobe.

Že Rimljani so našli.na tem mestu naselbino, ki je do= •
bila po cesarju Klavdiju mestne pravice (54.po Kr.) Za preselje=
vanja narodov je izginila Claudia Celeia, ,V srednjem veku so bi¬
li mogočni gospodje celjski grofje, k^dŽT^Stari grad” leži v vi¬
šini 411 m danes v razvalinah, Celje se je moralo čestokrat bra=
niti Turkov, mnogo je trpelo tudi vsled povodnji.

L§ško je znano kopališče s 3 termami (38.5°C). - Rim=
ske toplice so najstarejše in najbolj znane terme Slovenije, ki .
dajejo dnevno 20.000 h-1 do 37.5°C vroče vode. - V Zidanem mostu
se cepi od te proge železnica v Zagreb; tam je tudi tovarna sa
cement.

Železnica Grobelno - Rogatec - Krapina nas dovede naj¬
prej v Šmarje pri Jelšah, in po nekaterih manjših postajah v Ro=
gaško Slatino, prvovrstno kopališče in zdravilišče v bližini .Do¬
načke ali Rogačke gore. 1913. leta so poslali odtod 2 1/4 milijo¬
na steklenic slatine. -

- 37 ~

Trg Rogatec ima okrajno sodišče in delavnice za izde-
1ovanj e brusov*

Cesta ob Sotli se cepi od to proge pri Mestinju in dr=
ži v Brežice. Ob nji leži Podčetrtek; nedaleč odtod je Rudenca,
ki vsebuje v svojem pobočju, r Pod Podčetrtkom zavije cesta v
Kozje, odtod pa v trg Pilštanj*. Ob Sotli nam je treba omeniti
še Bizeljsko, pokrajino, ki daje dobro vino ("bizeljčan M )„

Cel j s k a k o t 1 1 n a« Na vzhodni strani Kamni=
ških planin se razprostira manjša alpska kotlina, ki'jo na SV
zapira Pohorje kot zadnji odrastek Praalp, na jugu pa Laško hri=
bovje, To je Celjska kotlina, imenovana po glavnem mestu .Celju,
Kakor Ljubljanska o e  tudi Celjska kotlina zasuta s prodom, ki ga
je vodovje iz Alp nanosilo tj a,«. .Po rodovitnosti nič ne zaostaja
za Ljubljanskim in Kranjskim poljem„ Nagnhena je malo in zato Sa«
ivinja, ki je glavna reka te kotline, teče po njej zelo počasi
in so 'ob vsakem hujšem deževju tod večje ali vsaj manjše povodnji.

Nekoč je bila v Celju rimska naselbina Gelea. Nad me=
stom stoji na griču star grad (danes že v razvalinah), kjer So
stolovali celjski grofje. Celje je precej industrijsko mesto,Tam
je tudi tovarna zakovinasto posodo ter velika cinkarna, tekstil«
ne tovar ho, usnjarne in tovarna za kvas. Zahodno od Celja je ob
Savinji Žalec, ki slovi po hmeljarstvu, v^SZ koncu•Celjske kotli=
ne pa v 'so najpomembnejši kraji Velenje. Šoštanj, Gornji grad in
Topolščica. V Velenju je velika elektrarna, v Šoštanju je pre¬
cej razvita lesna in usnjraska industrija, v Topolščici pa je
veliko in sodobno urejeno zdravilišče za jetične. To zdravili«
šče pomeni za C e ljsko kotlino isto kakor za Gorenjsko Golnik,Ze=
lo obiskan zdraviliški in letoviški kraj je Dobrna severno od'
Celja, po toplicah znan pa Laško med. Celjem in Zidanim mostom,

■ Vzhodno od Celjske kotline v tako imenovanem Šmarskem^
gričevju je daleč po svetu znano in.od vseh slovenskih zdravilišč
gotovo najlepše urejeno zdravilišče Rogaška Slatina s tremi mo8=
nimi izviri slatine. Vzhodno c‘ tod leži Rogateckjer imajo s.tek=
lamo.

Kamniške ali Savinjske planine.

.. Kamniške ali Savinjske planine so pravzaprav po svojem
sestavu del -velike gorske skupine Alp, Na zahodu segajo do reke
Kokre, na vzhodu pa do gornje Savinje, a tako, da je vrh Storžič
(2l34m)še zapadno od Kokre, R duha (2065m) pa še na levem bregu
Savinje, Kamniške 'planine loči" Kamniško sedlo (1884 m ) v Grintav^
Čevo skupino z Grintovcem (2339m), Skuto (2532m) in Kokrško Koč«
no (2484m) na zapadu*in v Ojstričino skupino z ostrozobato Ojstri«
co (2550m) na vzhodu,. Od glavnega grebena crimtavč ove skupine se
cepi več stranskih, a mogočnih grebenov,, X z pod enega izmed juž«
nih grebenov izvira Kamniška Bistrica, ki se - izliva bl3 > Dola
v Savo,' Med stranskimi grebeni Kamniških planin na severni strani
je.romantična in lep-a Logarska dolina, ki jo oklepajo od vseh
strani navpične"apnene stene; take doline imenujemo cirkuse. Ob

f omjem koncu Logarske doline in pod Kamniškim sedlom je na
400 m visoki terasi Okrešelj, znano izhodišče za vrhove Savinja
skih planin. Pol ure od Okrešlja je veličastni slap Rinka, ki pa«
dapribližno 100 m globoko preko stene v kamenito kotlino* Na se=
vernem koncu L 0 garske doline izvira iz proda Sr In ja,'

Savinjske planine so izredna prirodna lepota* Večji del

- 38 -

teh planin sestoji iz apnenca. Vzhodni podaljšek Savinjskih pla=
nir» na desnem bregu Savinje, ki je večinoma gozdnat, .pa sestoji
deloma tudi iz andezitov in iz ognjeniškega groha, t.j. iz zlep=i
1jenih ognjeniških izmečkov, deloma pa je'tudi: iz apnenca, Med
temi gorovji je najbolj znana Menina (1508m) med Dreto in Volj-
eko, pritokoma Savinje.

Podnebje Kamniških ali Savinskih planin ni posebno u=
godna ;  množina padavin je zelo velika. Zime z obilim snegom in
plazovi segajo daleč v pomlad, posebno mnogo pa je dežja v jese=
ni. V višinah nad 2000 m imajo Savinjske planine obliko visokega
gorovja; pašnikov je pa na njih malo, pač pa se raztezajo po do=
linah lepi gozdovi, večinoma bukovi,, na severni strani p® tudi
mešani.

Gesta z Rečice na Paki v Gornji grad in Kamnik zavije
kmalu k Savinji in nas dovede najprej v trg Mozirje, kamor poleti
zaradi prijetnih savinjskih kopeli radi hodijo letoviščarji;

Pri Nazarju,-kjer je frančiškanski samostan in grad Vrbovec,
krenemo ob Dreti navzgor. Cesto naletimo na splavarje, ki vežejo
in vozijo splave.

Gornji grad je trg z velikim gradom, ki je last ljub¬
ljanske škofije; v srednjem veku je bil tu samostan, do leta 1783.
so stolovali tu časih tudi ljubljanski škofje. Tam je pkopan škof
Tomaž Hren,  "kranjski apostol". Velika in lepa kupolasta
cerkev ima znamenite slike. Iz Gornjega Grada nas vodi cesta v
Novo Štifto, potem pa čez prelaz Črnilec v Bistriško dolino in
Kamnik.

Savinjska cesta drži od Nazarja dalje ob Savinji v trg
Rečico, odtod pa v trg Lubno (pričetek splavarstva po Savinji),
potem pa v Luče. Od tu dalje postaja Savinjska dolina vedno bolj
romantična; zlasti znamenita je "Igla”, velikanska navpično sto=
ječa skala pod Raduho, pod njo pa ob cesti presihajoči studenec,
noč in dan, leto za Ičtom se ponavljajoč, kakor bi utripala pri=
roda v trdem skalovju. - Zadnja naselbina je Solčava; po njej se
imenujejo Solčavske planine; odtod je izhodišče za ture v Savinj=
ske planine, zlasti v Logarsko dolino, a razen tega vodijo od=
tod tudi razni prelazi na Koroško.

Kanalska dolina.

Kanalska dolina leži med Karnsklmi Alpami, ki jo sprem=
Ijajo na severu, ter med Rekljanskimi Alpami lia jugu.

Rekljanske Alpe so del Julijskih Alp. Večinoma jih se=
stavlja apnenec. Nekateri vrhovi Rekljanskih Alp, ki imajo svoje
ime po reki Rekljanici j-'~žno od njih, se vzdigujejo nad 2000 rii;
n.pr. Strma peč - Monte Cimone, Boječ (Montaž) Špik nad Nosom,

Romantična je dolina Zajzera, ki jo obrobljajo na jugu
veličastne stene, Tu izvira Bela, ki teče po Kanalski dolini in
se izliva na Beneškem v Tilment. Med dolino Zajzero in Ziljico
se vzdiguje Višarska gmota do 1792 m.

Zaradi obilnega deževja in razpadljivosti apnenca jo
Belska, struga ponekod izpremenjena v veliko gramozno polje.Ere-'
štora za kulture je le malo, zato je tudi obljudenost le majhna.

Že za Rimljanov je vodila tu iz Italije pot "per canales". Zdaj
drži skozi Kanalsko dolino železnica, ki veže Beljak z Benetkami.

Pontabelj je italijanski trg. V Naborjetu so žveplene

- 39 -

-plice. Vas |abnice v leži na razvodju ned Belo in Ziljico, Id. ,je
obenem razvodje med sirnim in Jadranskim morjem. Iz Žabnic vodi
pot na slovečo božjo pot Sv,Vilarje (1792 m). Trbiž je najvažnej=
si kraj v Kanalski dolini ter je tvoril z bližnjo okolico do kon=
ca prve svetovne vojne/ nemški jezikovni otok med sicer slovenski=
mi prebivalci Kanalske doline, zdaj pa je večina v njem italljan=
ska»

Rabeljska dolina

spada k Kanalski dolini v širšem smislu.

Rabeljska dolina se razprostira med Višarsko gmoto ijj
med Triglavskim pogorjem vzhodno od Ziljice. Ziljica izvira v
Reki jenskih Alpah s imenom Je? rnica ter teče skozi'gorsko Rabelj=
sko jezero (990' m nad morjem). Pod Trbižem tvori Zilja 1 km dolge
Ziljske tesni, ki leže 96 m globoko pod železniškim mostom.

Glavni kraj Rabeljske doline je Rabelj s svinčenimi in
cinkovimi rudni! ? iz Rablja drži strma cesta čez prelaz Predclj
(1156m) v Soško dolino; na njem je zdaj jugoslov.-italijanska meja.

Politično pripada sedaj Kanalska dolina Italiji; državna
meja med Avstrijo in Italijo teče po grebenu Karnskih Alp in odtod
do Peči v K a ravankah, tako da so vsi navedeni kraji pod italijansko
oblastjo e

Beneška Slovenija.

Beneška Slovenija je deželica, ki jo robijo na vzhodu
Kaninovo gorovje, Matajurjevo gorovje, Kolovrat in Kanalsko go=
rovje ob Soči. Na severu sega Beneška Slovenija do zapadnega ±ž=
rastka Kaninovega gorovja, na zapadu skoro do Bele in Tilmenta,
na jugu prehaja v Furlansko nižino,

Večji del.Beneške Slovenije je gorat in pada od severa
proti jugu v stopicah.

Kaninovo gorovje je del Beneških Alp, Glavni greben Ka=
ninovega gorovja se vleče vobče v smeri od severa proti jugu ±n
sicer žapadno od Koritnice in Soče do njenega kolena pri Žagi,Naj=
višji vrh Kaninovega gorovja, ki ga sestavlja v glavnem apnenec,
je Kanin ali Sivec ('592 m), ki nudi krasen razgled. Z vrha Kanx=
na se cepi zapadni Ivaninov izrastek, ki tvori razvodje med Reklja=
no in Rezijo, pritokom Bele, ter obenem jezikovno mejo. Kaninovo
gorovje ima mnogo razpoklin, špranj in neizmernih prepadov. Vrhovi
so podobni stolpom, rogovom, zobovom, iglam.

Drugo gorovje Beneške Slovenije je Mužčevo gorovje, ki
se vleče jušno od Rezijanske Bele v smeri od vzhoda proti zhpadu.
Nekako sredi razoranega gorovja se. vzdiguje Muzec do 1872 m* Med
vzhodnim koncem Mužcevema gorovja ter med južnim delom Kaninovega
gbrovja. teče rečica Voleja, Vučja ali Regijska Bela, ki se izliva
pri Žagi v Sočo.

v  Vzporedno z MuŽčevim gorovjem se razteza južno od tega

Camponovo gorovje, ki se dotika na vzhodu Stolov§ga gorovja ob des¬
nem bregu Soče, na zapadu pa sega do Tilmenta, (Čampon 1710m). Od
Camponovega gorovja se cepijo gorski hrbti, ki se vlečejo veo±no=
ma od severa proti jugu ob obeh bregovih reke Tera in njenega pri=
toka Karnahte,.

Vzhodno od Karnahte se pričenja Matajurjevo gorovje, ki

- 40 -

je že obraslo z gozdovi, a ima kamenito kapo Matajur (1641m), 3dL
nudi-lep razgled po Furlanski nižini. Reka Nadiža loči Matajurjem
vo orovjev dva dela. Podaljšek Matajurjevega gorovja je Kolovrat,
ki sega na vzhodu do Scčinega kolena pri Sv. Luciji in prehaja po=
tem ob desnem bregu Soče v Kanalsko gorovje; to sega do Brd. Vspo=
redno Kanalskemu gorovju se vleče ob desnem bregu reke Idrije Sre-
denjski hrbet s Humom (9l7m).

Gorovja Beneške Slovenije so polna votlin in pečin; ljud=
stvo si pripoveduje mnogo pripovedk o "krivopetah" (divjih ženah).

Vse vodovje Beneške Slovenije se izliva v Jadransko mor=
je; Tilment sprejema vase vode iz Rezije. Rezija izvira v K&nino=
vem pogorju in se izliva pod Rezijuto v Belo. K Soči teče Rezijska
Bela (Vučja). Druge vode pošilja Beneška Slovenija v Sočo. Ter iz=
vira izpod velikega Muzca, sprejema Karnah^o in se izliva blizu Vi=
le Vičentine v Sočo. Nadiža prihaja izpod Camponovega pogorja in se
izliva v Idrijo. Reka Idrija (Iudrio) izvira na Kolovratu in se iz=
liva v Tar.

Podnebje Beneške Slovenije ni povsod enako. Rezija je
hladna in celo mrzla. Na južni strani Mužčevega pogorja pa se pozna
vedno bolj vpliv namorskega podnebja. Niti pozimi ni posebno mr=
zlo, a na spomlad se začenja zemlja zgodaj ogrevati. Ugodno podneb=
je imajo posebno one doline, ki so zaprte mrzlim SV vetrovom, to=
rej skoro vse doline Beneške Slovenije.

Gospodarske razmere  Beneške Slovenije.

Po visokih in mrzlih krajih pridelujejo v glavnem krompir, repo,
kordnje in zelje,, le bolj redko fižol, ječmen in ajdo* Niže doli
pa uspevajo rž, pšenica, koruza, kostanj (burica) in vinska trta.
Težke je tu obdelovati žemljo, ker je svet bolj slab, ne posebno
rodoviten, pa tudi strm. Zato hodijo Beneški Slovenci kaj radi'v
svet, kjer prodajajo galanterijsko drobnino, sukno, podobe itd.
Rezijani posebej pa hodijo kotle strojit, dežnike popravi jat,lnnce
vezat, stekla stavit, škarje ir nože brusit itd. Po večini je med
beneškimi Slovenci doma revščina.

Za promet Beneške Slovenije je italijanska vlada iz vo=
jaških ozirov mnogo storila. Zgradila je trdne ceste, posebne vag=
na je pontebska železnica, ki vodi iz Benetk v V^dem, odtod pa v
Pontebo, Razen te Železnice vodi ena iz Vidma v Čedad, ena pa iz
Vidma preko Krmina v Gorico.

Naselbine Beneške Slovenije so večinoma neznatne. Najjuž=
nejša slivenska vas je Ibana, v katero pridejo iz Brd. Odtod drži
cesta v Ceda<j; ta cesta je obenem thdi jezikovna meja med Slovenci
in Furlani. Čedad (Cividale) je mesto ob Nadiži in ima mnogo zgo=
dovinskih znamenitosti. Kapiteljski arhiv ima med rokopisi tudi ta=
ke, ki nam kažejo najstarejše oblike slovenskih imen. Čedad je sre=
<j±sče gentpeterskih Slovencev. (*St.Peter Slovenov"/od Čedada). Iz
Čedada drži proti severu cesta, ki se cepi malo pod Petrom ob
Nadiži v dva rokava; oba držita preko Matajurjevega pogorja v
Breginj, oziroma v Kobarid. Pod Matajurjevim južnim obronkom jc vas
Trčmun, rojstni v kraj slovenskega pesnika Ivana Trinka, vzhodno od
Trčmuna pa vas Črni vrh, kjer so prebivalci najčisteje ohranili svoj
prvotni tip; visoko rast, široka pleča, orjaško meč, kostanjeve in
piave lase, modre in rjave oči in gesto brado.

Iz Kobarida drži takozvana "slovenska pot" v dolini grr=
nohta v Neme. Blizu te naselbine je Tarcent, kamor prihaja iz Ceda=
da v ravni smeri jezikovna meja ter teče potem preko Campona v
Rezijuto, odtod pa oe razvodju med Rekljano in Rezijo. Tarčent ima

41 - .

za Slovence, ki prebivajo ob reki Teru, isto važiost kakor, Čedad
za nadiške Slovence« - Iz Rezijute drži cesta v rezijansko dcl±=
no, v Rezi jo o Cerkveno in politično središče Rezije se imenuje
Ravnica ali Travnik, ki leži nekako sredi doline. Preko Volčje
vodi iz Rezije pot na 2§go ob Soči.

n

Beneška Slovenija (ca 555km ) pripada v političnem ozi=
ru že od 1. 1866. Italiji. Prebivalcev šteje približno 30.000,

Vse to ozemlje visi na Z in J, torej, teži po naravni legi k tu=
jemu narodu, reke, ceste, vsakdanji zaslužek sili Beneške Slo=
vence v večja središča v Furlaniji, kamor hodijo tudi na sodna, •
upravna in višja cerkvena mesta. Pa vkljub hudim oviram narave
in politike je tu slovensko ljudstvo ohranilo svojo narodnost.
Danes v času tehnike naravne pregraje niso več ovira za medseboj=
no občevanje vseh delov naroda, Isto velja za slovensko Koroško

Alpsko Posočje -Goriška

o Vzhodno od'Beneške Slovenije se razteza ozka pokrajina,
ki'jo oklepa na S, 'a J Triglavsko gorovje in njegovo predgor=
je. Vsa ta pokrajina spada k Posočju,'kolikor je še na alpskem
ozemlju; v glavnem cbsega Alpsko posočje deželico Goriško in po=
rečje Idrijce.

Od Jalovca (2665m) se cepijo gorske panoge na vse.stra=
ni; ena izmed teh se vleče med Koritnico in Sočo proti jugu; iz
tega grebena se vzdiguje Bovški Grintavec do 2344 m in Svinjak
do 1637 m.

Soča izvira pod velikansko razpoklino na vznožju Travni=
ka, 2379 m visokega vrha SV od Jalovca, tvori več mičnih slapov
in so spušča potem v Trentarsko grapo, skozi katero drži cesta
iz Kranjske gore v Bovec čez Vršič (prelaz pod Mojstrovko). Pri
Žagi zavije Soča v JV smer in teče vzporedno s Krnovim pogorjem
(Krn 2245 m in Polovnik 1478 ki), ki jo spremlja na levem bregu,
ter Stolovemu gorovju- (Stol 1668 m), ki se vleče na desnem bregu'
do Kobarida, od tu naprej je na Sočinem desnem bregu Matajurjevo
gorovje, Kolovrat in Kanalsko gorovje. Kanalsko gorovje je ni ah:
skoro popolnoma obdelano in obljudeno,-. V JV koncu se /zdi .jeta
iz Kanalskega gorovja vrhova Sabotin (609 m) in Sv. Valentin
(557 m) .blizu Gorice. Od JV-konca Kanalskega gorovja se spuščajo
proti jugu prijazna gorička Brda, ki se cepijo v več vej kakor
prsti roke. V bližini Gorice se končujejo Brda s Kalvarijo (241m).

pri Sv..Luciji se Soča zopet obrne proti JZ« Tu se je
zajedla prekrasna reka, ki ima smaragdr barvo, že 32 m globoko v
apnenec, na nadalnjem teku pod Selami pa celo 110 m globoko* Pri
Solkanu zapušča Soča gorovje in prestopi v nadmorski višini 60 m
na Furlansko nižino 9  Ka levem bregu sprejema Soča pri Sv, Luciji
Idrijco z Bačo in Trebušo, v nadalnjem teku pa Vipavo*

Od Sv, Lucije dalje spremlja Sočo na njenem levem bregu
Trnovski gozd, ki sega na severu do Idrijce, na vzhodu do Trebu=
še, na jugu pa do Vipave. Visoko planoto Trnovskega gozda, ki spa¬
da k predgorju Triglavskega pogorja, pokrivajo prostrani gozdovi,
dasi so deli te planote že po nekod tudi kraškega značaja; prisoj
ni južni obronki proti Vipavski dolini so goli.

Cepovanška dolina deli Trnovski gozd v dva skoro enaka
delaj zapadni del, ki je 800 -.900 m visok, se imenuje Banjška
planota, Ob njenem JV delu se vzdiguje Sv.Gora (684m), znamenita
božja pot. Vzhodni del Trnovskega gozda pa je višji (do okoli 117

- 42 -

izmed n j egovih vrhov ima Čaven lep razgled, v Trnovskem gozdu
je vee leči enih jam. Led se tvori v jamah^ ki so obrnjene od snn=
čne poti in ker traja pozimi oiraz dolgo časa.

Med Jtebušo in Idrijco se razteza vzhodno in deloma se=
verno od Trnovskega gozda Idrijsko gorovje; njegovi hrbti se vle=
čejo od SZ proti JV; eden izmed teh se razširja ob povirju Idrijce
v planoto Vojsko, ki se vzdiguje 1000 m nad morje.

Cerkljansko gorovje zavzema prostor med Idrijco in Ba=
čo. Svoje ime ima po Cerknem. Njegov najv±šji vrh je Porezen
(1632m), Apnenske plasti Cerkljanskega forovja, čigar pobočja so
že zložnejsa in obrasla, prehajajo v smeri proti SV v rudonosne
skrilavce.

Ikofjeloško gorovje je' podaljšek Cerkljanskega gorovja
v smeru proti vzhodu med Selško in Poljansko Soro, ki že tečeta'
v Savo. Tudi to gorovje, v katerem se vzdiguje Blegaš do 1563 m,
sestoji večinoma iz skrilavcev.

•Podnebje Alpskega Posočja  ni povsod
enako. V gornjih delih Posočja je temperatura precej nizka,narašča
pa proti jugu naglo, ker prihajajo po Soški dolini topli vetrovi
s Furlanske nižine daleč v notranjščino. Zato že uspeva pri Koba=
ridu vinska trta, malo niže pa še jugno sadje. Gozd ne sega preko
1600 m, poljedelstvo pa ne nad 800 m. Izredno mnogo padavine ima¬
ta Trnovski gozd in Idrijsko gorovje; nekatere točke Trnovskega
gozda zaznamujejo do 2800, KrekovŠe nad Idrijo celo nad 3200 mm
padavine; deževja je zlasti jeseni mnogo.

Gospodarske razmere.V  apnenskem viso=
kem delu Posočja je polovica površine nerodovitna; malo je tudi
planinskih pašnikov, pač pa so^gozdovi obširni na Trnovskem gozdu,
na Idrijskem, Cerkljanskem in 'Škofjeloškem gorovju. Ozemlje gornje=
ga Posočja je malo obljudeno; ljudstvo živi od domače industrije
(pletarstvo in čipkaratvo) ali pa krošnjarji z jušnim sadjem,MoS=
je gredo tudi kot drvarji, zidarji ali godci v svet. Obsežnejša
polja so samo v Bovški kotlini; JV pogorja so še manj obljudena,
prebivalci redkih naselbin odvažajo večinoma les. Pač pa je rudar=
stvo združilo v Idriji, ki je dajala obilo živega srebra, večje
število ljudi.

Predelska cesta,  ki drži iz Rablja preko
Predela k Sv. Luciji, je brez železnice. V serpentinah nas &ove=
de ob veličastnem pogledu na Jalovec s predela v dolino Koritni¬
ce, ki tvori pri utrjeni Bovški soteski globoko in dolgo korito
in se izliva slednjič v 14 m visokem slapu v Sočo, Bovec je jfted
prvo svetovno vojno mnogo trpel; bil je skoro do tal porušen,
Kobarid (Kaporetto) je postal svetovno znan po strašnem porazu,ki
so ga doživeli tu Italijani, Pod Krnom legi prijazna vasica Vr=
sno, rojstni kraj "gorie. :aga slavčka" Simona Gregorčiča,
ki je tako lepo opeval svojo domovino. Pri Sv. Luciji se združi=
ta s predelsko cesto Železnica in idrijska cesta.

Železnica Podbrdo - Gorica je podaljšek Bohinjske že=
leznice, ki prihaja z Jesenic. Podbrdo leži južno od bohinjskega
predora, ki drži skc.i J v  konec Triglavskega pogorja vzhodno od
Črne prsti. Iz Podbrda drži proga po dolini Bače; pri Sv. Luciji
stopi v soško dolino in pride v Kanal in Solkan. Nato stopi že=
leznica v Furlansko nižine in nas dovede v Gorico. Naselbine v
bližini Gorice (Podgora, Solkan in Sv.Peter) imajo znatno indu=
strijo (predilnica za bombaž, sviloprejnica, papirnica in izde=
lovanje pohištva).

- -43 -

C e ata ob Idrijci* ki drži od Sv Lucije v Idrijo, rij m o.
znatnih naselbin* Od nje se cepi stranska cesta, hi drži v Cers
kno. Ob Idrijci je Spodnja Idrija (ali ‘vri Fari 1 '), Dalje sledi
Idrija, po svojem rudniku za  glv srebro in cinober svetovnoznano
mestoj v Idriji je rudarski urad, gimnazija In šola za.pletenje
čipk. Iz Idrije drži ena cesta grško Črnega' vrha in-čez Col v Vi«
pavskc dolino, druga Č6z Godovič.‘in .Hotedršico: v Logatec, tretja
čez Žiri v ikofjo Loko* ' h :; .

Ob prehodu jV Vipavske doline v , Fuiahsko nižino- leži ob
Soči mesto G o r 'a s starim grsdomfbk jer< š;6 - s tol o vali nek« ••
daj -gorički grofje ter, z'  grobnico francoskih kraljev iz Burbonske
dinastije na bližnji Kostanjevici * Polegv trgovine in obrti ima Go«
rica tudi nekaj tovarn* med drugim za milo in. kondenzirano sadje.
Ker je pozimi podnebje tod zelo milo. velja Gorica tudi za zdravi«
liski kraj, Po odločitvi štirih velesil, je Gorica po drugi svetov«
ni vojni pripadla Italiji,

Ob gornji Soči leže večji kraji: Tolmin, Kobarid in Bo«
vec, v Vipavski dolini pa Ajdovščina in Vipava« Ajdovščina, do ka=
tere vodi izb Gorice krajevna Železnica, ima precej razvito lesno
industrijo.

Svobodno tržaško ozemlje  je bilo
ustanovljeno v novejši dobi in obsega le majhen kos ozemlja s Ta¬
stom in bližnjim zaledjem« Meri vse skupaj 783kni in ima okrog

370.000 prebivalcev, -od katerih je približno 120.000 Slhvenciev.

in Hrvatov. Dobre tri četrtine vsega prebivalstva je samo v Trstu.
Po podatkih italijanskega mestnega 'anagrafskega urada-je konec
oktobra 1946. imel Trst s predmestji in najbližjo okolico vred •

262.000 stalnih prebivalcev« V mestu .samem imajo' Italijani veči«
no, že neposredna okolica pa je v p'' težni meri slovenska. Stevi«
lo prebivalstva v Trstu je po letu 1946 še stalno ih hitro raslo,
tako da lahko računamo, da danes živi tu blizu 270,000 ljudi, -

Trst je predvsem važen zaradi sodobno Zgrajenega prista«
nišča, kjer lahko pristajajo tudi največje ladje in kjer k njemu
teži ne samo bližnje slovensko zaledje, marveč ves južni del Sred«
nje Evrope, Ni pa to samo veliko trgovsko mesto, marveč je v njem
že precej razvita tudi industrija, Tu je več tovarn, r isti za ži«
vila, oljarne, pivovarne razne čistilnice ter ladjedelnice. Trst
ima.dalje univerzo, več gimnazij (od leta 1943 -naprej tudi-slo«
vensko) ter raznih strokovnih šol. Tako je Trst tudi važno kultur«
no središče«

Na področju Svobodnega trg« ozemlja so večji kraji še'
Milje (12,000 prebivalcev) Koper 1. 1935 12,000 prebivalcev (11,000
prebiv.) in Piran ( 14.000 preb«), po katerih se imenujejo tudi
manjši stranski -zalivi 9  Koper in Piran sta zlasti pomembna zaradi
velikih solina. Prebivalstvo je v vseh teh obalnih mestih po ve¬
čini  italijansko, že v bližnji okolici pa povsod slovensko. Ob že«
leznici-, ki pelje iz Trsta v Italijo, leži Nabrežina, znana po ve«
likih kamnolomih, sredi Komenske planote pr Komen, kjer se Križa
več cest.

V  I s t r i, ki jo je po zadnji vojni (kolikor je ni
odpadlo na Svobodno trgaško ozemlje) dobila Jugoslavija, je go«
tovo najpomemnej še  mesto v P ul j, znan Že iz avstrijskih časov •
kot veliko vojno pristanišče, Z  zaledjem je zvezan z  Železnico,ki
pelje po sredi Istre skozi Pazin proti -Trstu in-Divači. t

44

Triglavsko pogorje in predgorja.

Triglavsko poporje in njega predgorja se raztezajo na
zapadu do Beneških Alp, na severu meje na Rateško razvodje in Sa¬
vo Dolinko, na vzhodu na Savo do Kranja in'na cesto iz Kranja v
Ljubljano, na jugu pa na Ljubljansko barje. Vsa ta gorovja so
vzhodni del Julijskih Alp.

Triglavsko pogorje  je najveličastnejše
gorovje naše države. Najvišje točke so skoro izključno iz apnen=
ca, v dolinah pa se nahajajo tudi nekatere druge kamenine. Doline
na jugu in na vzhodu so nizke, vrhovi pa imajo povprečno višino
2500 - 2600 m, Triglavsko pogorje pada na severu strmo proti Savi:
od glavnega grebena se csps več stranskih panog, med katerimi je
več poprecnic. V skrajnem SZ delu se vzdiguje v bližini Predela
Mangart (2678m), ki ima krasne oblike in nudi razsežen razgled. Mr.
severnem vznožju Mahgarta ležita Klanški jezeri, prava bisera na¬
ših planin; iz njih teče Beli potok v Ziljico. Od Mangarta drži
glavni greben Triglavskega pogorja vobče v smeri proti vzhodu; z
njega se vzdiguje Jalovec (2655m). Državna meja teče iz Jalovca
po Rateškem razvodju na Peč, SV od Jalovca se vzdiguje Travnik
(2379m), nakar seka Triglavsko pogorje cesta, ki drži iz Kranjske
gore skozi romantično Pišnico v Trento in odtod v Bovec. Vzhodno
od te ceste se vleče glavni greben Triglavskega pogorja vobče v
JV smeri j v njem se vzdiguje Razor do 2601 m, $d njega pa drži v
SV smeri stranski greben s Škrlatico (2738m), Ce sledimo od Razo¬
ra dalje glavnemu grebenu, pridemo najprej do Škrbine Luknje, po=
tem pa do Triglava (2863 m). Triglav je najvišja gora naše drža=
ve; na vrhu ima "Aljažev stol^". Razgled s Triglava spada med naj-,
veličr.stnejše in najrazsežnej se v Alpah sploh. Ob SV strani Triglav
je snežišče "Zeleni sneg". Od Triglava s§ razteza v SV smeri gre=
ben Kredarice, Med Kredarico in grebenom Škrlatice se vleče veli=
častna dolina Vrata, ob njenem koncu stoji ob vznožju 1700 m
visoke Triglavske stene planinsko zaveti-če "Aljažev dom". Po tej
dolini teče Bistrica mimo lepega slapa Peričnfika in se izliva
blizu Mojstrane v Savo. Ma JV strani loči greben Kredarice dolini
Kot in Krmo; vzhodno od Krme je planota Pokljuka, predgorje Tri=
glavskega predgorja, ki prehaja proti Bledu v nizko gričevje.

Na JV Triglava je lepa gorska kotlina Velo polje, še
dalje odtod pa se nadaljuje glavni greben Triglavskega pogorja s
Semerii;!i Triglavskimi jezeri v JV smeri v gorski planoti Komni;
kjer glavni greben Komne zopet zavije v JV smer, se vzdiguje Bo=
gatin (2008m) (pripevedka o "Zlatorogu"), v nadalnjem grebenu pa
Črna prst (I844m); ta je na glasu zaradi krasnega razgleda in ne=
navadnega ter mnogovrstnega planinskega rastlinstva* Triglavsko
gorovje ima obliko obrnjenega S (Z).

Pred Triglavskim pogorjem se razprostirajo kot nekak
most med Alpami in Krasom raznovrstno oblikovana hribovja, njego=
vo predgorje. Večinoma ga sestavljajo lapor in skrilavci. Predgor-
ja T r iglavskega pogorja'v Alpskem P 0 sočju. Sem spada Pokljuka,v±=
soka gorska planota med Savo Bohinjko in-Radovino• Pokljuko po=
krivajo gosti gozdovi. Gorovje med Radovino in Savo Dolinko se i=
menuje Mežaklja.

Drugo predgorje je Jelovca, tudi visoka, z velikimi gozdi
porasla planota med Savo Bohinjko, Savo in Selško Soro* Jelovca je
nagnjena proti severu. Nad južnim njenim obronkom se vzdiguje
Ratitovec (1658m). Nekako predhribje jelovce tvori hribovje, ki
zavzema prostor med Savo in S e lško Soro do ceste, ki drži iz Kra=

- 45  ~

nja v Škofjo Loko, V tem delu je znanvrh Sv.Jošt (860m)„-

xu . .iižr

Med S Iško in Poljansko Sčro se razprostira že znano
škofjeloško gorovje z Blegasem (1563m). Južno od Poljanske Sore
ter vzhodno od Idrijskega gorovja pa so Polhrograjski Dolomiti,
segajoči na vzhodu do Sore'ter do ceste, ki drži cd Medvod do
Ljubljane. Na jugu meje Polhograjski Dolomiti 'na Ljubljansko barje.

Dolomit ali grintavec je podoben apnencu in ma-aezitu;
ker preperi, nam kažejo njegovi grebeni čudne in nenavadne obli=
ke. Najlepši vrh Polhograjskih dolomitov je Grmada (900m),

Po vodovju pripadajo vzhodni obronki Triglavskega pogor=
ja ter njegova predgorja, izvzemši odtok Klanskih jezer, Posavju -
Sava nastane iz dveh rek, iz Dolinke in iz. Bohinjke 0  Sava Dolinka
izvira pod Pončo, ki se vzdiguje iz severnega izrastka Jalovca,
po kratkem teku se izgublja v produ, pri vira v Podkorenskih ribni|=
kih zopet na dan in teče v JV smeri po lepi podolžnici Dolini med
Triglavskim pogorjem in Karavankami, V Dolinko se izlivajo na des=
nem bregu Velika P.šnica pri Kranjski gori, Bistrica, ki prihaja
iz Vrat, pri Mojstrani, in Radovina, ki izvira v Spodnji Krmi bli=
zu Triglava ter teče med. Pokljuko in Mežakljo po slo vedrem V±tgar=
ju pri Gorjah; v Vintgarjevih tesnih se drevi bistra Radovina,
zaganjajoč se ob pečine, in dela celo vrsto krasnih slapov, med
katerimi je najlepši §um blizu njenega izliva, pri lagi. blizu Ra=
dovljice se združita Dolinka in Bohinjka, - Ta izvira ped Komarčo
blizu Bogatina in tvori takoj po izviru veličasten, 60 m visok
slap SavicSo Savica teče skozi Bohinjsko jezero, ki je 4 km dolgo
in nad 1 km široko'ter 45 m globoko in ima 6.6 kor površine? od
tu dalje šele dobi Savica ime‘Sava Bohinjka, Izmed njenih prito*-
kov je najvažnejša Bohinjska Bistrica.

Podnebje  Triglavskega pogorja in njegovega pr dd=
gorja je zaradi visoke lege tega ozemlja precej ostro in vlažno.
Zime so dolge in imajo -mnogo snega. Tudi deževja je zlaso^ med
obema^Savama zelo veliko, tako da tudi ta del prištevamo med de=
le naše države, ki imajo največ padavin. Deževje prevladuje jeseni..

Gospodarske razmere  so podobne glede
produktivnosti razmeram v goratem P 0 sočju. Za obdelovanje polja
ni dosti prostora, Obsežne dele površine na predgorjih Triglav=
skega pogorja pa pokriva gozd. Stari rudniki zrnate rude ali bo=
bovca ir Bohinju so opuščeni. Tembolj pa se razvija v dolinah obeh
Sav in njenih pritokov Železna in tudi druga industrija. Vodne
sile s svojim obilnim padcem dajejb’‘gonilno moč. Predvsem pa pri=
našajo letoviščarji med obema S a vama mnogo dobička, Ta dežela slovi
po svoji nenavadni prirodni krasoti: tej"se pridružujejo še pri=
jetna in hladna poletja. Vse to privabi vsako poletje na tisoče
letoviščarjev iz vseh krajev SlovenijeZato naletimo povsod na
velike in‘Udobne hotele ter lepe vile. Tujski promet pospešujejo
tudi železnice in dobre ceste.

Podravju  pripada od Triglavskega pogorja samo
en kraj, to so Fužine ob Belem potoku, ki imajo znatno železno
obrtPrebivalstvo je deloma italijansko, kakor v okolici Trbiža
sploh. Ta del Podravja spada v političnem oziru k Provinci Fur=
lani ji, dočim je ves ostali vzhodni del Trigl^kega pogorja in nje=
govega predgorja v naši državi.

Ob gorenjski železnici, ki drži iz Trbiža v Ljubljano,
leže v področju opisane zemljepisne enote sledeči kraji: Rateče
so obmejna vas, Kranjska gora^je priljubljeno letovišče _(8l0m'nad
morjem.) ob koncu slikovite Pišnice; odtod drži cesta v Trento.

- 46

Dovj}e ;  v bližini onkraj S a ve je Mojstrana, Pri Hrušici je južni
konec karavanškega predora; Jesenice so križišče karavanško-bo=
hinjske in gorenjske železnice. Na Jesenicah in v bližnjem Javor=
niku ter na Savi je središče železne industrije, Jeseniško tovar=
no moremo prištevati med največje tovarne te vrste v naši državi,-
Ob vznožju Jerlovce blizu Radovljice nam je omeniti se Kropo in
Kamno gorico kot krajs, v katerih je razvita že več stoletij žeb=
ljarska, pa tudi druga železna obrt.

Bohinjska železnica je bila zgrajena kakor karavanška v
letih 1901 - 1906, ŽJeleznica vodi iz Jesenic preko Save in vint=
parskega §uma na Bled ob svetovnoznanem Blejskem jezeru, Prešeren,
cigar spomenik stoji na Bledu v zdraviliškem parku, imenuje Bled
z okolico "podobo raja”. Bled je sloveče letovišče z Marijino cer=
kvieo na otoku. Rad jezerom se vzdiguje na navpični skali Blejs=
skl grad. Ovoli jezera so krasni hoteli in vile. Ra leto prihaja
na Bled na tisoče gostov iz vseh krajev sveta. - Bohinjska Bela
ima v bližini pod Babjim zobom podzemsko jamo. - Bohinjska 3istri=
ca je važna železniška postaja ter letovišče; prebivalci izdelu=
jejo škafe. Blizu Bohinjskega jezera, ki privablja vsako leto ve=
liko letoviščarjev, so Stare Fužine in Srednja vas. Pri Bohinjski
Bistrici se pričenja 6370 m dolgi "bohinjski predor", ki prodre
na j jp-žne j ši del Triglavskega gorovja vzhodno od Črne prsti in nas
dovede v Podbrdo in odtod v Gorico.

Cesta ob Selški Sori vodi iz doline Bače v Škofjo Loko.

Iz Podbrda drži pod gorsko vasjo Sorico (973m) nad morjem), potem
pa skozi Zali log v trg Železnike, kjer je bila nekdaj živahna
žehljarska obrt. Po vasi Selca, ki aledi Železnikom, je dobila
Selška Sora ime. Nato pride S|ara Loka z znamenito zbirko slik v
Strahiovem gradu, potem pa Škofja Loka, staro mestece ob stoku obeh
Sor. V Škofji Loki izdelujejo klobuke. (Samostan Uršulink je imel
meščansko šolo in žensko učiteljišče).

v

Cesta ob P ljanski Sori prihaja iz Idrije v Žiri (čev=
ljarska obrt), mimo Hotavelj, kjer lomijo marmor, na Visoko (grad
brižinskih škofov), v P 0 ljane (dom slikarjev Janeza in Jurija S u=
biča  ter slovenskega pisatelja dr. Ivana Tavčarja) ter v Škof¬
jo Loko.

Sredi P 0 lhograjskih dolomitov leži Polhov gradeč s sta=
rim gradom.

Gorenjska.

V vseh ozirih najpomembnejši kraj vse Gorenjske je sta=
ro mesto Kranj  ob izlivu Kokre v Savo. V zadnjih desetlet=
jih se je tudi tu močno razVila industrija, zlasti ko so poleg to=
varn za gumijaste izdčlke, opeko in čevlje zgradili ob S^vi tudi
več tekstilnih tovarn.

Pomembnejša kraja blizu Kranja sta Stražišče, kjer izde=
lujejo sita, ter Raklo^ znano po mlečnih izdelkih. Med Kranjem in
Ljubljano leži ob sotočju Poljanščice in Selščice tudi precej staro
manjše mesto Škofja Loka, itoenovano tako po brižinskih škofih, ki
so imeli nekoč tu svoja posestva. V gospodarskem pogledu je Škofja
Loka pomembna predvsem po živahni lesni industriji, tekstilni to=
varni in po tovarni za izdelovanje klobukov. Rekoliko večje'od
Škofje Loke je mesto Kamnik ob južnem robu Kamniških planin. Ima
precej industrije, zlasti lesno, kovinsko, tekstilno ih usnjar^
sko, mnogo dohodkov v pa prinaša tudi tujski promet, saj je Kamnik
priljubljeno letovišče. Važnejša industrijska kraja sta na Kamni=

- 47

gki ravnini ge Mengeš in Domžale (izdelovanje, slamnikov).

Ob^velild. avtomobilski cesti, ki drži iz Kranja čez Lju=
bel j na Koroško,- leži pod Karavankami zelo stisnjeno mesto Tržič.
Industrija je tu zelo močno razvita, zlasti čevljarska, usnjar*
ska, lesna i:i tekstilni. Ob robu Kranjskega polja je na vznožju
Storžiča Golnik, najsodobneje urejeno veliko zdravilišče za je*
tične, .

Na gorenjski ravnini se združita obe Savi, Dolinka in
Bohinjka, tam leži Radovljica, ki je ge precej starinsko in je :
med vsčmi gorenjskimi mesti edino, ki nima nobene posebne indu=
stri je.. Na desnem bregu Save je v kotlini' z gozdovi zelo porasle
Jelovce trg Kropa, kjer izdelujejo žeblje. Pomembnejši industrij 3
ski kraj na Radovljiški ra nini so Lesce s tovarnam^ za verige in
čokolado. Lesce so tudi železniška postaja za najsi utejši leto*
viški kraj vse Gorenjske, Bled  ob malem, ljubkem’alpskem jeze=
ra s otokom in božjepotno Marijino cerkvico na njem. Okrog jezera
je polno krasnih vil in hotelov za letoviščarje, ki jih mnogo pri*
de vsako leto tja tudi ip  tujine. Nad jezerom čepi na visoki skal*
ni pečini blejski grad,* viden daleč naokoli „  Bled je pomemben pred=
vsem v tujskoprometnera pogledu.

V vsej Bohinjski dolini je edini večji kraj Bohinjska
Bistrica, zadnja železniška postaja pred velikim predorom, skozi
katerega je speljana železnica v Podbrdo in naprej do doline Ba=
če k Soči, V Bohinjski Bistrici zelo cvete lesna trgovina, mirno
Bohinjsko jezero pa privablja mnogo letoviščarjev. ' 1  •-

Od vseh gorenjskih krajev imajo največ prebivalcev
Jesenice v dolini Save Dolinke. Mesto so postale gele v novejši
dobi, nimajo pa na sebi dosti mestnega značaja, pač pa so med naj=
važnejšimi industrijskimi kraji vse Slovenije. Tu so velike topil*
niče in valjarne železarn v katerih so zaposleni mnogi delavci ne
le z Jesenic, marveč tudi iz okolice. Jesenice so potem važne še
kot železniško križišče, saj se odtod od gorenjske železnic odcepi
na zahod proga v Bohinj in naprej na Goriško, na severu pa skozi
Karavanški predor na Koroško. V Podkorenski dolini, kakor se  že
imenuje dolina Save Dolinke, so po planincih, letoviščarjih in
smučarjih dobro obiskani kraji Mojstrana, Kranjska gora, Rateče.,
po veliki smučarski skakalnici pa je danes po vsem športnem svetu
znana Planica.,

Ljubljana k' a - kot lina  .

Ljubljanska kotlina se razprostira v obliki proti vzhodu
obrnjene podkve med predgorji Triglavskega pogorja, med Kcravanka*
mi in med Kamniškimi planinami, na jugu pa sega do -Krasa in Dolenj*
skega gričevja. Ljubljanska kotlina, ki meri okoli SOO km , spada
med največj e ravnine v Alpah sploh. Srednja nadmorska višina ji je
300 m. Ljubljanska kotlina nam predstavlja med omenjenimi gorovji
vdorino,’V severnem in srednjem delu so sestavljena tla iz apnen*
cev, skrilavcev in peščencev, ki jih pokriva ‘o naplavile, v žlebo*
vih Save, Kamniške Bistrice in drugih pa opazi .0  poleg gline in
kremenov tudi premogovne sklade, zlasti ob Savi. Tudi južni del
L.ubl-jnnske kotline pokrivajo naplavine, a so mlajšega izvora; po*
nlkod tvorijo te naplavine soti^ča. v pradavni dobi je bila Ljub- .
Ijanska kotlina jezero, iz katerega so se dvigali otoki, še sedaj
osameli vrhovi sredi ravnin. Voda je končno prodrla ovire in odte*
kla. Najdalj je ostala na Ljubljanskem barju. Posamič stoječi hribi
dele Ljubljansko kotlino v štiri dele: v Radovljiško kotlino, v

» 48 ~

Kranjsko ravnino, v Ljubljansko polje in Ljubljansko barje.

Radovljiška kotlina,  je priblig.no 500 m
visoko, napolnjuje jo prod, v katerega se zajedata obe Savi zelo
globoko. Bed Jelovco in Triiško Bistrico se kotlina zoži ter pre=
haja v Kranjsko ravnino, imenovano po mestu Kranji

Kranjska ravnina  sega na jugu do žnarne
gore in do Vranščice. Srednja višina je 560 m. Sava se zajeda va¬
njo 50 m globoko. Vzhodni del te ravnine imenujemo tudi Mengeško
polje, zapadni del pa Sorško polje. Osamela hriba Imarna gora
(675r&) in Vranščica (64lm) se vzdigujeta približno 500 m nad rav=
nino, Ta posamič stoječa hriba sta Sestavljena iz apnencev,*delo=
ma pa tudi iz skrilavcev.

Ljubljansko polj^e  se razteza odpMedvod
do Dola ob Savi ter od Ljubljane do Mengša in meri 150 km , srednja
njegova višina pa je 290 m. Nagnjeno je od Z  proti V. Sava se za¬
jeda v prod Ljubljanske polja še 10 m globoko, Tudi na tem polju
imamo osamele griče, tako Šišenski„hrib f427m), Ljubljanski grad
(364m) in Soteski hrib vzhodno od Črnuč (405m).

Ljubljansko barje  se razprostira JZ od
črte Ljubljana - Vrhnika in Borovnica; na jugu sega do Notranj=
skega Krstsa. Obdajajo ga višji in nižji hribi, ki jih pokrivajo ve=
činoma do vrha gozdi. Barje je nekaj nižje od Ljubljanskega polja,
zato njegova voda ne more odtekati. Tu je bilo najbrge še v dobi
mostiščarjev jezero. Regulacija Ljubljanice je izpremenila skoraj
vse Ljubljansko barje v rodovitno zemljo* Barje ali blato (mahov=
je)‘so s pooglenimi rastlinami ostanki pomešana mehka močvirnata
tla* Na močvirnatih krajih so rastline preperele in pooglenele in
tako je nastala šotna plast j zdaj. so to šoto že večinoma odstrani=
li, porabili so jo za kurivo.

Vodovje  Ljubljanske kotline pripada povsem Posav=
ju, Pri Podnartu se izliva v Savo Trgl~ka Bistrica, ki izvira ob
pobočju Košute ter tvori več slapov. Pri Kranju priteka v Savo
Kokra, ki izvira pod Jezerskim vrhom ter teče po lepi Kokrski do=
lini j pred izlivom ima globoko strugo. Pri Medvodah dobiva Sava.
Soro, ki se spaja iz Selške in Poljanske Sore. Kamniška Bistrica
se izliva pri Dolu v Savo} Ljubljanica je že kraška voda, ki pri=
haja pod tem imenom pri Vrhniki na dan; 22 km daleč teče z majhnim
strmcem po Ljubljanskem barju in se izliva nasproti Dolu v Savo.

Na desnem bregu ima'Ljubljanica pritoka I-ško in IŠčico, na levem
bregu pa Gradaščico.

Podnebje  Ljubljanske kotline je drugačno kakor
v Soški dolini na zapadu Triglavskega pogorja. Temperature kažejo
celinski značaj z velikimi skoki, ki nas spominjajo podnebnih raž=
mer Celovške kotline. Posebno mrzle in meglene so zime. Poletja
so precej gorka. Padavin je večinoma pod 1000 mm? 30 - 55$ je je=
senskega dežja.

Gospodarske razmere  Ljubljanske kotli¬
ne so precej ugodne, ker je zemlja, čeravno črnica nad prodom ni
debela, prav rodovitna. Gozdovi so bolj v severnem delu, skoraj
1/5 površine zavzema polje, ki daje ob prvi žetvi predvsem pšeni=
co in rž, jeseni pa proso in ajdo.: Tudi ze’)  njadi pridelajo dosti,
živinoreja prospeva,'industrija se zlasti v Ljubljani in njeni o=
količi dobro razvija.

Ljubljanska kotlina je bila že v pradavnih časih kultur«
no središče in je polna prazgodovinskih spominov. Za Rimljanov je

- 49 -

Sel preko nje promet v Panonijo, po ljudskem preseljevanju je do=
bila zopet svojo veljavo. Naselbine so večinoma ob robovih, od ko=
der nas pozdravljajo z gričev prijazne cerkvice. Ljubljansko bar=
je je v sredi skoraj neobljudeno.

Gorenjska  železnica teče od Jesenic dalje'ob
južnem vznožju Karavank, iz katerih se vzdiguje mogočni Štol. Pod
njim legi Žirovnica, rojstni kraj učenega Matije Čopa,  ne da=
leč odtod pa vas Vrba, Prešernov  rojstni kraj. V žirovni=
ci je elektrarna Zavrsnica. Lesce’so postaja, odkoder drži ena ce=
sta na Bled, druga pa v Begunje, kjer je v nekdanjem Kacijanar=
i-jevem gradu genska kaznilnica; v bližini so tudi razvaline ''Kamna”,
gradu nekdaj slovečega rodu Lambergarjev, Radovljica je mestece
visoko nad Savo. Z Otoč drži cesta mimo Ljubnega (čevljarstvo in
lončarstvo) na Brezje, najbolj slovečo boljo pot enakega imena,-
Kranj  je starodavno mesto ob izlivu Kokre v Savo. Znamenita
je gotska župna cerkev, ki ima stolp iz rezanega kamna. V Kranju
sta pokopana Prešeren in Simon Jenko. Mesto ima gimnazijo, puškar=
no, usnjarno, tvornico za gumijeve izdelke, za parkete, tovarno
tkanin ter trgovine z domačimi pridelki. - V Kranju se cepi stran=
ska železnica skozi Naklo (izdelovanje jopičev) v Tržič, kjer se
industrija izredno razvija (železnina, usnje, čevlji, predilnica,
žage), pri Sv. Ani pod Ljubeljem so kopali živo srebro. Južno od
Tržiča je Golnik, zdravilišče za bolne na pljučih. Dru-;a cesta dr=
ži iz Kranja v Kokrsko dolino in odtod čez Jezersko v Železno Kap=
lo, tretja v čenčur, in'dalje v Velesovo, kjer je sloveča romar=
ska cerkev in v Cerklje. Iz Kranja v Škofjo Loko naa vodi mimo
Stražišča, kjer izdelujejo sita in ne daleč od Crngroba, kjer je
znamenita starogotska cerkev, - Ako s® peljemo po železnici iz
Kranja proti Ljubljani, pridemo najprej na postajo Škofjo Loko,
ki je pol ure oddaljena od mesta,"nato pridejo Medvode ob izilivu
Sore v Savo z veliko tvornico za lesovino. Naslednja kraja &T.Vid
in Vižmarje imata razvito mizarsko obrt; tu je bila škofijska gim=
nazija s konviktom. Po nadalnjih 7 km dospemo v Ljubljano. Iz Ljub=
lkane drž vzporedno opisani gorenjski železnici cesta v Kranj,

Kamniška železnica veže Ljubljano s Kamnikom. Kamnik je
lepo mestece, tu je prijetno letovišče; v Kamniku je velika tvor=
niča za smodnik. Znamenita je župna cerkev, zgrajena v renesanč=
nem slogu. - Blizu Kamnika so Mekinje z  ursulinskim samostanom. -
Mengeš ima tvornico za slamnike. Najbolj znane tvornice za izdelo=
vanje slamnikov pa so v Domžalah. Odtod pelje cesta v Lukovico;
ne daleč odtod je grad Brdo, kjer je živel in umrl znani pisatelj
Janko K e r s n i k. Iz Lukovice pelje cesta mimo znane božje
poti na Limbarski gori in preko Trojan v Celjsko kotlino. Od te
ceste pa se cepi cesta, ki drži v Moravče ter skozi Vače (zname=
nito prazgodovinsko grobišče) v Litijo. Blizu Moravč, v Zagorici
je bil rojen znani matematik Jurij Vega, v Kosezah pa pesnik Ivan
Vesel Koseski,  - ZajDomgalami se vrstita ob Kamniški
železnici še postaji Trzin in Črnuče, potem pa Ljubljana.

Nekako naravno središče današnje slovenske zemlje prod='
stavija Ljubljanska kotlina, imenovana po glavnem mestu Ljubljani,
Na V meji na Kamniške planine in njih predhribje, na S sega do Ka=
ravank, na Z do Julijskih Alp, na JZ in J pa na Notranjski in Do^
lenjski Kraš ter Dolenjsko gričevje.

Ljubljanska kotlina je nastala tako,, da so se zemeljske
plasti zaradi premočnega gubanja na krajih, kjer se danes iz rav=
nine dvigujejo gorska pobočja, najprej prelomile, nato pa je gru=
da med prelomnicami zdrknila nvzdol. To kotlino je v davni zemelj=

- 50 -

ski preteklosti zalilo panonsko morje, ki pa je pozneje počasi
odteklo na vzhod. Ljubljansko barje je pri nas zadnji ostanek
Panonskega morja^ Umetno izsuševanje pa bo Še to sled kmalu za=
brisalo* '

Ljubljansko kotlino delimo v pet glavnih področij, ki
so; Ljubijansko polje (severno od Ljubljane do Smledniškegr. ;ri='
čevja), Kamniška ravnina (južno od Kamnika in JZ), Kranjska rav¬
nina s Sorškim poljem ter RadovljiSka ravnina na skrajnem severnem
koncu. Ves’ gorenjski del Ljubljanske kotline je zasut s prodora,ki
ga je bila počasi nanosila tja Sava s svcjimi pritoki. Po prepo=
revanju se je na teh prodnatih tleh naredila tanjša plast rodovit¬
ne zemlje, na kateri dobro uspeva vseh vrat žito insočivje, slasti
ugodna pa je ta zemlja za krompir, ker je peščena in zato rahla
in topla. Nasprotno pa Ljubljansko barje, ki je najnižji del Ljub=

1 anske kotline, pokriva težka, mokra in malo zračna prst, Id. se
je naredila na usedlinah nekdanjega Panonskega morja. Po barju’
imamo zato le bolj ob robovih, kjer je zemlja ge bolj izsušena,
nekoliko več žita in drugih pol jskih pridelkov, vse ostalo pa po=s
krivajo bujni travniki.

Ljubljana  ima nad 100.000 prebivalcev in je,
največje popolnoma slovensko mesto. V rimski dobi je bila tu’ na=
selbina Emona, obdana z zidom, čigar ostanki se še danes vidijo.
Ljubljana je nastala v srednjem veku, in sioer najprej na levem
bregu Ljubljanice okoli 64 m visokega gradu, potem pa se je poca=
si sirila tudi na levi breg, kjer je danes, njeno pravo središče s
sodobnimi stavbami, med katerimi je tudi 13  - nadstropni nebotičnik.

Ljubljana ni samo po svoji zemljepisni legi, marveč tu=»
di v političnem, kulturnem in gospodarskem pogledu središče Slo=
venije« je sedež vlade in poslanske zbornice ter raznih kulturnih
ustanov 5  ima univerzo od leta 1919 » akademijo znanosti in umetno=
sti, glasbeno akademijo, bogat muzej, narodno gledališče, več
knjižnic ter mnogo spomenikov slavnih mož iz slovenske preteklo=
sti, V ljubljanskih predmestjih .je vse polno raznih tovarn, kakor
za kis, testenine, kvas, pivo, za tobačne, tekstilne, kovinske in
kemične izdelke ter za izdelovanje opeke. Te številne tovarne da=
jejo Ljubljani značaj industrijskega mesta, ki se je moglo tako
razviti predvsem zaradi ugodnih prometnih zvez na vse strani.

Ljubljana je središče in glavno mesto Slovenije. Raz¬
prostira se ob Ljubljanskem gradu med Golovcem in šišenskim hri=
bom in sicer v ožini med Ljubljanskim poljem in Ljubljanskim bar¬
jem. Skozi Ljubljano teče uravnana Ljubljanica. Ljubljana obvla=
da po legi cesto ob Savi navzgor in navzdol, cesto na Kras ter
cesto na Dolenjsko. Križišče cest je bila Ljubljana, ki leži ne¬
kako ob meji Gorenjske, Notranjske in Dolenjske, že kot rimsko
mesto Emona. V dobi preseljevanja ljudstva je Emona mnogo trpela in
je proti koncu 6. stoletja sploh propadla. Okoli leta 1000 pa je
bila Ljubljana Že zopet precej obljuden kraj, ki je pozneje bolj
in bolj naraščal. Mesto ima več cerkva, med njimi je najznameni=
tejša stolna cerkev z 38 m visoko kupolo. Izmed drugih poslopij
so znamenita: vladna palača, vseučilišče, justična palača, pošta,
Škofijski dvorec, mestna hi*a,^operno gledališče, dramsko gleda=
lišče, Narodni dom, razne vojašnice itd. Posebno znamenit je mu=
zej, ki ima bogato zbirko prazgodovinskih in rimskih starin, pa
tudi deželnih proizvodpv- in drugih znamenitosti. Ljubljana ima
tudi več spomenikov (Vodnikov, Valvazorjev, Prešernov in Trubar¬
jev, mestni vodnjak z obeliskom itd.). Preko Ljubljanice drži več
mostov. Na starem mestnem pokopališču (pri sv.Krištofu)-Navje -

- 51

so pokopani imenitni mčžje Vodnik, Jurčič, Bleiweis, Levstik, Kette
itd., na novem (pri Sv.Križu) pa Cankar, Krek i.dr.« Za  odgojo
mladine skrbe v Ljubljani razne gole, gimnazije, več meščanskih in
osnovnih gol, moško in žensko učiteljišče, tehnična Sola, vseuči¬
lišče z bogoslovno, juridično, filozofsko, medicinsko, gospodar^
sko in tehnično fakulteto in razni dobrodelni zavodi (gluhonem^
niča, hiralnica, sirotišča in več drugih)# Licealna knjižnica,
zdaj muzejska ima več tisoč knjig in mnogo redkih rokopisov.

Med raznimi društvi, ki jih ima Ljubljana, sta posebno
važni Slovenska Matica in Leonova družba, ki izdajata knjige znan=
stvene in zabavne vsebine. Ljubljana je sedež vlade, sedež knezo=
škofa, raznih višjih in nižjih uradov (okrajno glavarstvo, vrhovno
sodišče), trgovske in obrtniške zbornice, kmetijske družbe, več
denarnih zavodov itd. Mesto je samoupravno ali avtonomno. - Izmed
tvornic so najvažnejše: velika tvornica za tobak , tvornice za
železne izdelke in usnje, elektrarna, plinarna, pivovarha, tvofni=
ca za surogatno kavo,'za vozove, opekarne, za glinaste izdelke,po=
higtvo, sveče, milo i. dr.

Za trgovino leži mesto ugodno. Razgled z Ljubljanskega
gradu je veličasten, posebno na Kamniške planine. Lep je tudi Lat=
termannov drevored, ki vodi v park Tivoli in na Rožnik. V bližini
mesta Ljubljane je Cekinov grad, Fajfarjev grad, Kodeli jev grad in
Rakovnik s salezijanskim zavodom za zanemarjene otroke* Selo ima
samostan Karmeličank, Studenec blaznico, Vevče papirnico.

Proga iz Ljubljane na Verd drži do Brezovice ob SZ stras
ni Ljubljanskega barja. Tu se cepi od glavne proge vrhniška želez=
niča, ki pelje .po JV robu Polhograjskih dolomitov n<| Vrhniko. Vr=
hnika rimski Nauportus, leži ob Ljubljanici, ki tu privre na dan,
in ima znatno'obrtnost (tvornica za predelavanje mesa, v bližini
opekarne, tvornica za parkete. - Pri Brezovici krene železnica
preko Ljubljanskega barja na vznožje Notranjskega Krasa do posta=
je Preserje, odtod pa v Borovnico, kjer je bil do te vojske veli¬
kanski dvonadstropen viadukt, zdaj pa je speljana na mesto njega
11 km dolga železnica. V bližnji Bistri izdelujejo, pohištvo iz
pognjenegalesa, - Nato pride Verd, kjer je tvornica za parkete.
Cesta izJLjubljane drži do Brezovice vzporedno glavni progi* potem
pa vrhniški železnici do Vrhnike.

Železnica iz Ljubljane na Zidani most drži nekaj časa po
Ljubljanskem polju ob levem bregu Ljubljanice, potem pa, ko doseže
Savo, stopi v 400 m globoko sotesko med Trboveljskim gričevjem
ter med Dolenjskim gričevjem na desnem bregu Save. §ele pri Sevni-
-,-ci zapušča Sava in železnica to sotesko, ki je podobna dolini po=
prečnici. Ob tej železnici leži Zalog z velikim blagovnim kolodvo¬
rom, Laze s prijetnim savskim kopališčem, ki ga posečajo v vročih
poletnih dneh kaj radi Ljubljančani, nato Kresnice j potem pride trg
Litija, ki ima veliko predilnico za bombaž, v bližini je grad Bo^
genšperk, nekdaj last znamenitega zdodovinopisca Valvazorja. Nato
sledi Sava, še dalje Zagorje ob Savi, ki ima premogovnike. Nato se
vrste Trbovlje, tu daje rudnik najbolj svetli premog Slovenije;
v Trbovljah je tudi tovarna za cement in opekarna. Tudi v nasle&=
njem Hrastniku kopljejo rjavi premog, poleg tega pa je tam še to=
varna za steklo ter tovarna za kemijske izdelke.

Dolenjsko gričevje.

Dolenjsko gričevje se razprostira med Savo in njenim des=
nim pritokom Krko. Tudi to gorovje pripada še Alpam ter je po veči=
ni iz apnenca, pa tudi iz peščenca^ Na nekaterih krajih, zlasti v

- 52 -

severnem delu, ima gorovje skoraj značaj visoke planote. Dolenjsko
gričevje poraščajo večinoma gozdi ali pa nam predstavlja vinorodne
griče. Delimo ga'v tri skupine: v litijsko, v Trebanjsko in v Mo=
kronoŠlo skupino.

Litijska skupina se razprost: • med^Savo, Mirno, Teme=
nico in med ceste, ki drži iz Ljubljane do Višnje, gore.; V severnem
delu te skupine se vzdiguje Sv. Kum (l219m), znan po obsežpem in.
lepem razgledu.

Trebanjska skupina se razprostira med Temenioo, Krko,
Novim mestom in Višnjo goro. Ta skupina ima mnogo razpoklin,
spilj, ponikev in prehaja v Kras.

Mokronoška skupina se razprostira med Mirno, Savo, Krko
in Temenico. Tudi v tem delu že vidimo nepravilne doline, kraške
kotline in nepopolno razvite nizke planote. Proti JV prehaja Mo=
kronogko gričevje v rodovitno Krško polje, ki se razteza do dole=
nje Krka in Save ter do Gorjancev.

Po vodovju je Dolenjsko gričevje del Posavja. Desna pri=
toka Save na tem delu sta Mirna, ki teče zaradi majhnega strmca v
mnogih vijugah po lepi Mirenski in Mokron Ilci dolini, in Krka, ki
izvira v kotlini pri' Grosupljem in se izliva v Savo blizu Krške
vasi, 6b levem bregu sprejema Krka Temenioo, ki ponic.uje dvakrat
in se izliva JV od Novega mesta pod imenom Prečna.

Dolenjsko gričevje ima bolj mehko podnebje: velike važ==
nosti so tu 'tople jeseni, zaradi njih dozoreva ge druga setev in.
uspeva Vinska trta. padavin je ob izlivu Krke v Savo malo nad
1000 mm.

Gospodarske razmere.  Prebivalci Dolenj=
skega gričevja se bavijo v veliki večini s poljedelstvom in z živi=
norejo« Cim bolj se bližamo Krki, tem bolj uspeva tudi vinoreja.

■••-n železnica, ki drži iz Zidanega mosta v Brežice in odtod
v Zagreb, teče ob levem bregu Save. Prva postaja so Radeče pri Zi=
danem mostu; trg leži £a desnem bregu. Ne daleč od Radeč je v Nji-
vicah velika papirnica. Druga večja postaja je Sevnica, trg s pri=
jetniftd kopelmi v Savi (tovarna za kopita). Nasproti Sevnici se
cepi od savske ceste stranska, ki vodi v dolini Mirne v §t,Janž,
kjer kopljejo rjavi premog. Od Sevnice mimo It.Janža drži železn±=
ca v Mokronog in št. Rupert z lepo gotiško cerkvijo, nakar se pri=
druži v Trebnjem dolenjski železnici,- Po zagrebški pro£i pride=
mo dalje v Rajhenburg ob Savi, kjer je grad (samostan trapistov,ki
izdelujejo čokolado in sir); odtod drži cesta v Podsredo in Kozje.
Naslednja postaja je Videm - Krško. Krško slovi po vinu in je.sta=
ra naselbina^ ki je v prejšnjih Časih mnogo trpela od turskih na=
padov in kmečkih uporov. Tam je meščanska šola in bolnica. Ne da=
leč od Krhkega je grad Turn, nekdaj lastnica nemškega pesnika Ana^
stažija Gruna (grofa Auersperga), ki počiva v lepem mavzoleju v
graščinskem parku. V bližini je vas Drnovo, nekdaj rimska -naselbi¬
na Nevio&unum. Iz Krškega drži cesta v Kostanjevico. - Brežice ob
Savi so 20 minut oddaljene od železnice. Pri Brežicah se izliva
Krka v Savo; čez obe ,reki drži 520 m dolg most. Veliki grad v v Bre=
žicah ima znamenito viteško dvorano. Ne daleč od Brežic so Ca te šle e
toplice (42c5°C) s kopališčem, - Železnica vodi dalje v Zapregic in
odtod v Zagreb.

Dolenjska železnica drži iz Ljubljane v Novo mesto. Prva
važnejša postaja je Grosuplje, kjer se cepi kočevska proga. Na
glavni progi sledi Višnja gora, staro mestece z razvaljenim gradom.

- 53  -

Stična iibma velik cistercijanski, samostan. Ne daleč odtod je vasr
Muljava, kjer se je rodil pisatelj Josip Jurci  5. Izmed osta=
lih postaj je najvažnejša Trebnje, lepa vas ob Temenici. - Novo
mesto - nekoč Rudolfovo imenovano - je staro mesto ob Krki, ki te¬
če v polkrogu okoli mesta; tam je znamenita gotska kapiteljska
cerk eir.  Meščani tržijo z domačimi pridelki in se pečajo z vinnr=
stvom. Novo mesto ima okrajno glavarstvo, okrožno sodišče, gimna¬
zijo ter bolnico a V K^ndiji, zdaj združeni z Novim mestom, onkraj
visokega mostu preko Krke je bolnica usmiljenih bratov. Ob Krki
v bližini Novega mesta je ^t.peter in nad vaarjo vinorodna Trška
gora. Tudi mnogi starodavni gradovi so okoli Novega mesta, tako
gradova Otok ih Struga, med vsemi pa je najzanimivejši Luknja,
skrit grad na strmi pečini nad izvirom Prečne. Nekoliko je sličen
znanemu Predjamskemu gradu pri Postojni. - Od Novega mesta drži
podaljšek dolenjske železnice v Stražo? od tu dalje vodi ena cesta
v Toplice s termami (37°C), ki jih poseča mnogo bolnikov, druga pa
ob Krki do kraja Krka, potem pa zavije v Stično. - Opisani dolenj=
ski železnici teče vzporedno cesta iz Ljubljane v Novo mesto.

Podaljšek dolenjske železnice je belokranjska Železnica
v Karlovec. - Omeniti nam je ge cesto, ki drži iz Novega mesta po
Krškem polju v Brežice, Ta cesta nas dovede v lepo vas §t.Jernej;
v bližini so Pleterje z velikim, v tej vojski poškodovanim kartuš
zijanskim samostanom, Nato sledi mestece Kostanjevica. Kodtanje=
vica ima otoško lego ob Krki in je bila važen obrambni v kraj za tur»
ških navalov. Iz Kostanjevice drži stranska cesta v Krško, glavna
pa v Brežice.

Krška kotlina.  Na JV koncu Slovenije imamo
med Dolenjskim gričevjem, Gorjanci in spodnjo Sotlo prostrano Kr=
ško dolino, ki jo delimo v Krško polje (ob dolenji Krki) ter 3Bre=
žiško nižino (na levem bregu Save). Le proti JV ob Savi je Krška
kotlina odprta in vprav na tem kraju je tudi najbolj rodovitnaj saj
so tu tla pokrita s puhlico, ki je ninikjer drugje v Sloveniji. Po
tej puhlici slovi zlasti pokrajina okrog Bohove pri Brežicah.

Poleg omenjenih glavnih štirih kotlin na Slovenskem imaš;
mo na vzhodu ob Dravi in Muri še nekaj zelo pomembnih ravnin, ki
jih ne smemo več prištevati k Alpskemu svetu, ker so to v resnici
le skrajna zahodna področja širne Panonske kotline. Med temi mo=
ramo omeniti zlasti Dravsko in Ptujsko polje ob Dravi, prostrano
Prekmursko ravnino onkraj Mure, Mod Slovenskimi goricami in Muro
pa prav tako zelo rodovitno Mursko polje. Med pomembnejšimi doli=
nami v zahodnem delu Slovenije pa je treba omeniti zlasti rodovit=s
no Vipavdko dolino, ki se na zahodu začenja ob Soči pri Gorici, na
vzhodu pa se zajeda globoko med kratki svet Trnovske in Komenske
planote.

Dolenjsko  . Največji kraj na Dolenjskem je Novo
mesto ob Krki. Dolina, v kateri leži, se zaradi številnih starih
gradov imenuje Dolina gradov, ki se razprostira med Gorjanci in
Kočevskim Rogom. Novo mesto ima tekstilno tovarno, tiskarno, dve
bolnišnici in gimnazijo, na bližnjem Grmu pa kmetijsko šolo. Za=
hodno od Novega mesta so Dolenjske toplice, sodobno urejeno zdra=
vilišce, ob železniški progi Ljubljana -•Nevo mesto pa Višnja go=
ra in Trebnje. Višnja gora je najmanjše slovensko mestece. Pri
Trebnjem se od dolenjske železnice odcepi proga mimo St.Janža, kjer
kopljejo slabše vrste rjavi premog, v Sevnico v Posavju. V Sevnici
izdelujejo kopita za čevlje. Sredi Krškega polja leži na okotu
Krke Kostanjevica, ustanovljen^ že v rimski dobi, na koncu Krške
doline pa je ne daleč od Save Čatež, znan po zdravilnih toplicah,

> 54 -

ki so od vseh, kar jih je na Slovenskem, najbolj tople in imajo
od vseh tudi najmočnejše izvire.

V zahodnem delu Dolenjske, na področju, ki pripada Do=
lenjskemu Krasu, leži mesto Kočevje, do druge svetovne vojne hem=
ski narodnostni "otok" na Slovenskem. Med to vojno pa so kočevske
Nemce preselili v Nemčijo. Kočevje je pomembno po lesni industri=
ji, saj leži sredi ogromnih gozdov ter po bližnjem rudniku, kjer
kopljejo rjavi premog. Do Kočevja je speljana železniška proga,
ob njej je nekoliko severneje od Kočevja trg Ribnica, znana po
vsem Slovenskem zaradi izdelovanja "suhe robe" (leseno kuhinjsko
orodje, škafi, rešeta Itdl) V Suhi Krajini, kakor se imenuje j?o=
krajina na severni strdni Kočevskega Roga, je največji kraj šu=
žemberk ob gornji Krki.

Na skrajnem južnem koncu Dolenjske se razprostira veli=
ka kraška kotlina Bele Krajine, v kateri sta najpomembnejša kraja
mesti Črnomelj (v bližini kopljejo premog) in Metlika ob 2elez=
niči, ki pelje na Hrvaško v Karlovec, dalje Vinica, manjši kraj
ob Kolpi, kjer se je rodil pesnik Oton Župančič, in po precej v
razvitem vinogradništvu znani Semič ob Železnici Novo mesto - Gr=
nomelj.

Posavje  in  Sasa  v ;j e, Vzhodno od glavnih
grebenov Kamniških planin in severno od Save se razprostira *ta=
jerska. Začenja se torej že v Zasavju in Posavju^ kakor se imenu=
je ozka dolina Save od Ljubljanske kotline do Krhkega. V tej do=
lini je na zahodu prvi večji kraj Litija, kjer je mopno razvita
lesna industrija in trgovina in ki prav za prav spada še.na Do¬
lenjsko,  ker leži na desnem bregu Save. Mnogo pomembnejši pa so
v Zasavju na severni strani Save kraji Trbovlje, Hrastnik in Za=
gorje, to pa zaradi : velikih rudnikov, kjer kopljejo zelo dober
rjavi premog. Trboveljski premogovnik je sploh največj.i v vsej'
Sloveniji. V Hrastniku letajo tudi steklarno in kemično tovarno.
Zlasti kot železniško križišče važen kraj je Zidani most, na meji
med Zasavjem in Posavjem, Odtod naprej je ob Savi še troje manjših
slovenskih mest: Radeče, Krško in Brežice. V zadnjih dveh cvete
zlasti trgovina zvinom, saj na bližnjem gričevju na prisojnih le=
gah dobro uspeva vinska trta.

Kras in kraški pojavi-,  Predhribje Vzhoda
nih Julijskih Alp polagoma in neopazno prehaja na jugu v Kras, tako
da ni moči potegniti točne meje med tema gorskima sestavoma, se
zlasti ne, ker sta oba iz apnenca ?  se kraške značilnosti selo
oolj na jugu pokažejo povsem izrazim. Vendar je črta Idrijca. -»
Vrhnika - južni rob Ljubljanskega barja še najbolj pravilno po¬
tegnjena meja med alpskim in kraškim svetom.

Kras ima vse polno svojevrstnih površinskih oblik in po=
javov,'kakršnih v alpskem svetu ni, vsaj v višjih alpskih grebe=
nih ne. Ustvarila jih je voda v stiku z lahko topljivim, precej
čistim apnencem na krajih, kjer ni tolikšnih strmin, da bi voda
lahko naglo -odtekla po površju^ Na takšnem svetu si je skozi raz=
merorna mehek apnenec počasi utrla pot pod zemljo in na ta način
nekako zrahljala in preluknjala zgornje zemeljske plasti, ki so  se
potem sesedle bodi v večje'ali manjše skladaste kotanje ali pa je
v podzemlji izgrebla med apneniškimi skladi dolge rove, ki Jih go=
znamo kot kraške jame 0  Za Kras najbolj značilni pojavijo: vrtače, *
uvale, škraplje (podi), kraška polja, ponikalnice, krašk« jame,
kraške planote in presihajoča jezera-.

55

Ce sepelješ iz Trsta proti Gorici, vidiš ob robu Komen=
ske planote vse polno majhnih okroglih kotanj, v katerih je na
dnu največkrat rdeča prst. V alpskem svetu bi kaj takega zaman
iskal. To so vrtače, podobne nekakim naravnim lijakom, ki so na=
stali tako, da je voda topljivi del apnenca počasi odplavila, ne=
topljivi pa se je sesedel. RdCča prst, ki je ostala na dnu, ima
svojo barvo od železne primeei apnenčasih skladov.

Navadno nekoliko večje od vrtač, po obliki pa ovalne
kračice kotanje so tako imenovane uvale, zelo raztegnjene uvale
pa kraške doline ali kratka polja. Vse te tri kraške oblike .so
nastale na isti način, namreč tako, da je voda čisti apnenec raz=
topila in ga raztopijenega odnesla, netopljivi del (rdeča prst)p
se je na mestu ses.del. Nastanek kraških polj si razlagamo tako,
da je bil prvotno cel niz vrtač, ki jim je vmesne apnenčaste pre=
graje'voda polagoma povsem preglodala, nekatere prej, druge po¬
zneje, ter tako iz vrtač naredila najprej uvale, iz teh pa sle&=
njic kraška polja. (primer j Reško polje).

Kragki podi ali škraplje so ozki žlebiči^ ločeni drug
od drugega po ostrih robovih. Zarezala je te žlebiče po površju
odtekajoča voda, ki je zaradi ogljikove kisline, katero vsebuje,
razjedla luknjičav kraški apnenec.

Ponikalnice so reke, ki od svojega izvira dalje^tečejo
nekaj čau po površju, nato pa izginejo med razjedene kraške apnen¬
časte sklade v tako imenovane požiralnike ali pa v kraške jame,
nakar pridejo bodisi spet na dan ali pa se pod morsko gladino iz=
livajo v morje. Naj znamenitejši ponikalnici na Slovenskem sta?
Reka-Timav in Pivka - Unca - Ljubljanica; prva ponikne v §kocjan=
sko jamo in pride na dan kot Timav pri Stivanu pod Doberdobom, Piv=
ka pa izgine v Postonjsko jamo, teče kot Unca po Logaškem polju,
ponikne znova in slednjič v več izvirih privre pri Vrhniki zopet
na dan kot Ljubljanica,

Velika znamenitost slovenske zemlje so okapnice ali
kraške jame t  ki so med najlepšimi na svetu. Izkopale so jih kraš=
ke reke, s čudovitimi kapniki pa okrasila z raztopljenim apnencem
nasičena voda, ki si je med razpokami utrla pot od zemeljskega po=
vršja do stropa teh jam, od koder po malem kaplja v jamo. Aphenec,
ki ga tu spet izloča, gradi od stropa navzdol ledenim svečam po=
dobne kapnike stalaktite, od tal navzgor pa stalagmite. Ko se sta=
laktit in stalagmit združita, nastane steber. Kapljajoča voda pa
je v kraških jamah potegnila tudi veličastne kamenine "zavese";
zlasti lepe so v Postojnski jami. Poleg Pcsojnske imamo na Sloven=
skem še^več drugih večjih krnskih jam, med njimi »kocijanske blizu
Trsta, županovo pri Grosupljem, Planinsko jamo, iz katero teče
Unca , ter Križno jamo severno od Loža.

Nadaljnja posebnost kraškega sveta so presihajoča jeze¬
ra, med katerimi je zlasti pomembno Cerkniško jezero. Spomladi in
jeseni, ko je pri nas na Slovenskem doba deževja, ves južni del
Cerkniške kotline zalije voda, ki iz tako imenovanih kraških bru=
halnilcov privre na površje, poleti in pozimi pa se kotlina spet iz=
prazni po istih zemeljskih odprtinah, skozi katere se je bila na=
polnila. Bruhalniki se spremene v požiralnike.

Obsežnejša področja visokega Krasa so kraške planote, ki
pa niso ravne, marveč globoko razjedene in je na njih vse polno
drugih, mnogo manjših kraških površinskih oblik (vrtač, uval, po=
dobne so kozovemu obrazu. To je razmeroma zelo reven kraški svet,
zlasti še tam, kjer ni gozdov.

- 56  -

Posebno izrazite kraške planote, po katerih lahko po=
drobneje razdelimo ves slov. Kras, so: Tonovska planota (med do=
lino Idrijce in Vipavsko dolino), ki jo Cepovanska dolina deli v
dva dela: zahodni, ki je do 800 m visoko nad morjem, se po kraju
Banjščica imenuje tudi. Banjška planota, vzhodni del pa je Trnov*
ska planota, ki je porasla z gozdovi in je za kakih 200 - 300 m
vi?;*n kakor zahodna ter ima zelo malo naselij,

Komenska plan  o t a, ki jo loči od Trnovske
rodovitna in gričevnata Vipavska dolina, sega na zahodu do Sočd,
na vzhodu do Notranjskega Krasa, na jugu pa do Tržaškega Krasi.

To je razmeroma precej nizka planota (200 - 500 m nad morjem), ki
je dobila ime po kraju Komen. Rodovitne zemlje je tod malo, zato
pa je ta skrbno obdelana. Najvišji je severni del, kjer se tik
nad Vipavsko do.ino dviguje Trstelj, najvišji vrh vse planote.
Tekočih voda je na Komenski planoti zelo malo, Skoro edina je ko=
maj 1  km dolga Timav, ki pri itivanu^blizu Devina prihaja na dan
kot spodnji tok Notranjske Reke. Od škocjanske jame do Itivana
teče Reka pod.zemljo. Od stoječih voda pa so na Komenski planoti
(na skrajnem zahodu) le Doberdobska jezerca.

Čičarija  je nekoliko višja od Komenske planote
in se vleče kot nekaka severna pregraja Istre od Miljskega zaliva
jugovzhodno od Trata do Reškega .zaliva. V zahodnem delu se dvigu*
je do 600 m visoko, na skrajnem vzhodu, tik nad Reškim zalivom,pa
se nenadno vzpne znatno više. Tu jo tudi najvišji vrh vse Istre,
Učka gora (I396m). Zaradi neugodnega podnebja (zelo vroča in su=
ha poletj§, pozimi pa hudo mrzla burja) in. pomanjkanja vode je
Čičarija na splošno zelo pusta in revna dežela, zlasti v severnem
delu, kjer ni gozdov in prevladujejo gola kraška tla. Temu primer*
no so siromašni tudi ljudje, ki tod prebivajo. Le na zahod tečeta
dve manjši rečici, Ribana in Dragonja, P£va v Koprski, druga v Pi*
ranski zaliv. Ime je Čičarija dobila po Čičih, ki žive v njenem
južnem delu (vasi Mune, Brgud).

Na N o t r a n j s k e m K ra s u, ki ga delimo v zahod
nega'in vzhodnega, je tudi več zelo izrazitih kraških planot'in
polj. V Zahodnem Notranjskem krasu imamo na jugu Reško polje,'po
katerem teče ponikalnica Reka, severno odtod pa Pivko planino, ki
se vleče do Snežnika, jaajvišje gore Notranjskega Krasa (1796m),
Postojnsko polje, Hrušico z Nanosom, v vzhodnem delu Notranjskega
Krasa Rakitniško in Bloško planoto,, poleg tega pa še kopico kraš*
kih polj, med katerimi so najpomembnejša okrog Logatca, Planine,
Rakeka, Cerknice in Loža.

Ves Notranjski Kras si lahko predstavljamo kot eno samo
širno kraško planoto, ki so jo površinske in podtalne kragke vode
močno razjedle ter jo preoblikovale v povsem samostojna manjša
kraška področja. Ponekod se dviguje v razmeroma visoke gorske grebe
ne (Javornik s Snežnikom, Hrušica z Nanosom.) ki so že močno po=
dobni grebenom alpskega predhribja. Na splošno pa velja, da je
Severni Notranjski Kras mnogo bolj porasel z gozdovi, kako* pa
južni in že zaradi tega spominja bolj na nižji alpski svet. Nižji
Kras je mnogo bogatejši s kratkimi pojavi, kakor pa višja področ*
ja, kjer ima voda na bolj strmih pobočjih več možnosti, da se od*
teka po površju in ne pronica toliko pod zemljo.

Vzhodno od Notranjskega imamo Dolenjski Kras, ki ga po¬
drobneje delimo v štiri večje kratke kotline, imenovane po glav*
nih krajih Dobrepoljska, Velikolaška, Ribniška in Kočevska kotli*
na. Začenja se na severu ob robu Ljubljanskega barja, na južnem
koncu pa prehaja preko Kočevskega Roga polagoma v Belo Krajino.

- 57

Dolenjski Kras je močno porasel z gozdovi, zlasti pa se okrog
Kočevja, kjer so ponekod ti gozdovi skoro neprehodni. Podnebje
pa ni tako ostro kakor na Notranjskem Krasu,

Na skrajnem južnem koncu Slovenije, že ob hrvaški meji,
je Bela Krajina, ki jo tudi ge prištevamo h Krasu. Je to velika
kr očka kotlina z nizkimi griči, proti severu pa jo zapira visoki
greben Gorjancev, v katerih je najfcišja gora Trdinov vrh ali Sv.
Jera; Da spadajo Gorjanci ge h Krasu, dokazujejo kratke jame v
njih. Tudi skoro vsa Bela Krajina je precej revna dežela, ker je
zelo malo površinskih voda. Podnebje je zelo ostro, ker je deže=
la že preveč oddaljeha od morja in zato vpliv sredozemskega pod=
nebja ne seže do tja. Poletja so vroča in suha, zime pa hudo mr=
zle. Ljudje se pečajo z živinorejo, poljedelstvom, izdelovanjem
domačega platna ter z vinogradništvom';,

Kraški pojavi.

Drugo veliko zemljepisno ali prirodno enoto Slovenije
tvori Kras, ki ga imenujemo tudi Dinarsko‘gorstvo. To gorstvo
zavzema pretežni' del površine Jugoslavije 9

Po ogromni večini sestoji Kras ali Dinarsko gorstvo iz
agnenca, ki pa se razlikuje od alpskega apnenca v tem, da prepu=
šca vodo in da se lahko razkraja, Veda, ki pada na ta apnenec kot
dež,'ga kemično in mehanično razkraja, ne odteka pa kot reka al.1
potok na površini kakor drugod, temveč ponikuje, t.j. izgine po-
zemeljsko površino; take vode imenujemo poiornice, ponikvarice
ali ponikalnice £ tako nastajajo podzemeljske reke in potoki, ki
prihajajo ponekod zopet na dan.^- Ker torej na Krasu odteka voda
podzemeljsko, ni na^kraški površini globokih rečnih dolin, kakr¬
šne so v Alpah. - Pa ne samo to, da na Krasu voda poniea, temveč
ob ponicanju jemlje voda s seboj tudi preperelo zemljo, ki tvori
drugod rodovitno plast površine; tako ostane na kraški površihi
gola skala, ki daje včasih pokrajinam značaj kamenitih puščav.'~
Pod zemljo ustvarja voda podzemeljske jame ali votline, ki jih
krase ponekod prelepi kapniki (stalagmiti in stalaktiti); podze=.
meljske jame so včasi zelo velike,

Kraški pojavi so tudi takozvane vrtače, to so vdolbine z
lijasto obliko; ustvarja jih ponikujoča voda na ta način, da vedno
bolj razširja svojo ponikvo, to je mesto, kjer poniea. Vrtače Ima¬
jo na vrhu v premeru 20  - 50 9  in nastopajo na nekaterih krajih v
velikem številu. Ponikujoča voda pušča na dnu vrtače rodovitno
prst, na nekaterih krajih rdečkasto železnato ilovico, ki jo v±=
šoki robovi dolin branijo burje. Prebivalci ograjajo doline tudi s
kamenjem, obdelujejo to zemljo, ki tvori sredi kamenite puščave ne
kako zelenico ter jo imenujejo ogrador Včasih se dolina napolni z
vodoj taka je lokva ali kal.

Kraška polja so večje kadunjaste ravnine, ki jih obda=
jajo od^seh strani gčrovja, tako da mora po njih tekoča voda od=
tekati le pod zemljo. Polja so podobna velikim čolnom in so navad¬
no pokrita z rodovitno zemljo. Ob deževju ali ob kopnenju snega
se kraška polja čestokrat napolnijo z  vodo, ki ob suši zopet iz=
gino skozi požiralnike ob robu polja. Tako nastajajo na Krasu pre=
sihajoča ali perijodična jezera.

Vseh navedenih kraških pojavov pa ni povsod, kjer so
kraška tla. Kraški apnenec ne propušča enako vode; zato tudi ne
izgine rodovitna zemlja v votline in doline, temveč ostaja na po=

- 58

vršju in. omogoča tudi bujno rastlinstvo. Tudi je treba omeniti,
da kraška zemlja ni povsod iz apnenca, zakaj velike dele zavzet
majo tudi skriljavci, peščenci in ponekod še kamenine vulkanične«

ga izvora.

Kras je pa ogolilo tudi gospodarstvo Rimljanov. Bizon=
tincev in Benečanov, pa tudi domačinov/ ki so uničevali gozde, ne
da bi zemljo obenem primerno pogozdovali, gele v novejšem času
so jeli Kras zopet pogozdovati.

Dolenjski Kras.

Dolenjski Kras meji na SV na Dolenjsko gričevje, na SZ
na Ljubljansko barje, na Z približno na črto, ki si jo mislimo od
izvira Iške proti jugu do Prezida, torej na Notranjski Kras; na
J pa sega čez Kolpo. Dolenjski Kras je precej dobro obdelan, Daši
ni dovolj vode, so vendar po planotah in širokih grebenih obsežni
gozdovi.

Deli Dolenjskega Krasa so: a) Turjaške gore; razteza se
na J in JV^Ljubljanskega barja ter segajo na Z do potoka Iške, na
J do Ribniške planote, na JV do Dobrepoljske kotline, na V in
SV pa jih meji cesta od Višnje gore do /Škofljice, Na j višji vrh v
Turjaških gorah jejJokree (1056 m), b) Grosupeljska kotlina sč
razteza na V Turjaških gor in prehaja na J v Račensko kotlino,
c.) Dobrepoljska kotlina prehaja na S iz Račenske kotline, na V
jo obdaja Tisovska planota, na Z pa Grmadsko pogorje. V tej kotli=
ni ni nobenega potoka, vendar pa je ob deževju preplavljena, ker
privira voda iz podzemeljskih jam, v katere potem zopet ponicuje.
č.) RibniSka planota se razprostira južno od Dobrepoljske kotline
in zahodno od Ribniške doline, d) Tisovska planota se razprostira
med’Dobrepoljsko kotlino in Krko ter ima svoje ime po vasi Tis£=
vec. T^ planota je dobro obdelana; SV del ima ime Suha Krajina,
e) Suho Goteniško polje se razteza med Cabranko in Kočevsko pla¬
noto in se vzdiguje v'Goteniškem Snežniku, ki je najvišji vrh na
Dolenjskem, do 1291 m. f) Kočevska planota se razprostira vzhodno
od Suhega Goteniškega polja in sega s Kočevsko kotlino do Roga na
V, na J pa do Kolpe, Na tej planoti so ponekod pravi pragozd!, v
katerih se skrivajo medvedje in volkovi, ponekod pa so tudi led=
ne ali pa kapniške j§me, g) Rog sega s svojimi izrastki proti S
do Krke, proti J do Crnomalskega gričevja, V tem gorovju je mnogo
rjavega premoga. Na j višji vrh je 1100 m visoki Rog. h) Crnomalj=
sko in Metliško gričevje obsega vso pokrajino med Krko od Soteske
do Nčvega mesta na S, med JZ koncem Gorjancev in med Kolpo na V
in J. Griči se vzdigujejo komaj. v 200 m nad ravnino. Zemlja visi pro=
ti Kolpi, ob kateri se razteza Črnomaljska-metliška nižina,, ki se¬
ga  tudi čez. Kolpo, i) Gorjanci se razprostirajo v smeri od JZ proti
SZ med dolenjo Krko, Savo in Kolpo v približni dolžini 30 km, Nemci
jim pravijo tudi Uskoki po krščanskih uskokih (beguncih), ki so o=
krog^leta 1550 pred Turki sem pobegnili. Gorjanci se vzdigujejo'
veličastno nad 130 m visokim Krškim poljem. Najvišja gora je Sv,
Jera (1181 n), zdaj imenovana Trdinov vrh po slovenskem pisat©=
lju Janezu Trdinu, ki je pisal bajke in povesti o Gorjancih. Cez
Gorjance drži cesta iz Novega mesta v Metliko.

v*

Vodovje Dolenjskega Krasa je del pomorja ;Cmega morja.
Glavni reki sta Krka in Kolpa. Kolpa izvira izpod Risnjaka, ki je
ge izven ozemlja Dolenjskega Krasa in tvori večinoma južno,mejo
te zemeljske enote. Teče precej vijugasto; ker je dokaj plitva,ni
plčvna. Njeni pritoki v tem delu so neznatni- - Razen omenjenih'
rek pa je na Dolenjskem Krasu več ponikalnic z neznanimi odtoki.

- 19  -

Take ponikalnice ao zlasti - Suhi Krajini, v Ribniški in Kočevski
kotlini, tako Bistrica, Ribnica in Črni potok (Ringa).

P o d n e b j e Dolenjskega Krasa je slično onemu v Do=
lenjskcm gričevju.

Prebivalci Dolenjskega Kr^sa obdelujejo v polje, rede živino
in izvažajo les, imajo pa tudi lesno industrijo. Črnomaljsko in
Metliško gričevje ima mnogo vinske trte.

V Podsmreki se je rodil pesnik Josip Stritar t  v bližnjih
Retjah pisatelj in kritik France Levstik, v bližnji Rašici pa pri=
četnik slovenske književnosti Primož Trubar.

Iz Ljubljane v Velike Lašče drži cesta, ob kateri drži
Turjak z zgodovinsko imenitnim velikim Turjaškim gradom, domom iz
turških bojev zmamenitih Turjačanov. - Ob kočevski progi od Veli=
kih Lašč dalje pridemo do razvaljenega gradu Ortnek. Južno odtod
se cepi cesta, ki drži v trg Sodražico in odtod v Cerknico, žcicz=
nica‘pa nas dovede v Ribnico, velik lep trg, kjer izdelujejo suho
robo, « Dolenja vas je nekoliko vstran od železniške proge. ~ Kato
pride'Kočevje, mesto ob Rinži. V Kočevju je gimnazija in za.vod za
slepe. Mesto je bilo središče nemških naselbin do 1, 1942., ko jih
je Hitler poklical v Nemčijo. Blizu mesta so premogovniki, v oko¬
lici pa obširni gozdovi. Železnica pre: ha v Kočevju; pred to voj=
sko so gradili progo v Vrbovško, ki bi vezala s karlovško progo
Slovenijo z morjem po našem ozemlju.

Belokranjska železnica pelje iz Novega mesta preko Krke
v Kandijo; v bližini je grad Grg s kmetijsko šolo. Semič ima v oko=
lici znatno vinarstvo, V mestu Črnomlju je okrajno glavarstvo in
okrajna sodnija; prebivalci se bavijo s poljedelstvom in vinarstvom.
Gradac je imel nekoč velike topilnice za železo. Ne daleč odtod
odtod je grad Krupa. Metlika, nekdaj glavni kraj Slovenske Rraji=
ne, zdaj Bele Krajino, ki ima ime po obleki prebivalcev, ki si jo
Izdelujejo iz domačega platna. Iz Metlike drži belokranjska ž©=
leznioa v Bubnjarce, odtod pa v Karlovec.

Notranjske*..  Najveeji kraj Notranjske je mesto
Vrhnika, nekdanja rimska naselbina Nauportus. Leži ob Z robu Ljub=
Ikonskega barja ob izvirih Ljubljanice. Ima precej razvito indu=
strijo, zlasti lesno (izdelujejo parketne deščice) in usnjarsko.

Na Vrhniki se je rodil pisatelj Ivan Cankar, ki ima tam lep spone=
nik. Po slovitem ogromnem železniškem mostu, ki pa so ga med drugo
svetovno vojno uničili in je zdaj železniška proga Že speljana
naokrog ter po lesni trgovini znana je Borovnica, po lesni industrij
ji Dolnji Logatec, po presihajočem kraškem jezeru Cerknica, po eni
najlepših podzemskih jan na svetu Postojno, po rudniku Živega sreb=
ra, ki je drugi največji v Evropi, pa mesto Idrija.

Rumena ali Zelena in Rdeča Istra.

Južno od Tržaškega Krasa in Čičarije se razprostira
cd tržaško-piranske obale pa do Labina ob Reškem zalivu predel
peščenca, ki je bil prvotno rjavomodre barve, pa je zaradi atmos=
feričnega vpliva na površju porumenel ali porjavel. Zato imenujero
ta srednji del Istre "Rumeno Istro".  Njena višina sega
od 285 do 580 m. Rumena Istra tvori prijazno gričevje, v katero
se zajedajo doline Mirne, Fojbice, Dragonje in Ra še z rodovitno
zemljo.

JZ del Istre pa zopet sestavlja apnenec, a ga pokriva

selo Rodovitna rdeča ilovica crvenica* zato ga imenujemo "Rdečo
Istro* Povprečna višina Rdeče lot j  je le še 160 - 200 m.

Istrska obala  jušno od Savudrijskega rta,na
katerem je %  m visok svetilnik, ki sveti 32 km daleč, je precej
raztrgana. Proti jugu sledi pred burjo varna luka Novigrad; v nje=
ni bližini se izliva v morje Mirna. Nato Sledi luka Poreč, v ka=
teri pa se morejo zasidrati le male ladje. Jušno odtod se prioe=
njajo skalnati otočiči. Se dalje proti jugu se zajeda fjordasti
Lemski zaliv 12 km daleč v zemljo, nakar sledi Rovinj z dvema lu=
kamai Ob JZ koncu Istre loči Fazanski preliv Brionske otoke od o=
bale. Brionski otoki imajo izredno lepo sredozemsko rastlinstvo«
le'sem prihaja v r.ndnjem času mnogo ljudi tako pozimi kakor pole=
ti, - Puljska luka se začenja med dvema rtoma, ki sta dobra 2 km
narazen, se zoži do 450 m, nakar se zopet razširi. Notranja luka
meri okoli 6 km v obsegu. Sredi nje stoji Olivski otočič. Južno
od Puljske luke se obala vedno bolj zožuje do Rta Kamenjaka,kjer
se vzdiguje mogočen svetilnik, ki kaže mornarjem, kje so nevarne
kleči in kje se deli pot v Trst in na Reko. - Onkraj Kamenjaka je
ISedulinski zaliv. JV stran Istre ima vse polno dobrih, a večinoma
malih luk. Raški zaliv pa je 16 km dolg, tako da morejo srednje=
velike ladje kakih 11 km daleč, a zaradi tesnobe se n morejo v'
njem kretati. Od Raškega zaliva dalje se istrska obala dviga.
Omeniti nam je tu Še Plominski zaliv, kjer pa razsaja močna burja.

r.- • Istrske vode so prave kraške ponikvarice in obrežnice.

Fojbica teče v bližini Pazina v malih slapovih, nazadnje po ozki
soteski, dokler se ne izgubi v kamenita vrata, ne da bi jo mogli
dalje zasledovati. - Mirna se izliva po 45 km dolgem teku v M±=
rensko drago pri Novigradu. Poleti ima malo vode, po nalivih pa
mogočno naraste. - Rasa se izliva v Raški zaliv. Bivše Cepiško,
zdaj osušeno jezero je merilo 8 imnjegova  površina se je menja=
la po velikosti njegovih dotokov. Okolica je močvirna.

Toplina se v Rameni in v Rdeči Istri še bolj menja nego
na Tržaškem Krasu in na Čičariji. Tu razločujemo navadno le tri
letno čase :  poletje, jesen in zimo, ker je spomlad tako kratka.

Ker poleti zelo redko'dežuje, nastaja dolgotrajna suša. Obala pa
ima namorsko podnebje. - padavina narašča v Istri od JZ proti SV.

V primorskih krajih odločujejo vetrovi vreme; redni vetrovi so
tod. IdL vejejo ponoči in pozimi s celine na morje, podnevi in po=
leti pa z morja proti celini. Zlasti SV namorski veter ohlaja.v
vročih poletjih vsaj za nekaj ur neznosno vročino.

Istrsko rastlinstvo  ima mnogo jugnoj=
še lice, nego bi sodili po zemljepisni legi dežele. Zlasti obala
ima mnogo zelenja; povsod jo spremljajo zimzelene rastline: oljke,
mandlji, lovorike. Hrastovje raste po vsem polotoku, ravno take
tudi trta in smokve. Raznovrstna žita uspevajo, tursčica pa le
tedaj, ako ji ne škoduje velika suša julija in avgusta.

Prebivalci Istre  so od omenjene sloven=»
sko-hrvatske meje Hrvatje, le zapadna obala od Pirana pa v do Pulja
ima ozek pas Italijanov. V bližini Opatije in v okolici Cepiške=
ga jezera pa so se ohranile tudi nekatere rumunske-češke vasi.

v  Železnica Divača - Kozina - Hrpelje - Pulj prekorači

Čičarijo in pride na postajo Buzet; mestece leži globoko v dolini
Mirne, Nato pride Pazin, mesto s starim gradom, lepo ležeče ob Foj=
biči. Naslednja važnejša postaja je Kanfanar, ker se tu cepi* že=
leznica v Rovinj, Rovinj ima visokol ožečo stolno cerkev. - Ob

- 61  -

glavni železnici sledi Vodnjan,- potem pa Pulj.

V Istri, ki ;jo je po ^fednji vojni (kolikor je ni od«
padlo na Svobodno tržaško ozemlje) dobila Jugoslavija, je goto«
vo najpomembnejše mesto Pulj, znan že iz avstrijskih časov kot
veliko vojno pristanišče. Z zaledjem je zvezan z železnico, ki
pelje po sredi Istre skozi Pazin proti Trstu in Divači. Že za
Rimljanov je bilo v Pulju važno ladjišoe. kar dokazujejo mnogi,
še dobro ohranjeni spomeniki, tako Avgustovo svetišče, arena ~
Divio grad, ki je imela prostora za 26.000 gledalcev, slavoloki
i.dr. Muzej v Pulju je zanimiv. V velikanskem puljskem arzenalu
so izdelovali v bivši Avstriji ladje največje vrste.

V bližini zdravilišča Portorož so solarne. Od tu dalje
prideš v mestece Buje t  pptem v Motovun (hrastovi gozdi dajejo les
za ladje), in slednjič v pristanišče Poreč. Poreska stolna cer«
kev je dobro ohranjena bazilika iz 6., njen zvonik pa iz 15« stol.
Prebivalci izvažajo ribe, sol, sadje in vino.

Ob vzhodni istrski obali je treba omeniti mestece La«
bin, kjer kopljejo rjavi premog in pristanišče Plomin.

Važno občilo ob istrski obali so iadje, ki vozijo blago
in potnike iz Trsta v Pulj in odtod na Reko,

Prometne , zveze.

Potovanje iz kraja v kraj, prevoz blaga, notranjo in
zunanjo trgovino ter slednjič razvoj, industrije ter vsega gospo«
darskega življenja pospešujejo dobre-prometnevzveze, 'ki jih'ima
Slovenija vzlic temu, da je po večiniJjprata dežela, razmeroma
mnogo. Zlasti glede dobrih in številnih avtomobilskih cest, ki
jih je precej že betoniranih ali tlakovanih, nekaj celo asfalti«
ranih, pa je Slovenija gotovo na prvem mestu v vsej Jugoslaviji,

Slovenija je v prometnem oziru prehodna dežela in vprsv
v tem je treba iskati vzrok, zakaj so že v.starih rimskih časih,
še bolj pa v novejši dobi gradili--ravno na tem področju velike
ceste, ki drže na eni strani iz Gornje Italije v Podonavje in na
Balkan, na drugi pa s severa k morju. Ob križiščih glavnih, cest
in železnic so se razvila večja in manjša mesta, skc 1 katera
je tako usmerjen po .večini ves osebni, blagovni, poštni in denar«
ni promet; .

železnice so še vedno najvažnejše prometno sredstvo, V.
vsej Sloveniji najpomembnejši železniški progi sta bivša Južna
železnica, ki pelje skozi Ljubljano iz Trsta, skozi Celje in Ma=
ribor v Avstrijo, ter železnica Ljubijana- - Zidani most - Zagreb -
Beograd.

Iz Trsta vodijo štiri- železniške proge« prva ob morju -
proti Benetkam v Italijo, druga okrog Komenske planote v Gorico,
tretja skozi Sežano, Divačo in Postojno v Ljubljano, četrta pa
po sredi Istre skozi Hrpelje in Pazin v Pulj.

Iz Gorice naprej so speljane železniške proje v tri sme«
ri; po dolini Soče in Bače skozi predor ned Podbrdom in Bohinjsko
Bistrico na Jesenice” na vzhod po krajevni železnici v Ajdovšči«
no v Vipavski dolini, na zahod,pa v Videm in naprej v Italijo.

Iz Ljubljane so železniške proge zgrajene kar v šestih
smereh; na Z gre proga v Trst, od katere se v gt.Petru na Krasu
odcepi železnica na Reko, pri Divači pa v Pulj; na sever teče

- 62

glavne, gorenjska proga Ljubljana - Jesenice - Trbiž, od katere se
v Kranju odcepi lokalna železnica v Tržič, na Jesenicah pa za Slo-~
venijo zelo važna proga skozi Karavanški predor na Koroško v Celo=
ved in Beljak ali pa na., zahod v Bohinjsko... dolino in naprej na
Goriško; na vzhod pelje iz Ljubljane proga pro£i Zidanemu mostu;
na jug vodi dolenjska .železnica v Novo me.sto, Črnomelj, Metliko
in dalje na Hrvatsko. Pri Grosupljem na Dolenjskem se od nje od=
cepi proti Kočevju proga, pri Trebnjem pa proti Sevnici ob Savi,

Iz Ljubljane sta poleg omenjenih štirih prog še dve krajevni ge=
leznici, ena na Vrhniko, druga.pa v Kamnik, ob robu Ljubljane pa
zvezna iz Laz v Št .Vid«,

Od Južne železnice se v Celju odcepi proga proti Dravo= !
gradu, pri Grobelnem v Rogaško Slatino., Krapino in Zagreb, v Pra=
gorskem na vzhod v Ptuj, Ormož in Mursko Soboto, iz Maribora pa
na zahod po Dravski dolini skozi Dravograd na Koroško v Celovec,
..Beljak in po Kanalski dolini .naprej v Italijo.

Velikega pomena za Slovenijo so tudi dobre c e s.t e,
po katerih se je zlasti v najnovejšem času močno razvil avtobhš«
ni promet. Speljane.so v glavnem v istih smereh kakor železniške
proge, le v bolj goratem svetu so ceste edine p:.ometne žile. Zle.=
sti lepe so glavne ceste na Gorenjskem in so v veliki meri poživile
tudi tujski promet. Posebne omembe vredne so avtomobilske ceste,
ki drže čez glavne tri prelaze v Karavankah (Podkorensko sedlo,
Ljubelj in Jezerski prelaz), cesta iz Ljubljane čez Trojane na.
vzhod v Celjsko kotlino, na Dolenjskem cesta iz Novega mesta nd
jug čez Gorjance v Metliko, na vzhod pa po Krški dolini k Savi.

Ob severnem robu Istre je zelo pomembna tudi cesta iz Trsta na
Reko in pa tista, ki gre po Soški dolini iz Gorice mimo Tolmina
Kobarida in Bovca.čez prelaz Predel in Trbiž in dalje skozi Vra=
ta v Beljak.

Poleg železniškega in cestnega prometa se v novejši do¬
bi razvija letalski promet z ostalimi kraji Jugoslavije in delo¬
ma tudi s tujino, čeprav ima Slovenija doslej le majhna letali«
šča. Ker pa je v 2. svetovni vojni dobila dostop k morju, ima tu=
di možnost za razvoj pomorskega prometa s tujino. Rečnega prone=
ta pa v Sloveniji skoro ni, ker reke niso plovne. Po njih plo=
vijo ponekod po Savinji, D r avi in Savi le splave lesa v niže leže«
če kraje.

Mnogo dobička prinaša Sloveniji tudi tujski promet.

Zlasti alpski svet privablja zaiadi svoje naravne lepote vsako
leto nešteto letoviščarjev, planincev in smučarjev«, Poleg gorskih
letovišč pa tujci precej obiskujejo tudi razne toplice in zdravi«
lišča na Štajerskem in Dolenjskem* na Krasu lepe podzemske jame,
ob Jadranu pa morska kopališča.

Gospodarska slika.

Gospodarsko; udejstvovanje slovenskega Človeka je zelo
raznovrstno, kakor je tudi zunanje lice zemlje, ki na njej živi,
dokaj različno. Pri naštevanju večjih krajev smo omenili, da so
mnogi.izmed njih pomembni zaradi te ali one vrste industrije,
ki je v hjih razvita, toda večina slovenskega prebivalstva ne
dela po tovarnah in ne. živi po mestih, marveč se bavi s kmetij«
stvom, to je s poljedelstvom, živinorejo, gozdarstvom, sadjar«
stvom in vinogradništvom.

Okrog ‘43 i°  celotne površine slovenske zemlje je porasle

- 63 -

z gozdovi, v katerih prevladujejo iglavci„• Največ gozdov je na
področju Alp in Krasa, na vzhodnem nižinskem svetu, ki prehaja že
v panonsko nižino, pa najmanj. Travniki in pašniki pokrivajo 33$ ,
polja pa le okrog 20$ celotne površine. Ostalo odpade na golo ska=
lovje v visokih alpskih gorah i$ na področju, kjer so večje, str*
njene naselbine.

Gozd  je za slovenskega kmeta veliko bogastvo, po=
nekod skoraj edino, Prečesto rešuje njegovo kmetijo, da ne gre
na boben. Les se uporablja v različne namene; za gradnjo, za
kurjavo, za izdelovanje pohištva, za izdelovanje celuloze in pa=
pirjn. Tako je pomemben vir dohodkov ne samo za kmeta, marveč tu=
di za trgovce in prekupčevalce, za obrtnike in za številne delavce,
ki so zaposleni v lesni trgovini in 'industriji. Les je slednjič
tudi eha izmed redkih stvari, ki jih Slovenija lahko v večji meri
izvaža v tujino in je tako za vse narodno gospodarstvo izredno=
ga pomena.

Naš kmet pa je v prvi vrsti živinorejec in poljedelec,
Živinoreja ima močno podlago spet predvsem v alpskem svetu, kjer
je mnogo pašnikov, bodi v nižjih predelih ali pa nad alpskim
gozdnim pasom, kjer je nešteto planšarij, kamor po nekod kmetje
gonijo čez poletje vso govejo živino, kar je nujno ne potrebujejo
doma za delo in prehrano. Marsikje je živinoreja sploh najvažneje
ša panoga kmetijstva. Razvita je vsaj v neki meri povsod na Slo=
venskem, najbolj pa zlasti na Tolminskem, Gorenjskem in Koroškem,
Slovenski kmet redi največ govejo živino, prašiče in perutnino, v
manjši meri pa konje. Največ perutnine ima vzhodna Štajerska in
zato od tam izvažajo lahko tudi mnogo jajc. Kjer ni dovolj dobre
paše in primanjkuje krme (zlasti na Krasu in tudi ponekod nad alp=
skini dolinami), govedo nadomeščajo ovce in koze. Na mesto konj
pa na Krasu rede manj'zahtevne osle. V krajih, kjer je močno raz=
vita živinoreja (n.pr, v Bohinju in v zgornji Soški dolini), se
ljudje bavijo tudi z izdelovanjem mlekarskih izdelkov (sira in
masla), ki jim prinašajo lepe dohodke. V rednih razmerah ima _ •
Slovenija tudi živine toliko, da jo lahko nekaj celo izvaža.

Naslednja važna kmetijska panoga je poljedelstvo, če=
prav v Sloveniji nekoliko zaostaja za živinorejo. Zaradi hribo=
vitosti dežele je orne zemlje razmeroma malo, zato pa jo pridni
slovenski kmet z vso skrbnostjo obdeluje, da bi mu rodila čin
več. V znatni meri bi se množina in kakovost pridelkov le^dala
zvišati z naprednejšim obdelovanjem zemlje, z izbiro boljših se=
men, predvserp pa z umetnimi gnojili, kjer drugih ni dovolj. Pone=
kod zlasti na bivših veleposestvih, pa je bila zemlja tudi precej
zanemarjena in slabo obdelana, ker so se ljudje, ki so jo cbdelo=
vali, zavedali, da ni njihova in se zato niso prav preveč trudili
pri delu. Veleposestva so bila v novejši dobi razkosana ter razde=
ljefta in je tako Slovenija danes še v večji meri dežela malih kne=
ti j.

Žita prideluje Slovenija premalo, da bi imela dovolj
kruha za vse. Zlasti pšenico mora uvažati od drugod, posebno iz
Vojvodine, ki je bogata žitnica vse Jugoslavije. Slovenski krnet
seje poleg pšenice Še rž, ječmen, oves in ajdo, sadi pa'tudi'pre=
cej koruze, mnogo krompirja, fižola in zelja. Ponekod (n.pr. v
Beli Krajini) sejejo še dokaj lanu, iz katerega izdelujejo dona=
če ]platno, iz semena pa laneno olje. V Savinjski dolini je velike^
ga pomena pridelovanje hmelja, ki se uporablja pri izdelovanju
piva. Središče hmeljarstva je Žalec, Poleg lesa,Jgivine, krompir¬
ja, fižola in zelja ima Slovenija tudi hmelja več ko za lastno


• - . '' • ’ - 64 , *

potreba in pa lahko izvaža.,

• Povsod ir, Sloveniji je razvite sadjarstvo, zlasti pa na-..

Štajerskem in v Vipavski dolini ter na-Goriškem, štajerska je.c*■; r
znana, po izbranih,, najboljših vrstah jabolk. Vipavska dolina pd?
predvsem po zgodnjem Sadju; ^češnjah, breskvah, marelicah in debe*
lih slivah. Sadja tudi lahko precej -'izvažamo,. ostalo pa se porabi
doma sveže ali posušeno, ali’ pa iz njega-delajo j^bolčniln in gga*
nje. . •- ' '/ ;- - . ... "

Z vinogradništvom se na Slovenskem bavijo ljudje le tam,
kjer so poletja zelo vroča. To pa je v obrobnih vzhodnih in J¥ po=
krajinah, kamor sega vpliv celinskega podnebja ter na Z v medite*
ranskem pasu in bližnjem zaledju. Tako ločino v Sloveniji v glav*
nem dva vinorodna pasova; primorskega in panonskega. P.;-; lep ih .
vinogradih so na V znane zlasti Sl venske'gorice in Haloze, .na. Z
pa gorička Brda, Vipavska dolina in Istra. Na Krasu je doma slo¬
viti teran, najpričevnatem svetu ob robu Krške kotline pa precej-
kidelkasti cviček. Tudi vina Sloveniji preostaja za izvoz, čeprav
ga črnogo popijejo sami doma. Ponekod j-6 vinogradništvo edini iz*
datnejsi vir dohodkov,

Ker so na Slovenskem kmetska posestva po večini majhna,
zemlja pa ne posebno rodovitna, ne morejo sama preživljati vse*
ga podeželskega prebivalstva. Revnejši sloji si morajo zato po*
•iskati-zaslužka drugod. Dajejo ga jim predvsem industrija, trgo*
vina, obrt in domača obrt.

Industrija ali veleobrt - izdelovanje raznih potreb*
šcin v velikih mi- Žinah po tovarnah potrebuje predvsem; dveh stva*
ri: gonilne sile in sirovin. Prvo dajejo predvsem elektrarne ali
premog, surovine pa bodisi domače gozdarstvo, živinoreja, pčlje*
delstvo in rudarstvo, ali pa jih je treba uvažati od drugod.
Elektrarne spet žene ali voda (vodne elektrarne) ali pa je njih
pogonsko sredstvo premog (kalorične elektrarne). Večje vodne elek*
trarne v Sloveniji so; na štajerskem ob Dravi (pri Mariboru,-v :
Dravogradu in v Fali), na Gorenjskem ob Završnici pod Stolom, na
Primorskem pa ob Soči (pri Bovcu, Dobi ar. j ih in pri Plaveh). Večje
kalorične elektrarne pa so v Podpori pri Gorici, v Velenju na
štajerskem, v -Ljubijani in v Trbovljah.

Premog, ki je potreben ne le za pogon teh elektrarn, marve
ga mnogo porabijo tudi za pogon železniških lokomotiv in za kurja¬
vo po večjih mestih, dajejo domači rudniki. Največji premogovniki
v Sloveniji so v Zasavju (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik), poleg -teh
pa so se j Zabukovici pri salcu, v Pečovniku pri Celju, v Breznu
blizu Laškega, v Senovem pri Rajhenburgu, na Dolenjskem pri Ko*
čevju, St. Janžu in Črnomlju, na Primorskem pa ob Vremah pri Diva=
či in pri Ilirski, Bistrici (lignit). Po kakovosti.-je še najboljši
trboveljski in zabukovški premog, čeprav tudi ta ni ravno prvovr*
sten, najslabši pa je dolenjski.

Od vseh ima pri nas najboljše pogoje za razvoj lesna
industrija. Zanjo sirovin ni treba uvažati, ker ima Slovenija sn=
ma dosti raznovrstnega lesa, stavbnega, za pohištvo in za izde*
lovanje papirja.'Krasno pohištvo izdelujejo zlasti v 3t. Vidu
..nad Ljubljano in v Solkanu pri Gorici, največja papirnica pa je
tudi v bližini Ljubljane na Vevčah.

Tekstilna industrija.j e zlasti v zadnjih desetletjih
doživela velik razmah, Čeprav mora potrebne sirovine (bombaž,
volno itd. ) po veliki večini uvažati od drugod. Največje preclil*
niče in tkalnice so v Tržiču, Kranju, Škofji Loki, Mariboru,Celju,

65

na Primorskem pa v Podgori pri Ajdovščini.

. : . !  Usnjarska in čevljarska industrija se je -pri nas pred«

vs eri .zato lahko tako razvila, ker ima Slovenija mnogo živine in.
tako tudi dosti živalskih kož, iz katerih strojijo usnje. Rj svo=
jih tovarnah usnja in čevljev slove zlasti Tržič na Gorenjskem,

Kran jKamnik, Domžale, Ljubljana, Vrhnika, Maribor in Miren pri
Gorici.

Živilska industrija je predvsem navezana na poljske pri«
delke, ki jih na razne načine prideluje. K takim industrijskim
obratom prištevamo večje mline, v katerih meljejo poleg domačega
tudi uvoženo žito, dalje pivovarne, ki potrebujejo zlasti ječmena
in hmelja, tovarne testenin, kvasa itd. Iz posušenih tobačnih lis«
tov delajo razne tobačne izdelke. Slovenija ima eno največjih to«
bačnih tovarn v Jugoslaviji in sicer v Ljubljani.

Kovinska  industrija, se je vsaj pred vojno raz=
vijala pod dokaj težjimi okoliščinami kakor pa n.pr. lesna,kajJi
Slovenija ima razmeroma malo rud, iz katerih pridobivajo kovine,
kjerj^a so, se dostikrat ne izplača izkoriščanje, ker bi bili
Stroški preogrcmni. Glede kovinskih rud sta v vsej Sloveniji med
najvažnejšimi kraji Mežiška dolina, kjer kopljejo cink in svinec,
ter Idrija z rudnikom živega srebra. Za kovinsko industrijo je to=
rej treba skoro vse sirovine uvažati od drugod. Vzlic temu pa . ±=
mamo'v Sloveniji kar precej kovinskih tovarn (v najnovej Šem času
n.pr. tovarna "Litostroj" v Ljubljani). Druge pomembnejše kovin«
ske tovarne v Sloveniji pa so na Jesenicahi na Ravnah pri Guštaj«
nu v Mežiški dolini ter v Štorah pri Celju.

Kerni Č n a industrija je v Sloveniji šele na začet«
ku svojega razvoja. V glavnem se bavi z izdelovanjem mila, barv,
umetnih gnojil in stekla. Kemične tovarne so v Ljubljani, v Hrastniku
(največja tovarna stekla), v Celju in v Rušah pri Mariboru (to=
varna za dušik, umetna gnojila in karbid),

Gradbena  industrija se ukvarja z izdelovanjem
raznih vrst stavbnega gradiva, kakor opeke, cementa in klesanega
kamna. Velike opekarno so zlasti v okolici Ljubljane. Cement iz«
delujejo predvsem v Trbovljah, v Soški dolini pa pri Anhovem se=
verno od Gorice. Na Pohorju lomijo granit.

Tudi razne panoge obrti preživljajo mnogo prebivalstva.

Obrt se je prav tako. razvila najbolj po mestih in trgih, ponekod
pa cvete .tudi tako imenovana domača obrt h v Ribniški dolini izde«
lujejo "suho robo", v Beli Krajini delajo iz lanu domače platno,
v Selški in Poljanški dolini nad Škofjo Loko ter v Idriji in nje«
ni okolici pa dragocene čipke,

V dobi sovražne zasedbe med drugo svetovno vojno je go«
spodarsko življenje in udejstvovanje v Sloveniji precej zamrlo,
posebno pA so zastale zlasti tiste panoge industrije, ki so nujno
navezane na uvoz sirovin. Zdaj gre gospodarska politika ne samo
za tem, da se Slovenija Čira prej obnovi in gospodarsko opomore,
marveč tudi, da se v okviru petletnega gospodarskega načrta
spremeni čim bolj v industrijsko deželo, ki bi proizvajala mnogo
več, kakor pa je do zdaj.

- 66

Prebivalstvo v republiki Slove«

n i j i , '

Politična meja Slovenje se je leta 1947. na zahodu po=
maknila na tako imenovano "francosko črto", S tem je Slovenija
znatno pridobila na ozemlju in na številu prebivalstva. Nova meja
oklepa na jugu 783 km veliko Tržaško ozemlje, na zahodnem konou
Komenske planote pa zavije proti severu mimo Gorice, ki jo pu”oa
na italijanski strani, na vrhu Sabotina nad Solkanom krene narav«
no st na zahod čez Brda, nato pa v glavnem poteka po nekdanji
avstrijsko-italijanski meji na sever ter na SV čez Kanin, prelaz
Predil, Mangart in odtod naravnost na sever čez Podkorensko doli=
no rai$o Rateč na goro Peč v Karavankah, kjer je trojna meja (jugo«
slovansko-avstrijsko-italijanska).

Ozemlje, ki je bilo dne 15. septembra 1947. priključe«
no J u€0?laviji meri v celoti 7.361 km ; na Slovensko primorje
odpade 3*963 km , na Hrvaško Primorje pa 3.398 km . V priključenem
Primorju prebiva nekako 200.000 Slovencev, na ozemlju naseljenem
s Hrvati pa okrog 300,000 » Slovenski del je dosti redkejepndse«
ljen (komaj 50 ljudi na km' ) kakor hrvaški (88 ljudi na knT),

S pridobljenim ozemljem na zahodu meri Slovenija v se«
danjih političnih mejah okr. 20.000 km , Ce  upoštevamo, da je
predvojna Slovenija imela okrog 1,100.000 ljudi in če računamo
tudi številne Žrtve, ki jih je druga svetovna vojna zahtevala,
med slovenskim prebivalstvom, lahko rečemo, da ima republika Slo=
venija nekako 1,250,000 prebivalcev.

:  Povprečna gostota prebivalstva v republiki Sloveniji

znaša približno 60 ljudi na km . Najgosteje so obljudena mesta,
zunaj njih pa ravninski predeli in sploh rodovitnejši kraji, naj«
iedkeje pa je našeljen^višji, gorati svet, V alpskem predelu nipr.
ponekod celo na več kor ni nikjer nobenega stalnega prebivalca.

Izven narodne države in v tujini

Neposredno za mejami republike Slovenije je še vedno o-
stalo veliko število Slovencev in sicer v Tržaški državici, na’
Goriškem, na zahodnih pobočjih Zah. Julijskih Alp (Beneški Slo«
venci), v Kanalski in Rabeljski dolini, v Ziljski in Dramski dolini
na Koroškem, na Gornjem Štajerskem ter ndkaj tudi ob Rabi (Rabski
Slovenci), Vseh teh ni dosti manj ko 300.000 (V Italiji okrog
80.000, na Tržaškem ozemlju okr, 100.000, na Koroškem in Gornjem
Štajerskem nad 100,000 ter na Madžarskem okrog 10.000 ), Vsi ti
Slovenci v obrobnih deželah so po veliki večini še strnjeno na«
selje, le po nekod so samo še naredko raztreseni med tujim sosed=
njim življem.

Mnogo Slovencev pa živi v dalnjem tujem svetu, kamor
so se v velikem številu začeli preseljevati v zadnjem desetletju
preteklega stoletja. Domovina jim ni mogla dajati dovolj zaslug«
ka in kruha ter so se zato odločili iti v tuji svet. Največ jih
je privabila Amerika, kjer so si mnogi s pridnim delom in podjet«
nostjo tako utrdili svoj gmotni položaj, da se niti več ne nama«
ravajo vrniti.

Zaradi neurejenih razmer, ki jih je po svetu povzročila
druga svetovna vojna, danes še zlasti ni mogoče podati povsem
zanesljivih številk o slovenskih izseljencih. Po predvojnih ce='
nitvah pa v dalnjem zunanjem svetu živi okrog 500.000 Slovencev,

- 67

Na tisoče in tisoče od teh se je že povsem predalo tujemu načinu
življenja, mnogo pa jih je opustilo celo že svoj materinski jc=
sik in jih žal na staro domovino vede morda le ge medel spomin.

Prebivalstvo Slovenije po jeziku
■ . in veri

V republiki Sloveniji je prebivalstvo po jeziku povsem
slovensko, v narodnostnih mejah, to je na vsem onem širnem ozemlju,
kjer bivajo Slovenci še strnjeno naseljeni, a politično ne pri-
padajo rdpubliki Sloveniji, pa poleg Slovencev živi še nekaj Ita¬
lijanov, Nemcev in Madžarov. Po nekaterih obrobnih krajih, zlasti
v večjih mestih, so danes Slovenci celo v manjšini kakor n,pr. v
Trstu, B e ljaku, Trbižu in Celovcu. Ob Dolnji Lendavi v Prekmurju'
je tudi nekaj manjših krajev, v katerih prebivajo Madžari.

Po posameznih jezikovnih narečjih pa je slovensko pre=
bivalstvo zelo pisano, saj je na razmeroma majhnem slovenskem o=
zemlju značilnejših narečij rad štirideset. Večja področja obse¬
gajo zlasti gorenjsko,dolenjsko, notranjsko, osrednještajersko
(okoli Celja), pohorsko, prleško, prekmursko, rožansko in ziljsko
na Koroškem ter kraško in brkinsko na Primorskem. Posebno skupino
tvorijo narečja Beneških Slovencev (rezijansko, tersko, nadiško).

Veliko večja enotnost kakor po jeziku in jezikovnih na=
reojih pa vlada med prebivalstvom gledana vero. Po ogromni večini
je prebivalstvo Slovenije rimsko-natoliske vere, le nekaj imamo
tudi protestantov (scmo v Prekmurju).

Kulturno in prosvetno stanje

Slovenija je tudi v kulturnem oziru mejnik med vzhodnim
slovanskim, severnim germanskim in zahodnim romanskim svetom.
Ustvarila pa si je vzlic temu trojnemu stiku v teku stoletij svo=
jo lastno kulturo, ki je na zelo visoki stopnji.

Najboljše zrcalo kulturnega stanja so pri vsakem narodu
njegove prosvetne razmere, ki jih spet nujpravilneje ocenjujemo
po solstvu ter številu pismenih in nepismenih odraslih ljudi«

Prosvetne oblasti so pri nas šolstvu posvečale veliko
pozornost. V Sloveniji skoraj ni večje vasi, ki ne bi imela svoje
ljudske šole. Ljudskošolski pouk je'obvezen. (Meščanske šole so‘v
novejšem času pri nas v Sloveniji spremenili v nižje gimnazije),’

Od 1 , 1919  dalje ima Slovenija svojo lastno univerzo v Ljubljani,

Po večjih mestih so tudi učiteljišča in mnogo strokovnih šol.

Prosvetno stanje ljudstva so dvignile tudi Številne
knjižnice, ki jih je mnogo celo po deželi. V vsako vas prihajajo
potem še časopisi, iz katerih, se ljudje lahko sproti obveste in
pouče o vseip, kar se dogaja v bližnjem in dalnjem svetu. Znanost
je dala končno še radio, ki oddaja vsak din poleg glasbe in poli¬
tičnih novic tudi rasna poučna predavanja.

Nepismenosti v Sloveniji skoraj ni, Domalega vsi odrasli
ljudje znajo pisati in brati. Celo naj starejši ljudje,ki niso bili
obiskovali nikoli nobene šole, so se v številnih primerih iz zani=
manja in življenjske potrebe sami naučili tega. Nekoliko več nepi=
smenih pa je med Slovenci v tistih obrobnih deželah, ki jim je u=
soda namenila dalj časa živeti zunaj političnih meja Slovenije, za=
kaj na tujem se njihovo prosvetno življenje ni moglo' tako nemoteno
in v zašel j onem obsegu razvijati <-

- 68  -

Zemljevidi slovenskega ozemlja*

Uvod*

Naj starej ši zemljevid je iz 5* stol. pred Kr. - bronasta
plošča, ki predstavlja perzijsko kraljestvo.

Nato se omenja ea 1. 500 zemljevid Ana - Ksimandra in
ca l. 200 pr. Kr. je Grk Eratosten narisal vso tedaj znano zemljo,

V Ljubljanskem muzeju je dr. Kastelic Jože nagel kopijo
znamenitega itinerazija - Tabugae pentingerianae (potokaz s sezna=
mom'postaj in oznako razdalj). To kopijo je napravil Valentin Vod=
nik.

Slovenija

1«) V 15. stol. je Santonin, tajnik škofa iz Caorle pre=»
potoval Koroško od Trbiža do Pliberka in popisal to pot v Potnem
dnevnika, ki ima priložen zemljevi

2. ) v 16. ali 1. pol. 17. stol. je Klobučarič izdelal
zemljevid dežele Itajerske.

3. ) Florijančič. Med vsemi deželami ranjke Avstrije je
dobila Kranjska ena prvih dober zemljevid. Izdelal ga je Florijan=
čič v 12 delih, 1744. prvič, v drugi izdaji pa 1791.

4. Zemljevid Kranjske in Koroške je izdelal Valvazor, ki
se je rodil 1641, umrl 1693. Del zemljevida je fotografiran v Lo=
žarjevem Narodopisju Slovencev.

5. Henrik Frajer (rodil se je 1802., umrl 1866. Doma je'
bil v Idriji. Bil je 14 lert muzejski varuh v Ljubljani (in Trstu).
Kopitar ga je nagovarjal da naj sestavi krajevni slovenski^imenik.

V ta namen mu je dal Metelko na uporabo Ravnikarjevo (tržaško~ko-
prski škof) zbirko krajevnih imen. Stanko Vraz in še drugi so ga
nagovarjali, da je let$ 1843. izdal zemljevid Kranjske z naslo= '
vom Spezialkarte des Herzogthums Krain ali Obraz Kranske dežele...
na svetlobo dan od H. Frajerja... varha museuma v Lublani. Vsa
lastna.'imena so pisana slovensko in nemško , zemljevid je zelo na=
tančen, vsako malenkost' označuje s posebno’ barvo, n.pr. mline, ko¬
vačnice za kose, brezna, itd. Obsega 16 listov in je pomemben zla=
sti za slovenska krajevna imena. Ima dve prilogi: abecedni seznam
krajev in gradov Vojvodine Kranjske v nemškem in slovenskem jezi=
ku, izšlo v Ljubljani 1840 pri Blasniku ter seznam kranjskih cer=
kva v nemščini,

6. Peter Kozler, rojen 16 . 2 . 1824 . v Kočarjih, župnija
Kočevska^Reka. Daši Nemec, se je dobro naučil slovenščine in po=
stal Prešernov znanec.'V Italiji je študiral filozofsko fakulteto,
na Dunaju do leta 1846. pravo. Služboval je v Istri - Rovinj, La=
bin,'Vodnjan, Pazin v Tolminu in Gorici, Ker je izdelal leta
1846. Zemljevid Slovenske dežele in pokrajin, je prišel pred voj =
no sodišče "zaradi veleizdaje", češ da je s tem imenom Ščuval ao=
per obstoječi red, Kazno -an sicer ni bil, a premeščen na slabše
mesto. Zato je 1864. zapustil državno službo in kasneje v ljublja=
ni ustanovil pivovarno. V letih 1867 do 78 je bil član kranjskega
deželnega zbora. Nemec po rodu - se je oklenil slovenstva. Pisal
je tudi v nemške časopise z imenom "Slovenski" n.pr. v Illyri=
sches Blatt. Bil je elan dunajskega društva Slovenija, ki se je
potegovalo za Združ, Slov. Zelo obširen in zanimiv je njegov spis
"Slovenci na Ogrskem". Ker je društvo Slovenski zbor Slovenija
zahtevalo zedinjeno Slovenijo, je bilo treba pokazati svetu, kje

- 69 -

Slovenci prebivajo, 1853» je v Novicah vabil naročnike za zemlje«
vid, Vlada ga je obtožila izdajstva in zemljevid prepovedala iz¬
dajati

Na Dunajuje izdal 1854JLeta “Kratek slovenski zemlje«

'ne razdelitve Ilir«
atek je slovenško-
Sommer. Dr, E,

Costa je knjigo pohvalil, da je vzgledno natančno delo velike znan«
stvene in prakttčne vrednosti, zlasti imenik.

Na začetku ustavne dobe 1860» leta, je policijsko minis«
trstvo dovolilo natisniti "Zemljevid Slovenske dežele in pokrajin".
Res je izšel na Dunaju 1864.,.31 listov v osmerki, s prilogo Ime«
nik krajev. Ta Kozlerjev ženil' ;id je važen v narodnem, politic«
nem in znanstvenem pogledu, ker je prvi zemljevid celotnega slo«
venskega ozemlja. Matici Slovenski ga je daroval nad 700 izvodov.
Del zemljevida z narodno mejo na Koroškem"je fotografiran v Memo=
randu vlade FNRJ (o Koroški) i. leta 1947. Omenjamo kot zanimi«
vost; Gmund označen le slovensko Sovodenj,'Edling le Kazaze, Molz=
bichel le Moleč, gorovje Rajsek le Radljek,

V letopisu Mat. sl. je izšel 1879. njegov spis Dogodbe
prvega zemljevida slovenske dežele.

Peter Kozler je bil navdušen Slovenec, v nemškem pismu
je zapisal v slovenščini besede "naše predrage domovine". Muršca
je prosil, da mu za Mariborsko okrožje vriše natančno jezikovno
mejo in sestavi slovenski imenik. Skupno z Globočjikom je na o=
snovi kranjskega grba - Kranjska je bila osrednja slovenska pokra¬
jina — izbral za slovensko narodno zastavo belo-modro-rdečo.
(Glaser, Zgodovina slov. slovstva, III,.del).

7. : Hicinger Peter^je 1. 1854. narisal zemljevid Kranj«
ske od 1462 - 1787 v arhiv fur landesgesohichte des Herzog ICrain
(1462 ustanovljena ljubljanska škofija, 1787. preosnova škofijskih
mej za 'Jožefa II.,) P. Hiziilger (Podlipski) 1812 - 67*, dekan in
šolski nadzornik v Postojni.

8. Blaž Kooen se je rodil 1821, v Hotunjah pri Ponikvi
na štajerskem vzhodno od Celja. Bil je profesor v Celju, Ljub«
ljani in Gorici. Leta 1858. se je preselil v Olomuc, zadnja leta
prebil na Dunaju in tam umrl 1871.

Njegov Atiant je izšel prvič 1860. namenjen ljudskimin
meščanskim šolam. Risal je sam, dasi je bil v kartografiji samouk.
1863. je izšla srednješolska izdaja, do leta 1918. je "Kocenov
atlas' 1  doživel v Avstriji 42 nemških izdaj ter nekaj v hrvaščini,
poljščini in drugih jezikih. Da je bil zaveden Slovenec, je poka«
zal zlasti v Atlantu iz leta 1863., kjer je v zemljevid alpskih
dežel vrisal slovensko narodnostno mejo in v spodnjem.desnem kotu
priobčil seznam slovenskih krajevnih imen. Današnji atlanti, ki
se imenujejo Kocenovi, imajo zaradi napredka geografije in karto=
grafije povsem novo obliko in vsebino. Leta 1946. je izšel nemški
Kocenov atlant na Dunaju pri Holzelu v 62. izdaji.

9. Reffelsberger. - V ukazniku (Verordnungsblatt) je
1851. leta izšel kot priloga Reffelsbergerjev zemljevid Štajerske
in Koroške, ki ima tudi narodnostno razmejitev. Slovenska narodna
meja na Koroškem je nekako 10 km nad Celovaem v ravni črti, tako
da je vsa Ziljska dolina slovenska; Zemljevid je izdal Dunajski
civilno-geografski zavod in Lomdonski Zimmermans Office t „

10. Czoernig. 1855/6 je zarisal slovensko narodno mejo

pis m zemljevid . • pregled politične m pravosoa
skega kraljestva in štajerskega vojvodstva". DoL
nemški imenik mest, trgov, krajev itd. Tiskal L.

- 70 -

10 in pol km severno od Celovca. Mesto Celovec je bilo tedaj
slovensko: ca 6.000 Slovencev proti 3.419 Nemcem. To je prva na=
rodnostna statistika za Avstrijo.

11. Matej Cigale 1819 - 89. iz Dol. Lomov, prevajalec
državnega zakonika, sestavil nemško-slovenski slovar Wolfa, je
leta 1877. izdal Atlant Slovenski. Tiskal F. Kocke na Dunaju,
založila Matica Slovenska. Delal pa je od 1869. dalje.

Isti je prevel Ludov. Heufflerja Kratek popis Cesarstva'
Avstrijskega sploh in njegovih dežel posebej. Za nižje gimnazije,
z medorezom (zemljevid), Dunaj 1861.

12. Pred letom 1910. je izšel slovenski Haardtov
atlas  za ljudske šole, založil in tiskal Ed. Holzel na Duna=
ju. Vsebuje; 1. list, mesto in okolico Ljubljane, Gorice in Trsta

2. " Kranjsko in primorsko - gore in rekd, po=

3. " Kranjsko in Primorsko - politične meje

4. " Avstrijsko-Ogrsko cesarstvo (orohidrogra=

fija)

5. ” M  " ^ - politični pregled

6. v  " Svetovna karta štajerske in Koroške ter
Prekmurja in Beneške Slovenije in v atlasu, ki ga je Slovencem
dala rajna Avstrija.

13. Leta 1921. je Slovenska Matica izdala imenik kra=
jev in Zemljevid Slovenskega ozemlja v 4 delih 1:200.000 ali 1 ora
do 2 km, ki ga je izdelal po njenih navodilih vojaški geografski
institut na Dunaju. Na Koroškem ima slovenska imena.

14. Zemljevid Beneške Slovenije je izdelal dr. Henrik
Tuma, goriški poslanec, ki je umrl 1935.- leta,

15. Specialke slovenskega ozemlja je izdelal Jugoslo=
vanskL vojni -geografski zavod.

16* V Zagrebu je izšel v Času Kraljevine Jugoslavije
Kocenov'atlas s slovensko naslovno stranjo, a sicer hrvaškim be='
sedilom. Na prvi strani je slovenska beležka v Slovenskem Kocenu,
Zadnji list je lep slovenski zemljevid Slovenije - priredil Val=
ter Bohinec.

17. V tej vojski je prof. Petelin izdelal skicoJCoroš=
ke s slovenskimi imeni'občinskih in okrajnih mest. Slovnično obli=
ko iaien je ugotovil dr. Breznik. Zemljevid je bil priložen raz=
množenim skriptom z naslovom "Koroška".

18. Leta 1919. je dr. Valentin Rožič, psevdonim dr, Mo=
ravskL, napisal knjižico Slovenski Korotan in priložil .zemljevid

s slovensko narodno mejo.

19. V drugi svetovni vojni so Italijani za Ljubljansko
pokrajino izdali leta 1942. dva zemljepisna atlasa* za srednje

in za ljudske šole j dr. Luigi Visintin, založba De Agostini v No--
vari. Tujec Italijan v atlasu (za srednje šole ima 56 listov!) ne
pozna"Sloveni je *!'

20. Leta 1948. je za šole Tržaškega ozemlja isti V±sin=
tin (s sodelovanjem slovenskih profesorjev) izdal atlas - v glav=
nem istega iz leta 1942, le Jugoslavija ima nove meje, republika
Slovenija svoj list in Tržaško ozemlje svoj list. Na hrbtu zemljevi
da so fotografije krajev, gora in mest.

-71-

Zgodovinski zemljevidi Slovenije

Zgodovinske skice in zemljevidi za narodno slovensko
zgodovino so raztreseni po raznih knjigah'in revi’ ah; Hist,'Atlas
der osterreichische Alpenlander„ Kos, Zg. Slovencev I. del.

I^jelik: Slovenija, I. del, - P.R., Zgodovinski atlas Slovenije,
Spital 1948.

Za zgodovino Koroške: v angleško pisanem zborniku iz
Celovca 1946. v'barvah (Maps.) ter isto enobarvno v slovensko
pisanem Koroškem Zborniku (uredila Ude in Bogo Grafenauer) ter v
Memorandumu vlade M' o slovenski Koroški in Štajerski.

Izseljenstvo.

Slovenija je gosto naseljena, procentov obdelane zemlje
pa je sorazmerno malo j zato so se Slovenci že zgodaj začeli izse =
ljevati. V dobi povečane industrijalizacije so tudi v Sloveniji
kmečki ljudje zapuščali vasi - (beg v mesta) in se čedalje bolj
selili v industrijsko razvite kraje, tam dobili delo, največ kot
delavci ali rudarji. Selili so se v nemške alpske dežele, še bolj
pa v Vestfalijo. Največji obseg je zavzelo izseljevanje v Ameri=
ko. Mnogo jih je odšlo tja le začasno, drugi pa za stalno.

Prvi naši izseljenci v Ameriki so bili slovenski m±si=
jonarji in njih sc odniki sredi 19, stol. V večjih množinah so
se Slovenci začeli izseljevati okrog 1880 v in sicer najprej v Nera=
čijo, potem v USA in'Brazilijo. Najmočnejši tok v Ameriko je bil
v letih 1890 do 1910. -Tudi prva lepa po prvi svetovni v  voj ni je
bilo izseljevanje v Ameriko znatno, zlasti iz fašistične Italije
- Primorci, a del izseljencev se je vrnil domov, .

Leta 1924. so prepovedali naseljevanje v Ameriki, zato
je sidro popolnoma prenehalo in- se obrnilo v rudarska ter ipdu=
atrijska središča Francije,

Nemčija,  v Nemčijo so hodili slovenski izseljenci
že v letih 1895 - 1910, največ jih je bilo leta 1914, - 40.000,
po prvi svetovni vojni so pa mnogi iz Vestfalije odšli v Francijo,
Belgijo, Holandijo ali pa domov. Morda jih je v Vestfaliji (v Po=
rurju) 20.000, zaposleni so v rudnikih Duisburg, Hamborn, Kre=
feld, topilnicah in tovarnah. Nad 35 let je delovalo Društvo sv.
Barbare. Središča teh Slovencev so* Dcrtmind, Mors, Ersen^
drugi rod večinoma več ne zna slovenski; so se mešano poročili
in končno ponemčili.

Po prvi svetovni vojni so prihajali' v Francijo največ
Poljaki, ca pol milijona, od Slovencev pa zlasti rudarji iz Trbo=
velj, Hrastnika in Zagorja, Do leta 1930. je bilo tam dobro, po=
tem pa so se mnogi vrnili domov. Leta 1927. jih je bilo v Fran=
cijica  16.000. Glavne slovenske naselbine so v severni Franciji'
Lens. Bruay, Sallaumines, Dcuai, v Vzhodni pa v Loreni Merlebdch,
Aumevz, v srednji Franciji La Mac-hine, Monceau les Mineš, St,
Etienne, v južni Franciji pa malo. Že 30 let obstajajo društva
sv« Barbare slovenskih rudarjev.

E g i p e t. Pred ca 90 leti so hodili tja posamezni
Slovenoi, največ Goričanke. Ugodno podnebje in dober zaslužek je
privabil tja mnoge; leta 1900 je bile Slovencev ca 5.300 stalnih
slovenskih naseljencev: v Aleksandriji in Kairu večinoma služkinje,
kuharice, sobarice, pesthnje. Družin je tam izseljenskih malo. V
Aleksandriji so imeli Slovenci (nad 3,000) društvo "Palma ob Nilu"

- 72 -

in pa zavetišče slovenskih šolskih sester iz Maribora,

Holandija,  Tja so.se Slovenci izseljevali v le=
tih 192 ? - 1929» Obstojala je do druge svetovne vojne Zveza jugo«
slovanskih_društev sv..Barbare z dramatičnimi, pevskimi in godbe«
niiai*odseki, s knjižnico in mesečnik "Rafael", ustanovljen 1951,

V hoiandi ji »(Nizozemski) in Belgiji je slovenskih izseljencev
morda ca 10,000

Združene  države S j  e v, A m e r i k e : (Stanje
1934 - 1935), V Ameriki moremo, šteti tri slovenske rodove, prva
dva dasta morda 300,000. duš, tretjega rodu pa ne kaže več šteti
k naši skupnosti, ker je skoraj amerikaniziran. Slovenskih Župnij
je 30, mešanih s slovenskim duhovnikom 11 ,. tudi tri indijanske
misijone vodijo naši; 12  slovenskih redovnikov in nekaj svetnih
duhovnikov. Med tujci deluje 40 slovenskih duhovnikov, vseh pa je
nad'stoi» Šolskih sester slovenskih je 110,. Vodijo 6  slovenskih
šol.^Slovenskih župnijskih šol je 19 . Važna so cerkvena društva,
n.pr. Društvo Najsvetejšega Imena za moge in fante ter Društva kr=

Šcanskih mater in gena. Naj starejše in največje Slovensko katoliš«
ko podporno društvo je KSKJ - Kranjsko-slovenska katoliška jedno=
ta v Jolietu pri Cikagu. Vseh podpornih jednot je 10, 3 katoliške,
dve protiverski, 5 neopredeljenih, leta 1931, je imela KSKJ 188
društev.in skoraj 35.000 članov. Društvo sveta Družina je imelo 17
društev in nad 2,000 članov. Slovenska ženska zveza je ženska
kulturna-matica s ca 8,000 Člani v 56 društvih. Vse tri katoliške
jednote skupaj so imele 261 društev in ca 42 tisoč članov, Slov,
svobodomiselna podporna zveza in Slov. nar. podporna jednota pa
skupno 853 društev in skoraj 75.000 članov. ■ .

Brezbarvne jednote so imele skupno 320 društev in 39.000
planov, vseh 10 skupaj pa več kot 155.000 članov.

Po uradni statistiki leta 1920 je bilo v USA Slovencev
252,202, največ v Pensilvaniji, Ohio (čitaj Ohajo), Illinois,
Minnesotta in New York (čitaj Nju Jork), leta 1940 se je pa za
Slovence priglasilo le 178,640, v Clevelandu ; 24.720

V *

Guverner države Ohio je bil 1. 1946. Slovenec Franc
Lovše (Lausche), odbornili pa Kovač, Pucelj, Poznič, Kastelic (in
en Hrvat). .

Itevilna društva imajo lastne domove, ca 80. Veličasten
pa je dom združenih kivlendskih Slovencev. Ta je- blizu -jezera
Erie v Clevelandu, last slovenskih društev, odprt leta 1924, V
Clevelandu v državi Ohuo je okrog 25.000 Slovencev (statistika
leta 1940: 24.720). ima 7 narodnih domov,‘mesto je v USA peto naj=
večje. V Forest City v Kaliforniji (nad 5.000 prebivalcev) je bil
župan leta 1934. Slovenec Muhič. V Clevelandu, ki je največje
slovensko središče v USA, je tudi jugoslovanaki kulturni parlc,kjer
so -Slovenci velikemu pionirju Amerike Slovencu - Škofu Baragi po=
stavili.spomenik, V prestolnici ameriških Slovencev je tudi nekaj
slovenskih denarnih zavodovNekatere .slovenske šole v USA v Cle=
velandu, Joliettu, Chicagu, Indianopolisu so prave palače.

Slovenski li-sti  v Ameriki  leta 1947,

1. Amerikanski Slovenec v Chicagu,katolipki narodni pol=

tednik, .•

2 .  Ameriška domovina v Ohiu, Cleveland, katoliški dnevnik.

3. Ave Maria, frančiškanski; edini slovenski nabožni me=
šepnile, Lemont, Illinois - izdaja koledar Ave Maria.

4 . Enakopravnost, Cleveland;, socialističen dnevnik,

5. Mladinski list, svobodomiselno-socialisti cen, Chicago,

Illinois

“ 73 -

6. Nova doba, nevtralen tednik, glasilo ABZ, Cleveland,

Ohio.

' 7. Novi svet, družinski mesečnik za pouk in leposlov=

Je, Chicago.

8. Obzor, neodvisen tednik, Milwaukee, Wiseonsin. '

9. Proletarec, socialističen tednik, Chicago, SNPJ,

10. Prosveta, Chicago, socialističen dnevnik,

11. Zarja, Cleveland, mesečnik Slov. žen. zveze.

12. Glasilo KSKJ, katoliški tednik, Cleveland.

13. Glas naroda, liberalen-dnevnik, New York,

14. Glas .SDZ (Slovenske dobrodelne zveze) tednik, Cle=

veland,

15. Jugoslovanski obzor, polmesečnik, Milwaukee.

Slovenske narodne organizacije  v
USA leta 1946.:

1. SNPJ (Slov. nar. podporna jednota), Chicago,

2. KSKJ (Kranjsko-slov. kat. jednota),Joliet,Illinois.

3. ABZ (Ameriška bratska zveza), Cleveland

4. SDZ (Slovenska dobrodelna zveza) Cleveland,

5. SPZS (Jugoslov. podporna zveza Sloga, Milwaukee,

Wiscons, '

6. DSD (Družba sv. Družine), Julliet,

7. Sž>Z (Slovenska genska zveza). Chicago,

8. ZSD (Zapadna slovanska zveza), Denver, Colorado.

9. Baragova zveza,

10. Liga katoliških Slovencev, Cleveland,' Ohio.

K-j jub vsem organizacijam Slovenska Amerika izginja,
mlajši rod kmalu pozabi na slovenski narod in svoj jezik.

Središče ameriških Hrvatov je Pittsburg.. V istem mestu
izhaja že 41. leto srbsko izseljeniško glasilo "Amerikanski Sr=
bobran ! ‘. Mesto ima t^di srbsko gimnazijo. Večja skupina Srbov
je tudi v Detroitu, Cikagu, New Yorku in Filadelfiji..

V Kanadi je Slovencev morda okroglo 10.000, v južni
Ameriki pa skupno ca 50.000. Po 1. svetovni vojni so se tja iz=
seljevali zlasti Slovenci iz zasedenega ozemlja (Primorske), pa
drugi rod večinoma že ne zna več slovensko. V Braziliji - naj=
večji državi Južne Amerike je Slovencev ca 5.000, v Argentini,
najpomembnejši južnoameriški državi - pa jih je okroglo 30.000
(Hrvatov ca 70.000;)> v Buenos Airesu samem je slovenskih izsel=
jencev ca 8.000 ali več. Izhaja časopis Duhovno življenje in
štirinajstdnevnik Svobodna Slovenija ter za staronaseljence Slo¬
venska misel, ki zagovarja nove razmere v domovini.

V Čilu je Slovencev okoli 300 (od Jugoslovanov je naj=
več'Dalmatincev), v Uruguaju - sosedi Argentine - pa morda kakih
400.

Slovenci v Zagrebu.  V Zagrebu je ca
20.000 ljudi, ki so pristojni v kako slovensko občino. Pred 20
leti je zagrebški župan dejal, da je sedmina zagrebškega prebi=
valstva slovenska, to je 25 - 30.000. Po pokclenju, t.j. če bi
šteli dva rodova nazaj, bi jih bilo 60.000, a mnogo jih je, ki
slovenskega ne znajo več, zato jih k naši narodni skupnosti šte=
jemo mnogo manj. Pred prvo svetovno vojsko jih je bilo nad 30.000
a v Zagrebu se Slovenci najhitreje raznarodujejo. Tam so Slovenci
iz vseh slovenskih pokrajin in poklicev. Najbrž ni slovenskega
priimka, ki bi ga v Zagrebu ne našli. Nekatere obmejne občino,
zlasti Radeče, S e vnica, Krško, Videm, Brežice, Dobova, Bizeljsko,

- 74 -

Raka imajo v Zagrebu skoro polovico svojih občanov. Iz teh obmejnih
krajev sta dve tretjini zagrebških Slovencev, ostala tretjina 1 pa
relativne največ iz Trsta, najmanj pa is Koroške v in Gorenjske.,

Naj starejše slov. kulturno društvo v Zagrebu je Čitalnica s
knjižnico. Nekako pred 1o leti se je ustanovilo Slomškovo društvo,
ki je'*bilo steber narodnega in verskega življenja. Slovenska cerkev
je sv. Roka, Dekleta so imela aavetišče in posredovalnico za delo
"Nag dogi*. Veliko Slovencev je v železniški službi, relativno naj«
več pa je deklet.

V cesarski Avstroogrski je v Zagrebu službovalo precej
Slovencev n.pr. Erjavec, Trdina i.dr. in tudi univerzitetnih pro=
fesorjev je bilo nekaj Slovencev.

Precejšnja je slovenska kolonija na Reki, ki je danes
največje jugoslovansko pristanišče.

Slovenci v Srbiji' in Macedoniji.
Veliko jih je bilo v rudnikih in tovarnah* Versko središče je bila
niška župnija, ki je obsegala‘ožemije od Cuprije do bolgarske me=
je. Kjer so rudniki, tam so tudi slovenske Rudarske družine, n,pr,
v senjskem revirju, Zajecarju, Paračinu in Cupriji (tu je bila
steklarna), Tresibaba, Dobra sreča pri Khjaževcu in v Jermi ob
bolgarski meji.

Zakrajšek trdi, da je bilo v letih pred drugo svetovno
vojno v južni Srbiji v hočnih zabaviščih največ Slovenk in da
se jim je pridružilo Število teh nesrečnih na novo vsako leto ca
1000.

Leta 1946. se je izselilo v južni Banat  iz zelo
različnih predelov Slovenije precej Slovencev, razmeroma veliko
vdov, med moškimi pa večina bivših partizanov. Tam so ustanovili
delovna zadruge v vaseh Mariolana, severno od vršca, v Sečenoven
in Veliki Gredi, ki šteje 234 družin in 880 članov. To je prvi po«
skus skupng naselitve Slovencev v Srbiji? pred to vojsko je Pri«
moreč dr. Cok na Kosovem polju strnjeno naselil nekaj primorskih
Slovencev, sicer so se pa le posamič naseljevali.

Izven republike Slovenije je torej na ozemlju Jugosla«
vije vsaj 100.000 Slovencev - naseljencev.

U v o d:

KAZALO

Stran

1

2

O p i

Gos

30 p
Pri

Slovenska zemlja v preteklosti....

Navpična oblikovitost - površinsko lice ......

Opis Alp in Krasa....

Kraški pojavi (dvojno besedilo).,.,...

Dolenjski Kras ...

Notranjski Kras .....

furlanska nižina .......

Čičarija in Tržaški Kras ...

' Istra........

Reke, jezera, morska obala ...

Podnebje .. . ......

s dolir in kotlin  ..

Ziljska dolina, Celovška, -Mežiška .......

Dravska dolina,Slovenske gorice, Pomurje .

Dravsko polje, Haloze^ Podravje...

Kanalska dolina, Beneška Slovenija ...........

Goriška, Tržaško ozemlje, Istra ..............

Gorenjska, Ljubljanska kotlina ..

Dolenjska, Krška kotlina: Posavje ..

podarska slika Slovenije...

Prebivalstvo Slovenije in zamejski Slovenci...

Prosvetno stanje ..

Zemljevidi slovenskega ozemlja ..

Izseljenstvo .......

r i 1 o g (skice A  grbi i.p.)

3

7,9

10

12

15

16
18

20 . 21,22

22

24

25 , 26 , 2 ?

29

31 , 33,34

38,39

41,43

46 , 4 ?

51 , 53

62

66

67

68

71

mer j a j : M. Pirc, Zemljepis kraljevine SHS, 1923»
Maribor j

++Z iljepis za nižje razrede srednjih šol,
tržaškega ozemlja 1947;

Glaser. Zgodovina slovenskega slovstva III.
Trst;

Koledarji, leksikon, Guida Venezia Giulia.

Grbi koroških mest: Beljaka, Celovca, Velikovca


e-i. p H o
ffl Hi H- N ct
N N<W P P
H*/"n  H- ct ctCj.

|V «j P OOP
j->m m IV
MP IVO 01  o
cj.  p M <J IV

p M

p CJ.

p

p O N<

I I I

vO*
w<j (K
— H _

W o p
M HHj

»BP cj.  D2
p ct O ctcj.

H © CJ. CD p
03 CD H P
V* H* P
B  Ct «

H

*o

H

tv

P IV H
N O P
P P P

mo:

tv CQ< CD

»tj H- ra<
H tV
H* <! O
PO Hj
MCJ. O
09 <t  C
POP
M P tV
p CD
CO _
M {r»»P
OHO

e P m

co<p o

o Po

IV h,  ct

- M

° tV^N
P pJ ct
O O P
M « 0
11

»P

H

h

o< iti  o< «v

H ' 5 Vg

o O o

M

‘ P

ct

I

P

P-

H- J 1

p iom

p

M P« _
H* fc> Cu<
4^ 03<O «

S&B °

0 cj.cj.
K © P

1 O 09 N
P ©

rop H

VJip O O

o o< ©

o I—'09 CJ.

• H-P ©

o<p
© p
Cj.
P, <J

P ©

P o<

P © CJ.

O M ©
C

H- O P
P ct p
O H
tV P

P tt) © Cj.

O ©

N« O P
© ctP
Vp

P <2 CO _

e-ne

CQ © o
o <;

P •

. P  »

«<|V!»

1— 1  O K

H* H-*©

© MO
O p' H* <i
<J • ct ©
H- ct ©

P O

0 0<hi
^ts© ©

S MP cj.

O p ©

N< ct O
Ct O Hj O
© 09 H'

H H cg

tv P P

B

tv

O

H

O

m<

tv

©

M

P

CO

M

P0»P O
O p O © I
M M H H
09 O P tV
O op
-3 M

^ ro « o<
© tv

g'!m r

'PH
H

S P-

• CJ.

M H*
■ P

O
(Vp
P M
CSi O
ct® P'
O p

13

©

H

M

ro

P

CJ.

O N< ©

© ©

N

H- Ct09
N H- O
<! P _i
N<p O
© M <! tV
M H- H- <1

• P •

P M O tV
O cj.{V  p
Ctp c -
©p* p
cj.»p o
r-N© O M
E 09
o <J © o

o M  E

0 S ct-J>

1 M© en
4 ^P P
Ocj. ••

O I V.

<: ro


ZEMLJEVID SLOVENSKIH NAREČIJ PO SKUPINAH:
(Po Dialektološki karti Fr,Ramovša)

p ° s o o j J.sfSfcU')-

v Predel / > 264J X  Jalovec

Rekijanske
Alpe


X 2328/
ČrneIški
vriiČi

Siv£c 2585

■<& ^Skutnik

°v

g£ 7

V 2544
Bovški
Grintavec

Trenta

Na lat

x  Triglav
^865

Plugna

1765,

Čezsoča

sci

sperga

Kuk

2086

Žaga O


Stol 1 ^
■ 168 ?

fr

FUR¬

LANIJA

%

Idrija

A

2245x >,

Krn ^

W)K-

KoU

/AATAjUIJ
* 164^

>lmin

Modi


J A^<%

>lče ^VoSvČLucija

3edad

Soča-ena naj-
lepših rek - je
dolga 156 km.Po ž&ov,
tleh teče od izvi
ra do izliva Vipav
ščice vanjo j spod. del\
-Furlan, soška ravn.
obsega 57x22 km. -
Beri krasno Gregorčičev)
odo “Soči**} v njej napo¬
veduje boje v 1.sv.voj-U j«|
ni, znane z imenom soske v
ofenzive.

oAvče
oKanal

P-

Idrije?

<flave



Maj niča

Gradiška

§olkan
( q  Gorica
Štandre r^ l

<*0LW<J

ZagPad

Ruda

Cerjak

Oglej

O

L^>,

O Rubije

Vipava

Doberdob
O

Jr žiČ

" 4 ,

Devin

ft

tv

. AHACONDA,Montana- -,2pja sv. Pe=
tra in' Pavla ( šk.o.fi ja' Helena)
žpk. J * Pirnat'.'■; v -’■'

B 4 RRERTON,Ohio - žpja Presv.Srea
( Škofija. Cleveland; žpk. Matija
Jager,- >

BSTRLS,HEM,Pa.-žpja sv,Jožefa (Nad=
škofija Philadelphia)žpk. Irenej
Petricak OFM.

BRIDC -E PO RT, C o nn. - ž p j a Sv,Križa
£ Škofija. Hartford),

3 pk. J. Pikutis.

BRIDCSVILLE,Pa.-žpja'sv,Barbare
(Škofija Pittsburgh). Žpk. J. Pi=
kutis.

CALU!vlET,Mich.-Žpja sv, Jožefa
{ Ško fi j a Marcjuet te),

Ipk, Peter Iprajcer.' _

CHICAGO, Ul.-Žpja sv,Štefana
(Nadškofija Chicago),
žpk leohard Bogolin OFM.

CHICAGO,111.- Žpja sv. Jurija
(Nadškofija Chicago)-
žpk Aleks,'Urankar OFM.'
CHISHOLM,Minn,- žpja sv. Jožefa
(Rcofija- Duluth).

Žpk j, Schiffrer,^

CLEVELMD,Ohio.- Žpja sv. Vida ■
[Škofija Cleveland),

Žpk msgr. J.B. Ponikvar.

ClEVELAUD,Ohio.- žpja sv.Lovrenca
[■Škofija Cleveland)
žpk. kanonik J.J. Oman,
CLEVELANDjOhio.- Žpja .Marije Vne =
bovzete (Škofija Cleveland)
žpk msgr. Vitus Hribar.

ClEVELAND,Ohio.- Žpja sv.Kristine
[3kofig a C 1 eve 1 and).

2pk Anton Boisbach; ^

DENVER, gC-olorado .-Žpja' sv. Rož .
venca (Škofija Denver ),

Žpk. John- Judhič.

DETROIT,Mich.,-žpja sv. Janeza
Vianeja (škofija Detroit)

Žpk Edvard Gabrenja OFM,

ELY,Minn,- Žpja sv. Antona (Žko=
fija Duluth). žpk. Fr. Mihelčič.
EVELETH,Minn.-žpja sv,Drugine
( Ško fija Duluth). Žpk Al. Pi mat.
FOREST CITY,pa.-žpja sv. Jožefa
(Škofija Scranton).žpk'F.A.Jevnik
GILBERT,Minn.Žpja sv.Brigite
(Ikofija Duluth).žpk F,Sedej.
INDIANOPOLIS,Ind,-|p ja'Presv.
Trojice,žpk J.Buchhold,

JOLIET, 111. -Žpja s v. Jožefa ^Nad=
škofija Chicago), žpk M, J. Bu=
tala.

JOHNSTOrN,Pa.-žp j a sv.Terezij e
(škofija Altona> žpk Augustine
Svete OFM

KANSAS CITY,Kans.-Žpja sv.Družine
( škofija Leavenworth). Heliodor
Mejak'

14 SALTE,111.-žpja^sv. Roka
(Škofija Peoria). Žpk Stefan
Kassovlc

LEADVII.LE,Colo .-Žpja sv,Jožefa
(Škofija Denver).cpk Špehar,
LQRAIN,Ohio.-Žpja Sv.Cir.in Met,

(škofija Cleveland).žpk Milan
Sla je

MILWAUKEE,Wis,-Žpja sv,Jan. Evang.
(Nadškofija Milwaukee) Žpk Franc
Gabrovšek

MEADESVILRE,Mon.-Žpja Bož j.Odr 0=
Senika, (Škofija Helena) 2pk M.
Pirnat

NEW Y0RK,N.Y.-Žpj a sv.Cirila
(Nadškofija New York)žpk Marcel
Marinshek OFM.

NEW DULUTH,Minn.-Žpja Sv.Eliza=
■bete ( 'kofija Duluth), Žrk Micha¬
el Papež

PITTSBURGH,P$nna.-Žpja Marij e
Vnebovzete (-Škofija Pittsburgh)
Žpk M. Kebe

•PIIEBLO, C ol o. -Žp j a Mari j e Pomagaj
(ikofija DENVER), Žpk. Danijel
Gnidica OSB.

ROCK SpRpNGS, Wyo.-Žpja sv.Cir. in
Metoda (Škofija Cheyenne) žpk
Albin Gnidovec

SAN FRANCISCO,Calif.-Žpja Rojstva
Gospodovega.žpk Vital Vodušek
SEEBOYGAN,Vis.-Žpja Sv.Cir.in' Me=
toda (Nadškofija Milwaukee),

Žpk Louis F. Koren.

STEELTON,Pa. Žpja sv.Petra (Ško=
fija Harrisburg). žpk Michael
Menko.

ST.STEPHENS(RICE),Minn.-Žpj a sv.
Štefana (Škofija St.Cloud).

Žpk John Trobec.

TQVER,Minn.-Žpja Sv.Martina
(Škofija Duluth). žpk John Jer se.
WAUKEGAN,111.-Žpja Matere Božje.
(NAdškofija Chocago). Žpk M,J,
Hiti.

T VE5T Al LIS, Vis . -žp j a Marije Po=
močnice (Nadškofija Milwaukee)

Žpk M.Setničar.

VILLARD, 'is.žpja sv.Družine
(škofija La Crosse). Žpk Bernard
Ambrožič OFM.

mesto

Okraj MARIBOR—me sto ,

merilo 1 : 85.000, največje mesto slov. Štajerske
“slovenski Meran"

LJUBLJANA- GLAVNO MESTO SLOVENIJE

e^-NoVCr:

V rimal:! dobi je bilo tam mesto Emona (ostanki na Mirju in drugod),
"V"l juds”Lo'm~pr esel^e vanj u ™csttr’Uiii''5eiiu; 3 do v mcl sw~g®~  obnovili ’ g" i  ~ te=
nom Ljubljana (=kraj ob vodi).prvič se v virih omenja leta 1144-»ne=
kako istočasno kot Moskva,Dunaj^Maribor, Danes je tam prestolnica re=
publike Slovenije, sedeži vlade osrednjih upravnih oblasti, Slov, ako.=
demije znanosti in umetnosti ter drugih akademij in prosvetnih matic.
Ima v novihjnejah nad 100-000 prebivalcev in je tudi gospodarsko pro=
metno s\edi§5e Slovenije,

rf ' 5

rh

r T'

o

tv

o

»d

P.

H*

Cn<

o<

(D

P

H

P

N

<1

P

H

H-

g

rh

&

H*

ta<

cO j]

H

P

P

H-

g

!V

P

tv

o

o<

p

tv

tv

6

p

H*

P

<%>

H

ta

o

CLJ*

%

g

p

p.

*d

o

0i<

c+

&

S

P

Pi

&

H*

P

S

P-

P

H-

tV

N>

P

P«

£3

P J

H-

m<

p

t*  C$

N

P

<D

P

c_i.

(D

M O
ct P
O H

h  tv

*d ®
O <!

p

P N

pi

<!

P

P

P



tSJ < Pj
P <J
HJO
P ct
ta H-
P H
H-P
O p
P

ta«

p

H

P

ta

P

H-

O

P

P

<2

g'

O

‘h

p

pi

ct

P

C0‘

p

o

p

to
cf
P

.%•’ *•

ct

H

S

P.

tv

ilfl

e ! 0 \

«73

c+ &
H  O
P o<
<!
H-
H
P
P

OT

O

ta

pi

OBIČAJNI ZNAKI NA ZEMLJEVIDIH

RAZPOREDITEV POGLAVITNE INDUS:

to P-HH o O }>r*d
O O • O p poli H
&  fV p H- O

<1 H HO M-i!0< hi

O 00 • O 00 fr' (r 1  H-
CJ. -o i\) H' O M
p O 00 <3 0 vji N<

P P' P* • o P

H- H H fr 1 » fr|

p CQ<H- C) Hp

W Bi R 1 ® • hiblti

O CJ. p. o tsi po
(F) (t po (D fr| H- H H
H- P H H- hi p O tsi<
P^Po^h-H.

H* p gfri P-CJ. p
H 1  C p O fr 1  CD
W W HH <!

O O O O P P M

M p" C+p P CD
d* «<£ H- Pi P P
H-c+CD •• fr' H
CJ. CD Pj

d- <; o . . -

P®ffiPN<Oc+g
(!) H P* H' O O 4
p.- o -i ra< <  n

<i <! WO(P H-

KAKO NASTAJA PRST (Preperevanje)
a) humus ali prst h) kršje c) sloji žive skale.

VEGETACIJSKI PASOVI V ALPAH

d P w s®
p> p e> d o
w w p h o<

H H p • O
(t it H'W<i
P P PT  O Cj.
P P O* P

• i -3
O O H OH

»■»g? g

u> ro d- <+ n<

o h—

•.!??&

ro i» ^

Q<nV  t -3  N<

p  0 p

O H—

. P  .<

| - h-

? 6 S

p

•^P »

Pd

P P P
d-

p H
m o  P
p P P
p p
O - 2 « (V

£: 8 u,

N

0

cj.

SIS05M HIDROCENTRAL NA DRAVI MED BELJAKOM IN MARIBOROM,

o^stmCpo^

'ZNlkun POSTC,

Železnica

in---poti

neviden tek vode

—

'/j j.  ' ut:Ji.

roti Planini

cesta v
Postojnoi

vhoaS*

lesna dvorana

STzavod za raziskovanje
jam (biospeleološki

institut ljub.univerze)