228
Znanstvene stvari.
Poročilo
o XXV. skupščini Matičinega odbora
9. julija 1872.
Skoro pično ob 6. uri popoldne se v Matičnih sobah snide 23 odbornikov, in sicer 20 ljubljanskih (gg. dr. J. Bleiweis, dr. Costa, L. Jeran, Fr. Kandrnal, P. Kozler, A. Lesar, J. Mara, M. Pleteršnik, dr. J. Pogačar, A. Praprotnik, dr. R. Razlag, Fr. Ks. Souvan, J. Šolar, Iv. Tušek, Iv. Vavru, Iv. Vilhar, dr. Vončina, dr. Voš-njak, dr. Zupanec in M. Žakelj) in pa 3 vnanji (gg. grof Barbo, Bož. Raic in Dav. Trstenjak) in jamejo se potem, ko je g. predsednik dr. Costa pozdravil odbornike zlasti vnanje, obravnavati stvari dnevnega reda.
1.  Zapisnik XXIV. odborove skupščine se potrdi.
2.  Tajnik (prof. Lesar) o važnejših stvareh poroča tole:
„SIavni odbor! Od XXIV. skupščine se je zdatno pomnožil imenik Matičnih udov, zlasti se je, kar je si. Rojanska čitalnica prevzela poverjeništvo, mnogo novih udov oglasilo v Trstu.
Pridobila je Matica 4 ustanovnike; ti so: g. Vale s Marko, ki je izmed letnikov pristopil med ustanovnike, in knjižnici učiteljski v Kozjem in v Brežicah, kterima je bil odbor lani podaril dosle izdane knjige, in Josip vitez Žvegel, general konsul v Carigradu. Vrh teh se hoče Matici pridružiti še 99 novih letnikov. Naj slavni zbor vse sprejame! (Odbor pritrdi.) S temi ravno sprejetimi novimi udi je številka glavne knjige poskočila na 2287. Matica je pa tudi nekoliko udov zgubila. Izmed njih, ki jih je pokosila njena kosa,^imenujem le nektere, in sicer: Jož. Blaznika, Ant. Cepona, Rajm. Melcerja, dr. Mat. Preloga in Ant. Volfa, ki so bili ustanovniki, in letnika Blaža Potočnika. — Sveti jim večna luč!
26. junija t. 1. je Matici od Matice v Novem Sadu došel dopis od 3. junija t. 1., ki ga tajnik od besede do besede prebere, v kterem omenjena Matica „na sa-stanak i dogovor u Osek na dan 3. (15.) avgusta o. G." vabi Matico našo.
Naj si. odbor o tem dopisu izreče svoje mnenje. (O tej stvari se je mnogo govorilo; nekteri odborniki so svetovali , naj se Matica udeleži tega shoda po svojem poslancu; nekteri so bili zoper udeležitev, in obveljal je nasvet: „naj se srbski Matici odgovori, da se naša Matica ne more udeležiti tega shoda".)
Gospa Lujiza Tomanova je Matici rokopis ranj-cega g. dr. Lovro Tomana, in sicer njegove še nena-tisnjene pesmi, izročila s pristavkom, da jih prepusti zastonj in s prošnjo, da se, ako jih Matica sprejame in da na svetlo, 100-200 odtiskov natisne na lepši papir in pesmim pridene pesnikov životopis. V ta namen hoče gospa nekoliko z denarji pripomoči ter s sestrami To-manovimi izročiti nekoliko podatkov za življenjepis. Po dovršenem natisu ima se rokopis vrniti gospe Lujizi Tomanovi. — Odsek za izdavanje knjig zbran 25. maja, je sklenil, ta rokopis izročiti odseku treh odbornikov, da izrek6 svojo razsodbo ; v ta odsek je izvolil g. J. Marna, g. Pleteršnika in g. Praprotnika.
Okrajno šolsko svetovalstvo Goriške okolice je prosilo nekoliko odtiskov knjige „štirje letni Časi";
Rojanska čitalnica pa za vse dosle izdane knjige.
Vstreglo se je obema prošnjama.
Ljutomerska čitalnica Matici hvalo izreka za podarjene jej knjige, ravno tako Rojanska čitalnica, ktera pa vrh tega tudi naznanja, da hoče za Trst in njegovo okolico prevzeti poverjeništvo ter marljivo delati na to, da Matici pridobi mnogo udov. Njen dosedanji trud kaže dober vspeh.
Včeraj pa nam je došla prošnja za Matične knjige od Senožeške čitalnice, kteri se je tudi že vstreglo in darovalo knjig za 10 gold.
Toda ne samo dajala, ampak tudi prejela je Matica nekoliko darov.
Gosp. Peter Kozler jej je 15. marcija 100 odtiskov svojega zemljovida „slovenskih dežel" najnovejšega iz-danja od 1871. L podaril v ta namen, da ga vrh Matičnih knjig da šolskim in občinskim knjižicam, ki odsld pristopijo k Matici.
28. aprila smo mil. knezoškofoma Krškemu in La-vantinskemu „Schoedlerjeve knjige prirode" doslč izdane 3 snopiče, „Pokornijevo rastlinstvo" s podobami, „Koseskijeva dela" in „Letopis" za 1871. leta poslali s prošnjo, naj bi blagovolila omenjene knjige sprejeti v svoji knjižnici ter pospeševati blagi namen slovenske Matice. — Prečastiti knjez in škof Krški — dr. Valentin Wiery — so zahvalo izrekli za poslane jim knjige ter svoji zahvali pridjali 20 gold. v dar. — Od preč. knezoškofa Lavantinskega še nismo prejeli odgovora.
lmperatorska universiteta v Varšavi Matici pošilja svoja „izvestja"5  zato nasvetujem:  „naj Matica z ime-
novano universiteto stopi v djansko zvezo književne vzajemnosti ter njeni knjižnici pošilja svoje knjige. (Odbor soglasno pritrdi.)
Tretji snopič slovenskega atlanta (Afrika, Avstralija in evropska Rusija) je došel in se razposlal ljubljanskim udom; — vnanjim jame razpošiljati se s knjigama ^rastlinstvo" in „živalstvo" , ki ste tudi že dovršeni, a do danes ne še došli v Ljubljano.
Ozir ravno omenjenih knjig naj si. odbor sprejame vest, da smo po 1 odtisek vsake knjige 26. junija predložili c. kr. deželnemu šolskemu svetu kranjskemu ter prosili, naj bi blagovolil tudi ta natis imenovanih knjig vis. c. kr. ministerstvu za uk priporočiti, da ju postavi med iste knjige, ki se smejo rabiti v nizih razredih gimnazij, realnih gimnazij in realk s slovenskim učnim jezikom". —
Po prebranem tem poročilu predsednik vpraša, ali želi kdo kaj opomniti o tem poročilu? Nikdo se ne oglasi. Na to gosp. prof. J. Mam izroči prvi spis o „slo-vanskem narodopisu" — slovanstvo — ter svojo in prof. Vavru-a razsodbo o njem z nasvetom, naj se pošlje g. prof. Majciger-ju, in knjiga ne začne tiskati, dokler ne dojdejo vsi spisi prvega dela. (Odbor soglasno pritrdi.) Gosp. Lčsar iz pisateljevega odpisa od 6. t. m. objavi, da je g. Raiču prevzemšemu spis o „Bolgarih" koj po sprejeti listnici spisal, a ne še prejel odgovora, sicer pa da nikakor ne dvomi, da^g. pisatelj dela na prevzetem predmetu. — Gosp. prof. Suman pa, ki je prevzel »Slovence", do sedaj še ni mogel dovršiti spisa, da obeta do konca meseca dognati ga.
3. O 3. točki: „naj se Matica udeleži vsesvetne dunajske razstave 1873. 1. — najprej g. dr. Costa objavi povabilo deželne razstavne komisije, potem da se je odsek za izdavanje knjig razgovarjal o tej stvari in sklenil, odboru priporočati, da se omenjene razstave s svojimi knjigami udeleži Matica, kteri se hoče tudi g. P. Kozler pridružiti z vsemi natisi svojega zemljovida „slovenske dežele". Po tem razgovoru je Matica že sicer naznanila komisiji svoje udeleštvo, ker je zadnji obrok za taka oglasila stavljen do 3. julija, to oglasilo — pravi — pa nikakor še ne veže, ampak se še lahko prekliče, ako odbor danes drugače sklene.
Razprave o tem predmetu se vdeležujejo: gosp. Tr-stenjak, rekoč, da se Matica ne more s čem ponašati, ker smo reveži; gosp. Raič rekoč: nikar ne pošiljajmo knjig, ker bodo razsojevalci tujci, ki ne znajo slovenskega jezika, zato si ne pridobimo časti, rajši toraj doma ostanimo. Za vdeležbo pa govorijo: gg. dr. Bleiweis, dr. Pogačar, Pleteršnik, L6sar, Šolar, Marn, in sicer v tem smislu, da se ne gleda, koliko se pošlje, ampak kaj; — da tujci ne bodo presojevalci knjig slovenskih, ampak taki, ki znajo slovenski, in da se Matici ni treba bati nečasti, ker je za čas svojega obstoja že dala mnogo knjig slovstvene vrednosti na svetlo. (Odbor s 16 glasovi pritrdi odsekovemu predlogu.)                 (Dal. prih.)
229
238
Znanstvene stvari.
Poročilo
o XXV. skupščini Matičinega odbora
9. julija 1872. (Dalje.)
4. Zdaj je prišla na vrsto obravnava o zadevah Matične tiskarnice. — Odsekov poročevalec gosp. A. Lesar je bral sledeče poročilo:
„Slavni odbor! Pri XX. odborovi skupščini 9. fe-bruarija 1871. leta je predsednik g. dr. Costa stavil nasvet: „Naj Matica vloži prošnjo za privoljenje lastne tiskarnice, ki bi Matici utegnila jako pomnožiti dohodke". Odbor je soglasno pritrdil temu predlogu.
Izvrševaje ta sklep upravništvo koj 28. februarija 1871. leta vloži prošnjo za privoljenje tiskarnice.
C. k. deželna vlada z odpisom od 26. marcija 1871. leta, št. 2071, Matici prošeno privoljenje da s pri-stavkom,   da jej Matica,  predno  prične tiskati,  vsled
§. 5. obrtne postave od 20, decembra 1859. leta v po-trjenje imenuje opravnika,   ki  bode  vodil tiskarnico.
Pred obravnavo tega privoljenja v XXI. odborovi skupščini 31. maja 1871. 1. g. dr. Costa naznani odboru, da g. Blaznik Matici na prodaj ponuja svojo tiskarnico z vsem blagom, z vsemi svojimi založniškimi pravicami in hišo, ter odboru v pretres stavi tri vprašanja: a) ali je ali ne ugoden trenutek, da se Matica poprime svoje pridobljene pravice? — b) Ali se naj Matica z g. Blaznikom spusti v dogovor? — in c) ali si naj Matica napravi čisto novo tiskarnico. Da se važna ta stvar resno preudari, obveljal je nasvet: „naj se po listkih voli odsek treh odbornikov, ki do prihodnje odborove seje pretrese vsa tri vprašanja in temeljito poroča odboru". — Izvoljeni so bili v ta odsek gg. dr. Razlag, Vil h ar in Lesar.
Pri XXII. odborovi skupščini 31. avgusta 1871. L poročal je A. Lesar v imenu odseka, ki je stavil nasvet : „Naj odbor izmed sebe voli odsek treh odbornikov, ki si smejo privzeti izvedencev, da po načelih, izrečenih po poročilu, izdela popolen načrt o osnovi čisto nove tiskarnice v Matični hiši in vsled tega tudi hišne pre-naredbe, ugodne tiskarnici, ter poroča prihodnji odborovi skupščini".
Ta nasvet se je opiral na to, a) da je odsek soglasno pripoznal korist za Matico, ako si osnuje tiskarnico in b) na to, da si Matica ne more kupiti Blaz-nikove tiskarnice, ker nima toliko premoženja, kolikor je g. Blaznik cenil svojo tiskarnico; dolga pa ne kaže delati Matici.
Odbor brez vsega besedovanja soglasno pritrdi nasvetu in v ta odsek zopet voli gg. dr. Razlaga, Vil ha rja in Lesarja.
Dosle je vse gladko teklo in sklepalo se soglasno brez vsacega pomislika tako v odseku kakor v odboru. — Odkar je pa odsek pregleda.1 bil Blaznikovo tiskarnico , ali prav za prav njene račune in računske sklepe, ki jih je Blaznik pod pogojo molčečnosti pokazal odseku, pričele so se opovire in rodili pomisliki zoper Matično tiskarnico.
V imenu tega odseka g. dr. Razlag pri XXIII. skupščini 2. novembra 1871. leta najprej poroča, da se odsek še ni odločil za noben nasvet, ampak da je našel neke formalne pomislike,*) ki morajo rešeni biti, predno mu je moč staviti svoje nasvete. Ti pomisliki so: ali ima Matični odbor po sedanjih pravilih pravico, en del Matične glavnice vložiti v tiskarno obrtnijo, ker 17. §. Matičnih pravil pravi: „Glavnica mora imeti tako varnost, kakoršne je po zakonu treba sirotinskemu imetku". — če odbor nima te pravice, treba bi bilo premeniti pravila. V tem slučaji pa nastane vprašanje: kdo sme v tem obziru prenarediti pravila? — Po 8. §. f) ima občni zbor pravico prenarediti pravila; po §. 19. pa imajo samo ustanovniki, ki so zložili glavnico — pravico skleniti, v kakošen za slovenski narod občno-koristen namen se obrne društven imetek, ako bi nehalo društvo; — odbor pa le tedaj, ako več ne bi bilo mogoče sklicati veliki zbor.
Ti pomisliki so v skupščini 2. nov. 1871. 1. bili naznanjeni   samo   zato,   da jih   odborniki   premišljajo   in
*3 Kako ves zmešan je dopisnik „Slov. Naroda" (dr. Vošnjak) o poročilu Matične seje, kaže med družim preočitna laž, ki jo vsak bralec lahko z roko zagrabi, namreč da je dr. Bleiweis v odborovi seji interpeliral dr. Razlaga, ,,zakaj da on svoje pomislike Še le denes(!!!) pove, ČeŠ, da jih poprej ni imel4* (?!!). Dr. Bleiweis je za dr. Razlago ve pomislike že davno vedel; ,,denesu mu jih dr. R. paše povedati ni mogel, ker je dr. BI. prvi govoril, tedaj nihče pred njim , kakor je unikrat v ,,Nar.u sam povedal. — Kako zvijačno je v obče poročilo „Slov. Nar.*1, to bodo bralci sami lahko sodili, ko ber6 pričujoči objektivni popis te obravnave.         Vred.
vedo soditi v skupščini, v kteri se razprava o tiskarnici dene na dnevni red.
Pri VIL občnem zboru 15. februarija 1872. leta je g. dr. Bleiweis nanašaje se na točko odborovega poročila o „tiskarnici" stavil dva nasveta: a) občni zbor odboru nalaga, da pozveduje v pospehu Mohorjeve tiskarnice, in b) odbor naj na tanko pretrese pomis-like v poročilu navedene in o tej stvari poroča prihodnjemu občnemu zboru.
Gosp. predsednik dr. C o s t a opomni, da ne bi mogel dati glasovati o dr. Bleiweisovih predlogih, ko bi kaj odločilnega imela v sebi, ker občni zbor sme odločevati le v stvareh, ktere mu predlaga odbor; toda ta predloga sta le formalna ter odboru le nalagata dolžnost, to stvar še dalje prevdarjati; zato sme občni zbor glasovati o njima.
Velika večina pritrdi omenjenima predlogama.
Pri XXIV. odborovi skupščini 7. marcija 1872. L bil je voljen nov odsek 5 odbornikov za Matično tiskar-nico, in sicer gg. dr. Bleiweis, dr. Razlag, Fr. Sovan, Iv. Vil h ar in A. Lesar.
To so dosedanje bistvene zgodovinske črtice, slavnemu odboru znane iz obravnav o osnovi Matične tiskarnice.
Naj slavni odbor zdaj še dalje izve, kaj je ravno imenovani odsek delal, predno je prišel do nasvetov, ki so danes na dnevnem redu.
Najprej je bil g. Klein, voditelj Egerčne tiskarnice, vprašan, s koliko istino bi se dala čisto nova tiskarnica osnovati? Ta izvedenec je stroške za tiskar-nico , ki bi delala s 4 stavci in imela črk za 10 pol, preračunil na 12.000 gold.
Dalje smo vsled naročila, ki ga je si. občni zbor dal odseku, vprašali o osnovi in vspehu tiskarnice M o-horjeve družbe.
Iz prijaznega odgovora smo prejeli veselo poročilo ; izvedeli smo, da se je ta tiskarnica, ki dela z 20 de-lalci, osnovala s 15.700 gold. ter ima: a) črk za 8000 gold., b) mizarskega orodja za 1300 gold., c) strojev za 6400 gold.
Konečni denarni vspeh te tiskarnice se pokaže še le konec leta, ko se sklene račun; vendar je pa toliko že gotovo, da tiskarnica društvu nakloni više obresti, nego mu jih je dosedaj donašala istina; kajti tudi vna-njega dela jej ne manjka.                           (Dal. prih.)
239
245
Znanstvene stvari.
Poročilo
o XXV. skupščini Matičinega odbora
9. julija 1872. (Dalje.)
Po teh pozvedbah se vseh pet udov odseka snide 15. maja t. L ter se po resnem prevdarjanji zedini o teh-le dveh načelih: a) Odsek soglasno spoznava, da bode Matici na korist, ako osnuje lastno tiskarnico zlasti za svoje tiskanine, in b) odsek soglasno izreče, da ima odbor pravico gospodariti z novci društvenimi in da toraj za osnovo tiskarnice ni treba niti privoljenja občnega zbora niti ustanovnikov. — Vendar pa gosp. dr. Razlag še ostane pri svojem mnenji, da se, predno se osnuje tiskarnica, morajo premeniti pravila ozir nalaganja denarjev, ker tiskarnica glavnici ne daje si-rotinske varnosti. Drugi štirje gosp. odsekovi udje pa so te misli, da se glavnica v tem slučaji ne naloži ali izposodi na nobeno tiskarnico, ampak da se tiskarnica osnuje le zato, ker je koristna in potrebna za glavni namen Matičen — ki se imenuje „izdavanje knjig" — kakor so, napr., mnogi s vi ne o- in lesorezi, ki sijih je Matica za drage denarje morala kupiti, da je mogla na svetlo spraviti „štiri letne čase", Foellekerjevo „mineralogijo", „Schoedlerjevo knjigo prirode", — kakor so kameni, v ktere so vrezani zemljovidi. Semkaj tudi spada delo, ktero je Matica dosle morala plačevati tiskarjem. S tem so, kakor mislijo 4 udje odsekovi, tem   bolj   rešeni   vsi   formalni   pomisliki,   ki jih je
navel g. dr. Razlag, ker c. k. deželna vlada, predno je dovoljenje dala Matici za napravo tiskarnice, je gotovo prevdarila: ali je to po pravilih njenih pripust-ljivo ali ne; po tem je jasno, da prememba pravil ni potrebna.
Na to A. Lesar, prepričan, da bode tiskarnica donašala primerne obresti, odseku ponudi ta nasvet:
Ako odbor ne bi hotel pritrditi ustanovi Matične tiskarnice, osnovati jo hoče on na svoj račun pod temi pogoji: a) Matica naj mu da svojo firmo; b) zagotovi naj mu, da bode pri njem dala tiskati svoje knjige po ceni, po kteri tiskajo druge tiskarnice; c) da v Matični hiši pritlične prostore v najem za najemščino, ki jo plačuje gostilničar; ako bi kedaj hotel razširiti tiskar-nico, da mu v najem tudi prostore v prvem nadstropji;
d)  naj privoli, da sme v tovaršijo vzeti, kogar hoče, in
e)  da mu ne sme odpovedati niti stanovanja niti firme, niti tiskovnega svojega dela; a on pa da sme Matici odpovedati, kedar hoče; f) Lesar pa Matici zagotovi, izročiti jej ves čisti dobiček, kolikor ga bode nad 10 odstotkov donašala tiskarnica.
Odsek te ponudbe Lesarjeve ni vzel v pretres, ampak dal mu je nalog sestaviti načrt nove tiskarnice in osnovalne stroške ter napraviti izkaz, koliko dela potrebuje tiskarnica, da Matica pri osnovi ne bi imela škode, — koliko dela daje tiskarnici Matica sama, koliko bi potrebovala vnanjega dela in od kod bi se ga bilo nadjati.
A. Lesar vstreže temu nalogu ter odseku, ki se je sešel 12. junija, poda ta-le izkaz:
Ker se ima tiskarnica v začetku zlasti za lastne potrebe ustanoviti, zadostovalo bode, da se osnuje z 10.000 gold., in sicer kupi:
a)  tiskovnih črk za       4713 gold.
b)  mizarske oprave za 1000    „
c)  4 tiskovne stroje za 4287     „ Letni stroški pa bi znašali:
a)  5% obresti od 10.000 gold.    ...     500 gold.
b)  delavcem, in sicer:
1.  voditelju tiskarnice,  ki  bode  ob
enem tudi stavec......     700    „
2.  druzemu stavcu......     500     „
3.  dvema učencema......     200    „
4.  enemu strojevodji  in  ročnemu ti-
skarju    .........     500    „
5.  enemu delalcu.......     300    „
6.  eni deklici........     200    „
c)  uporaba črk na leto in dan    .    .    .     300    „
d)  najemščina hišna.......     140    „
Skupaj toraj    .   3340 gold. Dela bi tiskarnica imela:
a)   Matičnega   po   dosedanjih  večletnih
poprečnih skušnjah za.....2125     „
toraj toliko gotovega  dela,   kolikor
ga je malo ktera, ki se je ustanovila, imela zagotovljenega, predno se je pričela snovati.
b)  Vnanjega dela treba bi bilo za  .    .   1215    „
to je okoli 50 tiskanih pdl.
Toliko vnanjega dela gotovo dobi Matična tiskarnica, ker ni ravno predrznost misliti, da ne bi kaj dela dobila od kmetijske družbe, deželnega odbora, škofijskega ordinarijata, nekterih bukvovezov, katol. družbe, narodne čitalnice, drugih oblastnij za konkurenčna dela, narodnih trgovcev in posamnih Matičnih udov. Tudi ni nemogoče, da Matična tiskarnica dobi tiskati „Novice" in „Danico" itd. itd.
Vrh tega vsakdanja skušnja kaže,   da  se sedanji
čas čedalje več tiska; nikakor ni toraj dvomiti* da tudi Matična tiskarnica dobi zadosti tiskarskega dela.
Recimo pa — česar menda nikdo ne verjame — češ, da Matični tiskarnici celo nobeno vnanje delo ne dojde; kaj potem? — V tem primerljeji kaže Matici gotova škoda, ker tako majhna tiskarnica, da bi ž njo bilo sklenjenih le 2125 gold. stroškov, se vendar v sedanjih Časih ne more osnovati. Toda ta gotova Škoda nikakor ne bi bila tolika, kolikoršno kaže ravnokar dani izkaz, namreč 1215 gold.; kajti v takem primerljeji ne bodemo potrebovali toliko delalcev, kolikor jih navaja omenjeni izkaz. Tako, na priliko, ne bode treba: a) učencev, toraj tudi ne 200 gold. stroškov, za nju računjenih; b) tudi stanovitnega druzega delalca ne bode treba, izhajali bomo z delalcem za tretjino leta, toraj se stroški pri delalcu zopet znižajo za 200 gold., c) ravno tako ne bode treba najemati deklico za celo leto, ampak za tretjino leta; pri tem se prihrani zopet 150 gold., d) za porabo črk in druzega tiskarskega blaga bilo bi 300 gold. previsoko nastavljenih, zadosti bi bilo le 100 gold. računiti v ta namen, to bi stroške zopet znižalo za 200 gold.; vsega skupaj bi toraj 750 gold. odpadlo od stroškov; po tem takem bi zmanjkovalo le 465 gold., da bi Matica bila brez škode. V tem najneugodnejšem in neverjetnem slučaji bi se reklo, da gredo Matici v zgubo obresti od ustanovne istine 10.000 gold. — Vrh tega bi Matica tako malo tiskarnico osnovala lahko z 8000 gold.
Da se tega neugodnega slučaja nikakor ni bati, o tem je odsek tako trdno prepričan, da se izmed njegovih udov gotovo najde kdo, ki Matici poroštvo da z obljubo, povrniti jej to škodo, se ve da proti temu, da Matica temu poroku nasproti obljubi primerni del od čistega dobička, ki bode Matici dohajal iz tiskarnice, in da se mu izroči vodstvo Matične tiskarnice.
Po vsem tem razkazovanji je četvorica odseka (dr. Bleiweis, Lesar, Sovan in Vilhar, — dr. Razlaga, ki se ve da je bil tudi povabljen v sejo, ni bilo pri tem shodu, ker je bil zadržan po svojih odvetniških opravkih) resno pretresal svojo nalogo, ter se v prvi vrsti zedinil za nasvet, ki je danes na dnevnem redu, da slavni odbor sodi o njem.
Naj še omenim dogodka, ki se je pripetil po shodu 12. junija. Umrl je gosp. Blaznik, ki je jako umno vodil svojo tiskarnico. Mogoče, da, celo verjetno je, da ne prestane Blaznikova tiskarnica; toda vse drugo je Blaznikova tiskarnica brez Blaznika, vse drugo obče znani in skušeni Blaznik voditelj tiskarnici. Odsek je toraj tega prepričanja, da ni bilo in morda mnogo let ne bode za Matico tako ugodnega časa, osnovati si tiskarnico, nego je ravno sedaj.
Iz tega sporočila je toraj razvidno, da je odsek pred očmi imel tri načine, izmed kterih naj bi se po enem ustanovila Matična tiskarnica: 1. Matica si lahko osnuje lastno, popolnoma neodvisno, samostojno tiskarnico, ki jej bode po prepričanji odsekovem več donašala, nego 1000 novih letnikov; 2. Matica si lahko osnuje tiskarnico s tem, da jej kdo da poroštvo, da ne bode trpela denarne škode; za to poroštvo bilo bi pa treba poroku obljubiti primerni del od čistega dobička, ki ga bode donašala tiskarnica, in vodstvo prepustiti poroku; 3. Matica si lahko osnuje tiskarnico s tem, da njeno vodstvo prepusti enemu započetniku ali pa društvu, od Matičnega odbora popolnoma neodvisnemu, ki bi nekoliko svojega dobička oddajal Matici.
Odsek pak se je v prvi vrsti odloČil za prvi način, namreč, Matica naj si osnuje tiskarnico popolnoma samostojno, neodvisno. In to a) zato, ker je samostojnost in neodvisnost že sama po sebi neprecenljiva korist (tukaj nočem omenjati dogodka letošnjega v Brnu,
246
ampak si. odboru le v spomin kličem lastne skušnje 1870. in 1871. L, ko se zarad nujnih druzih del (vzlasti deželnega odbora) ljubljanski tiskarji niso hoteli zavezati, da bi do določenega časa dovršili Matične knjige, in da so naše knjige omenjenih dveh let za pol in še celo za 3 četrt leta bile dovršene po preteklem društvenem letu, kar niti odboru niti društvenikom ni bilo všeč); in b) zato, ker neodvisna tiskarnica bi Matici donašala tudi največo denarno korist, ker z nikomur ne bi imela deliti svojega zaslužka.
Ako ne bi si. odbor pritrdil temu načinu, nasvetuje se drugi in potem tretji način.
Edina korist Matična — in nič druzega — bilo je vodilo odseku. In ker odsek sme misliti, da tudi slavni odbor nima nikakoršnega druzega namena, nego pospeševati Matično korist na vsako stran, zato mu prav živo priporoča svoj nasvet ter se nadja, da mu pritrdi slavni odbor tako soglasno, kakor je bil soglasno sklenil c. k. deželno vlado prositi privoljenja, da si Matica napravi tiskarnico".                                      (Dal. prih.)
247
252
Znanstvene stvari.
Poročilo
o XXV. skupščini Matičinega odbora
9. julija 1872.
(Dalje.)
Po prebranem poročilu naznani tajnik dopise vna-njih odbornikov v tej zadevi. — Odsekovemn nasvetu pritrjujejo: gg. Grabrijan, Cigale, Črne, Winkler; proti njemu pišejo: gg. Svetec, Ein-spieler in Erjavec, češ, naj se na razsodbo izroči občnemu zboru, g. dr. Krek pa sploh proti osnovi ti-skarnice Matične, in Če ta misel ne bi obveljala, naj se sklep prepusti občnemu zboru, njegov dopis pa priloži zapisniku.
Prične se potem razprava.
Prvi si v splošni razpravi izprosi besede g. dr. B1 e i-weis, ter pravi zato, ker „Slov. Nar." je v 75. listu prav v tej zadevi, ktera je zdaj na dnevnem redu, ga krivičil perfidije „zakotnega zasedanja", ki žali njegovo čast, ktere nikomur skruniti ne da; — ker so vsi v ono „Narodovo" „zakotno zasedanje" povabljeni g. odborniki zdaj pričujoči, naj sami povedo, kako so bili povabljeni, zakaj in kam, da se razvidi hudobna namera onega spiska. Gosp. dr. Bleiweis potem v obširnem govoru našteva razloge, zakaj da se je on, ki je v poslednjem občnem zboru stavil predloge, da tiskarnica ne zgine iz obravnav Matičnih, upravičenega čutil pred odborovo sejo pozvedeti mnenje nekterih odbornikov, da se za odsekov predlog morebiti dobodo še druge podslombe. Njegovo stališče — je rekel — ni pristransko; on ni akcijonar nobene tiskar-nice, tedaj popolnoma neodvisen; njega vodile korist Matice; zato je tudi veliko nevoljo obudilo v njem to, da si je upal dopisnik „Slov. Nar." po svetu nesti laž, da seje za tako imenovano narodno tiskarnico p opre d začelo delati  kakor za Matično.    Da  se ta laž odkrije
v zapisniku odborove današnje seje, zato prosi gosp. predsednika, naj da konstatirati, da je Matica imela že privoljenje za tiskarnico, ko o »narodni tiskarnici" še ni bilo ne duha ne sluha. O drugih točkah si pridrži besedo pozneje.
Gosp. predsednik odgovori, da prioriteto Matice dosti jasno spričuje poprej odboru brano odsekovo poročilo, kteremu nikdo izmed odbornikov ni ugovarjal. — Dr. J. Bleiweis je s tem zadovoljen.
Gosp. Trstenjak omeni, naj se časniški dopisi, ki jih kakov mazač pisari, ne vpletajo v odborove obravnave, ampak zavračajo po časniški poti.
Gosp. dr. Bleiweis odvrne, da se je njemu to pred vsem zdelo potrebno zato, da ne bi prav te spletke koga begale v njegovi razsodbi, in še bolj potrebno se mu je zdelo to kar naravnost in brez ovinkov priobčiti v odborovi seji, ker istega članka pisatelj sedi v tem odboru. Obrnivši se do g. dr. Vos njak a ga vpraša, ali ni on sam rekel „der Artikel ist von uns" (ta spisek je naš).
Gosp. dr. Vošnjak odgovori predgovorniku, da te reči ne spadajo v odborove današnje obravnave, in da z besedami „von uns" (od nas) ni izrečeno, da bi on bil pisal oni članek".
Gosp. dr. Bleiweis odvrne, da prav v današnjo obravnavo spada to; vsaj je ravno na adreso odbornikov pred današnjo sejo bil namenjen oni ,,Narodov" spisek.
Potem g. dr. Razlag poprime besedo ter pravi, da mora najprej razjasniti neke točke odsekovega poročila, ker se mu zdi, da se popolnoma ne vjema z obravnavami. Po njegovem spominu je prošnji za dovoljenje Matične tiskarnice glavni vzrok bil ta, da bi bilo to privoljenje nekak pritisk na tiskarnice ljubljanske, da Matici ne draže dela. Obravnave za kup Blaznikove tiskarnice se je razbil nad tem, da se je odseku, kolikor mu jo je cenil Blaznik, zdela predraga. Že takrat pa je on rekel g. dr. C ost i, da se mu kot pra-voslovcu zdi, da si Matica brez premembe pravil ne sme osnovati tiskarnice, in da je tudi dr. Costa temu mnenju pritrdil. Pri odsekovi seji 15. maja odsek ni storil nepogojnega sklepa, da je Matici tiskarnica koristna in potrebna, ampak on (dr. Razlag) je pristavil pogoj, kedar bo Matica imela dosti svojega dela, in tako je g. Lesarju in g. Vilharju bila dana le naloga, v prihodnji odsekovi seji predložiti natančni načrt o stroških tiskarnice in o delu, ki ga bode gotovo imela in ki se ga ima nadjati. Po njegovem mnenji bi se Matična tiskarnica ne mogla zdržavati z lastnimi deli. Sedaj so delalci dragi. Znano mu je, da se voditelji tiskarnic plačujejo po 1500 gold. — §. 17. Matičnih pravil zahteva Matični glavnici sirotinsko varnost, in ta je po drž. zakoniku pri zemljiščih 2/3 in pri hišah % cenjene vrednosti. Matica se ne sme spuščati v nevarnost, ki je pri obrtnijah zlasti pri sedanjih delavskih strikarijah. — Pa še ena druga reč je, zarad ktere je zoper odsekov nasvet. Vsa osnova se mu zdi nekako temna. V stroške ni šteta niti pridobnina niti dohodnina, s tema se stroški utegnejo zvišati do 4000 gld., toraj bode pri-manjkljej visi nego 460 gold. On tudi ni za to, da bi se Matica, kakor „Narodov" članek svetuje, s 5000 gld. udeležila pri narodni tiskarnici. Vrh tega teh stroškov ni v proračunu Matičnem. On je za načelo, da si Matica osnuje tiskarnico, kedar bode imela dosti svojega dela; sedaj pa ga še nima, zato nasvetuje, naj odbor o odsekovem predlogu preide na dnevni red.
Gosp. Božidar Raič pripoveduje, da mimogrede1 se je oglasil v ptujski čitalnici, ondi so se pogovarjali v Matični tiskarnici, in soglasno so mu tamošnji Matičarji rekli, naj nikar ne glasuje za-njo. Ko bi pa vendar obveljal nasvet, naj pomisli odbor, kako smo se
trudili zbirati doneske za Matico; na to so mu dali oblast, odboru povedati, da vsi Ptujski udje odstopijo od Matice.
Gosp. Davorin Trste njak še enkrat poprime besedo ter pravi, da ustanovniki Celjski so mi naročili, glasovati zoper odsekov nasvet; če pa obvelj4 razlog „stat pro ratione voluntas", da bodo iskali sod-nijske pomoči.
Predsednik dr. Costa odgovori g. dr. Razlagu, da onega pomislika, ki mu ga g. dr. Razlag pripisuje, nikdar ni imel in nikdar ni izrekel, sicer ne bi bil prvi nasvetoval, naj bi si Matica osnovala tiskarnico. Ko bi dr. Razlag o v pomislik bil utrjen, Matica ne bi bila smela kupiti si hiše, ki tudi ne daje zakonite sirotinske varnosti, in vendar je bila brez po-mislikov kupljena s soglasnim sklepom.
Gosp. Lesar zagovarja poročilo, da se popolnoma vjema z odsekovimi obravnavami ter pravi, da g. dr. Razlag je navel le en razlog, vsled kterega smo prosili privoljenja, a zamolčal je glavni vzrok, namreč ta, da je bil govor tudi o stiski, v ktero pridemo, ako bi umrl Blaznik, ki se mu je videlo, da je jel zel6 pešati. Pri odsekovi seji 15. maja pravi dr. Razlag —-ni bil storjen sklep, da je tiskarnica Matici potre bna in koristna; o takem sklepu pa poročilo tudi ne govori, ampak le pravi, da se je odsek zedinil v načelu, da je tiskarnica koristna in potrebna Matici; onega pristavka: „kedar bo Matica imela dosti svojega dela", se ne ve nič spomniti, in tudi drugi gospodje odsekovi menda ne.
Gosp. dr. Bleiweis zagovarja resničnost poročila, da vsi odsekovi udje so povdarjali korist Matične tiskarnice, hoteli smo le, predno stavimo odboru dobro podprt nasvet, vedeti natančni izkaz stroškov in dohodkov njenih. — Reklo se je, da pravila ne pripuščajo tiskarnice, al g. dr. Razlag koj takrat, ko smo obravnavali nasvet prositi za p r i v o 1 j e n j e tiskarnice, ni sprožil teh pomislikov. Ce bi v pravilih bil kakov zadržek, bila bigac. k. deželna vlada gotovo našla, in ne bi bila dala privoljenja. — Nekdo predgovornikov je rekel, da z velikim trudom smo nabirali doneske za Matico, in zdaj naj gred6 v zgubo ? Ko bi Matica — kar ni misliti — res ves denar, ki ga obrne v tiskarnico, zgubila, nič ne poj de v zgubo onih doneskov, ki so jih nabrali Ptujski in drugi ustanovniki, kajti sami volili g. Debeljaka in dr. Tomana zadostujete za tiskarnico. Govorniku ne gre na um, kako da bi ravno Matična tiskarnica tako nesrečna bila, da bi jej bila zguba gotova, ko so se vendar deležniki za tako imenovano „narodno tiskarnico" tudi s tem vabili, da jim doide dobiček ali vsaj obresti od delnic! Naj bi bilo ono vabilo reklo, da akcijonarje čaka zguba, intere-santno bi bilo zvedeti, koliko deležnikov bi bila dobila.
Gosp. predsednik dr. Costa: Žugalo se nam je s sodnijo; tega se nam pač ni bati, saj bodemo vedeli na tožbo dati primeren odgovor.
Ko nikdo več ne poprime besede, dovršen je razgovor.                                                           (Kon. prih.)
253
261
Znanstvene stvari.
Poročilo
o XXV. skupščini Matičinega odbora
9. julija 1872. (Konec.)
Gosp. predsednik misli, da g. dr. Razlago ve g a nasveta za prehod na dnevni red ni treba dati na glasovanje, ker z glasovanjem o odsekovem nasvetu je ta rešen sam po sebi. Vendar pa vpraša g. dr. Razlaga, ali se vjema s tem? Na to g. dr. Razlag reče, da mu je vse eno, ali se glasuje o njegovem predlogu ali ne.
Gosp. prof. Pleteršnik vpraša: ali odsekov nasvet, če ga ovrže glasovanje, pride v občni zbor Matičin ?
Gosp. predsednik odgovori, da ne, ker tega predloga ni nikdo stavil.
Na to gosp. grof Bar bo stavi predlog: naj se odsekov nasvet, ako ga ovrže glasovanje, predloži občnemu zboru.
Na to se prične glasovanje po imenu.
Za odsekov nasvet glasujejo gospodje odborniki: 1. grof Barbo, 2. Bleiweis, 3. Costa, 4. Jeran, 5. Kandrnal, 6. L6sar, 7. Marn, 8. Pra-protnik, 9. Souvan, 10. Šolar, 11. Tušek, 12. Vdvru, 13. Vilhar, 14. Vončina, 15. Žakelj. — Zoper glasujejo gospodje odborniki: 1. P. Kozler, 2. Pleteršnik, 3. P o ga čar, 4. Razlag, 5. Voš-njak, 6. Zupanec, 7. Raič in 8. Trstenjak.
Gosp. predsednik oznani  sklep  rekoč:   Glasovanje
je pokazalo, da je o vržen odsekov nasvet, ker ni dobil dveh tretjin glasov, namreč le 15, namesti 16 nazočih odbornikov.
Predsednik da glasovati o grof Barbovem nasvetu.
Po kratkih razgovorih se glasuje in tudi ta nasvet se zavrže z istimi glasovi, kakor prejšnji.
Na to g. Lesar nasvetuje o dveh drugih načinih, osnovati Matično tiskarnico, ki ju omenja od-sekovo poročilo.
Po ugovorih, da ta dva predloga nista na dnevnem redu, sprejme ju g. Lčsar za svoja ter predlaga: naj se obravnava najprej o drugem, in če ta ne dobi večine, potem o tretjem nasvetu.
Drugi način — bere ga gosp. predsednik — se glasi: „Matica naj si osnuje tiskarnico tako, da jej kdo da poroštvo, da ne bode trpela denarne škode; za to poroštvo naj se poroku obljubi primerni del od čistega dobička, ki ga bode donašala tiskarnica, vodstvo pa prepusti poroku".
Gosp. dr. Bleiweis vpraša: ali je kdo, ki bi hotel biti porok v tem smislu?
Oglasi se g. Fr. Ks. Souvan rekoč: Jaz prevzamem poroštvo, da Matica s tiskarnico ne bode trpela škode.
Gosp. dr. Vošnjak ugovarja, da je g. Souvan že star, in če umrje, smo brez poroka.
Gosp. dr. Bleiweis zavrnivši ta prečudni izrek priporoča nasvet, rekoč, da so menda s tem poroštvom zdaj rešeni vsi pomisliki in ves strah o Matični škodi, ter.se nadja, da za-nj glasujejo vsi, kterim je mar za Matično korist.
Gosp. dr. Vošnjak vidi terorizem v poslednjih teh besedah dr. Bleiweisovih.
Gosp. predsednik da glasovati o tem predlogu, ki pa tudi ne dobi zadostne večine glasov.
Gosp. dr. Razlag reče: Zedini naj se nas več, da ustanovimo Matično tiskarnico brez Matičnega denarja.
Na to g. predsednik reče, da prav to tudi odsek oziroma g. Lesar predlaga s tretjim nasvetom glasečim se: „Naj Matica osnuje tiskarnico tako, da njeno vodstvo prepusti enemu započetniku ali društvu, od Matičnega odbora popolnoma neodvisnemu, ki bi nekoliko svojega dobička oddajal Matici".
Glasuje se o njem, a tudi on ne dobi dveh tretjin glasov.
5. O nasvetu: „Tajnikova služba za prihodnje društveno leto naj se razpiše, ako je nikdo izmed odbornikov noče opravljati", predlaga g. dr. Vončina: „Služba naj se razpiše; o tem pa, pod kterimi pogoji, naj v prihodnji odborovi seji poroča odsek treh odbornikov. Ta predlog obvelja in voljeni so bili z listki v ta odsek: g. dr. Vončina, dr. Costa, dr. Razlag.
Gosp. A. Lesar, ki ni bil pričujoč pri obravnavi o tajnikovi službi, po dovršeni volitvi odseka za razpis te službe stopi v sobo ter naznani odboru, da je društveno leto s 30. junijem končano in ž njim tudi njegova obljuba, Matici ostati tajnik, ter predlaga, naj odbor skrbi za koga, ki odslž do izvolitve novega tajnika prevzame tajništvo.
Gosp. predsednik prošnjo izreče, naj bi gosp. Lesar ostal tajnik do izvolitve tajnika, in predlaga, naj odbor pritrdi tej prošnji. Odbor glasuje in soglasno pritrdi nasvetu.
Gosp. Lesar odvrne, da sklep o tej zadevi ne velja, če tudi ga storite dve tretjini in ali še več glasov, ako le eden glasuje zoper nasvet. In ta je on, zato prosi gosp. predsednika določiti, komu in kedaj naj izroči službo in odd& ključe.
Gosp. predsednik prepusti g. Lesarju na voljo izvoliti si ta čas in njemu izročiti vse.
Ker nikdo izmed odbornikov več ne stavi nobe nega nasveta, gosp. predsednik ob 9. uri zvečer sklene od-borovo skupščino.
262