PoStnfna ' pla?ana~v~gdt9Vlnt
ruarioor, pcie ac" scw/ fuiija issaa
Stev.173 Lete. tfr. (X!iTJ
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo la uprava* Maribor. Aleksandrova «Mta St. ta # felrtoo «440ht 2488 hthaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 1«. uri 4 Vetja leeMllto prajeueap v upravi a« po poiti 10 Din, doatavljea na dom 13 Dlo r OeiMl P° eaalku t Ogl*M •prejem* teol oglasni oddelek .Jutro* v Ljubljani « PoHnl čekovni račun 11.409 iTrrBnwianaMmn—iriaiwiiiiMHuiniM»   hmaramrni«—■mi—■iiiimwih
JUTRA”
Nemčija in razorožitverta konferenca
TAJNO OBOROŽEVANJE MIMO MIROVNIH POGODB.
Po zaključku lozanske reparacijske kon ference je izjavil nemški državni kance-lar von P a p e n, da bo Nemčija po ureditvi vprašanja reparacjj posvetila vso Pažnjo v zunanji politiki borbi za po pol no priznanje političnih pravic. In ko se ie nekaj dni kesneje sprejemala na ženevski razorožitveni konferenci takozvana Beneševa resolucija, ie nemška delegacija napela vse sile, da bi uveljavila syo io voljo. Ko je ni mogla, je skupaj s sovjetsko Rusijo glasovala proti resoluciji. Vodja delegacije N a d o l n y je pa izja yi>, da Nemčija pri nadaljevanju razoro-žjtvene konference v jeseni sploh ne bo več sodelovala, če se Ji ne zagotove enake pravice in dolžnosti kakor ostalim državam. To, česar ni mogla doseči ' L°zani, je torej skušala uveljaviti v Že npvi; izsiliti razpravo o reviziji mirov-“m pqg0f|bl Nemčija hoče tako Hvelja-»kJ- sec^’ ki ® *e nedavno napisala
‘^ euz Zeitung«, glasnica Hindenburgom >>!-ozana ni zaključek, ampak šele za-ceJ®k velike borbe!«
Doživeli srno tako paradoks, da se ie na konferenci, ki ie bila namenjena vzpostavitvi miru in zaupanja med narodi, zahtevalo nič več in nič manj kakor to, da se sprejmejo sklepi, ki bi mir in zaupanje še bolj ogrozili kakor sta ogrožena sedaj. Že meseca julija l. 1930. je zahteval general von S e e c k t v svojem delu o državni ohrambi obljgatorično vojaško službo in stalno vojsko 200,poo mož. Meseca novembra istega leta je izjavila Hitlerjeva stranka potrebno po ustanovitvi vojske, ki bi šteja milijon mož, Februarja j. 1931. je naglasil mini* ster Tre vir a n us, da je za Nemčjjo eksistenčne yažnosti, da doseže svobodo oboroževanja. Isto tezo je pa zastopal tudi general G r d n e r in državnozborska komisija za zunanje zadeve jo je meseca mpja letos spravila tudi pred plenum. Kontinuiteta je torej tu dovolj jasna.
Omejitev obroževanja Nemčije Tezulti-p iz klavzul vojaškega, pomorskega in letalskega dela versajske tniFovne pogodbe od 28. junija 1, 1919. Pred terni klavzulami je rečeno, da se Nemčija obvezuje držati se striktno onega, kar je stipiilirano, da bi se tako sčasoma omogočila splošna razorožitev, odnosno omejitev oboroževanja. Po teh klavzulah je določeno, da sme imetj Nemčija največ 100.000 mož pehote g 4000 častniki, določeno pa je podrobno tudi, koliko sme uneti municije in orožja, civilnega letalstva, policije, ladij itd. Njena vojna mor-.stne imeti n- le 6 Križark, 6 dnvV vrižark, 12 rušilcev in 12 torpe-_	• emčiJa se pa teh klavzul ni drža-
la in je v zadnjih letih tajno storila mnogo, kar ne bo moglo več dolgo ostati prikrito in bo, ko bo splošno znano, povzročilo velik mednarodni škandal. Enakost oboroževanja zato Nemčiji ni potrebna za to, da bi se pričela oboroževati, ampak zato, da bi opravičila stvarno oborožitev, katero je že dosegla, a formalno utajila.
Se nedavno je stavila v francoskem senatu komisija za zunanje zadeve predsedniku interpelacijo, s katero je hotela že pravočasno opozoriti francosko vlado na naglo oboroževanje Nemčije, ki nasprotuje mirovnim pogodbam in ogroža mednarodno varnost. To opozorilo pa seveda ni bilo potrebno. H e r r i o t prejel od svojega prednika T a r d i e u j a debeli zveženj spisov o tajnem nemškem oboroževanju in v tem zvežnju je gotovo veliko zanimivih in presenetljivih dokn mentov, na katere je Herriot mislil, ko je v Ženevi popovno postavil varnost pred razorožitev. Nedavno je Nemčija predložila Društvu narodov svoj vojni kontingent v skladu z mirovnimi pogodbami, toda nemška vojska je dejansko mnogo večja . Regularne in pollcjjske čete štejejo preko 180.000 mož, Hitlerjev in slični oddelki zasebne vojske, obnovljeni meseca junija pa vsaj preko 500.000 mož. Računa se, da je sedaj v Nemčij vojaško izvežbanih najmanj milijon mla dih ljudi. Da bi se ta vojska lahko tudi oborožila, delajo nemške tovarne za orožje in munjcijo noč In dan.
Po zanesljivih podatkih obratuje seda. v Nemčiji 65 tovprep za orožje in muhi-Cijo, osem sličnih nemških tovaren pa pbratuje y Švici, Holandiji in na Švedskem. Te tovarne izdelujejo vojni material, strelivo, kemijske potrebščine, letala itd. Nedavno Je nemško produkcijo jetal inspiclral celo italijanski letalski minister Italo Bal bo! Pripravljajo se pa tudi načrti m poizkusi za mobilizacijo. Nadalje tudi ne smemo pozabiti, da ima Nemčija najmanj 3 milijone bivših bojev-likov in 3 milijone športnikov, ki se vsaj napol vojaško izvežbanl. Francoski po polkovnik R e b o u 1 je Izdal nedavne knjigo, v kateri dokazuje, da s« Nemčija piti stvarno niti moralno ni razorožila. Vsi njeni povojni proračuni so kamu-fli rani in omogočajo tajno fabrikacijo orožja. R e b o u 1 trdi, da troši Nemčija za vojni material dvalnpolkrat več nego Franclja. Po vsem tem je torej povsem razumljivo, da Francija v Ženevi ni mogla nasesti »razorožitvi«, kakršno so predlagale Nemčija, Italija, Rusija in sU čne države In da se na konferenol ni do seglo več kakor se Je.
Maniu ministrski predsednik
NA KRALJEVO INTERVENCIJO SE JE MANIU VDAL IN SPREJEL MANDAT. NOVA VLADA BO SEST AVL L JENA NAJBRŽE ŽE DANES.
Železniška nesreča pri Berlinu
DVA MRTVA IN PETDESET RANJENIH STROJEVODJA JE IZGI
Nil- BREZ SLEDU.
BERLIN, 29. julija. Vfierai nonnči se fe dogodila na kolodvoru Gesundbrun-
nenn pri Berlinu velika železniška nesreča. Neka lokomotiva gf le na krivi kretnici zaletela z vs0 sila v osebni vlak, ki je pravkar prihajal na Postno. Rrj udarcu je lokomotiva zdrob|la pet vagonov.
Izpod ruševin razbitih voz sq prj, vlekli že do jutra 50 ranjencev, med o«mj nekatere smrtno nevarno poškodovane, in dva mrliča. Ker so bili vozovi docela zgneteni, so morali priti poleg reševalcev na pomoč tudi sasilcj in delavci s posebnimi aparati za rušenje in vrtanje vps,
BERLIN, 29. julija. Sedaj je 'dokončno ugotovljeno, da sta bili pri Železniški nesreči v Gesundbrumjenu Ubiti dve osebi, ranjenih pa jih je bilo 50, večinoma nevarno. Strojevodja lokomotive, ki jp najbrže zakrivil nesrečo, je izginil brez sjedu. Zdi se, da se mu je zaradi nesreče omračjl um.
BOLGARSKI KOMITI V ROMUNIJI.
BUKAREŠTA, 29. Mija, Romunsko orožništvo Jp obveščeno, da se je v okolicj Borutova pojavila bolgarska komitska četa. V Borutov so bili od-ppsjanf moCni oddelki, da komite is* »jede in pogtrel«,
BUKAREŠT, 29. julija. Po neuspelih poizkusih M i h a l a k e j a, Vajda Vpevoda in ostalih voditelj narodnih satanistov, da bi pregovorili bivšega voditelja stranke dr. Maniu Ja, da bj zopet prevzel vodstvo in sestavil novo romunsko vlado, Je dal iniciativo za sporazum kralj sam. Poklical je dr, Maniuja v avdienco in mu obrazložil, da je njegova dolžnost, da prevzame vodstvo nove vlade In usode države, ker so mu romunski volilei pri volitvah izrekli popolno zaupanje, Pr. Maniu je bil pri kralju tri nre in se je z njim popolnoma pobotal.
Ko je Maniu zapustil dvor, ie ijjavil časnikarjem, da sl le premislil in se vrne v politično Življenje. Povedal Je tudi, da mu je kralj poveril mandat za sestavo nove vlade, katerega je sprejel, Ta vest je bila za Bukarešto prava pravcata senzacija in je med zaranistl vzbudila veliko veselje. Po avdienci je dr. Maniu takoj sklical voditelje narodne kmečke stranke, in izvršilni odbor. Obrazložil Jim je svoj sklep in se z njimi posvetoval radi sestave nove vlade. Nova vladp bo sestavljena naj-brže že danes, ker sp jutri sestane tudi že novi parlament.
Amerika za popolno razorožitev
POSVETOVANJA MELLONA 6 HOOVERJEM IN 8TIMSONOM. POSLANIK EDGE PRI PREDSEDNIKU HERRIOTU
WASHINGTQN, 29. julija. Ameriški poslanik v Londonu, M e 11 o n, Je predvčerajšnjem dolgo konferiral s Hooverjem in S tim so n o m qro|o-žaju v Evropi. Pq konfernci ni hotel dati Mellon nobene izjave, dejal ie le, da se bo v treh tednih vrnil v London.
WASHINGTON, 29. julija. Po Melio-novi konferenci so se razširile v javnosti rčzne vesti, nanašajoče se na vojne dolgove. Dopisnik Reuterjevega urada pa je bil pooblaščen obvestiti javnost, da ameriška vlada ne bo dalp nobene iplciatlve glede ureditve vprašanja vojnih dpjgov, fSe pa bo dala tako iniciativo Evropa, potem bo stavila Amerika najstrožje pogoje za razorožitev. Tudi vodja republikanske stranke senator W a t s o n je
izjavil, da o svetovni gospodarski kon-(erenci po Borahovera predlogu ne more biti govora, dokler se Evropa popolnoma ne razoroži,
PARIZ, 29. julija. Ameriški poslanik E d g e, ki se je pravkar vrnil iz Amerike in je znan kot velik Hooverjev zaupnik, je obiska) H e r r i o t a insež njim dolgo razgovarial, Govorila sta o najnovejših dogodkih, ki so sp dogodili za česa EdgeJeve odsotnosti. Največjo pa« žnjo sta posvetila rezultatu lozanske kon ference in pogajanjem v Ženevi. Edge je informiral Herriota o stališču Amerike. Dornava se, da je izjavil Herriotu, da so sporazumi v Lozani in Ženevi napravili v Ameriki najboljši vtis in povečali upanje v boljšo bodočnost.
Kraljev prihod na Bled
BLED, 29. julija. Včeraj je prispel semkaj Nj. Vel. kralj Aleksander I., da preživi kakor vsako leto v gradu Suvoberu poletne počitnice. Z njim so dopotovale tudi mnoge odlične osebnosti njegovega spremstva.
Potovanje finančnega ministra v Pariš
BEOGRAD, 29. julija, finančni minister dr. G j o r g j e v i č je danes v spremstvu generalnega ravnatelja Državne hipotekarne banke Vojlna G j u r 1-č 1 & a odpotoval v Pari*, kier se bo posvetoval s H er r lotom in finančnim ministromGermain Martine m o važnih gospodarskih zadevah,
SEJA VLADE.
BEOGRAD, 29. julija, Včeraj dopoldne je bilg važna seja mmi&trskega sveta, na kateri so se obravnavale razne notranje in zunanjepolitične zadeve,
KONEC TARDIEUJEVEGA NAČRTA.
BUKAREŠTA, 29. julija. »Dinjipeate« poroča, da so merodajni faktorji docela opustili Tardieujev načrt o Podonavju. Sedaj sp snuje namesto tega akcija zg' preferenčno pogodbo med osmimi državami skednje in južnovzhodne Evrope.
SMRT HČERE FRANCA JOŽEFA.
BERLJN, 29. julija. Iz Mopakovega jpročajo, da je tamkaj umrla v 76, letu Starosti bavarska princesa Gi-:ela, vdova po bavarskem princu ^eopoldu in hči pokojnega avstrliske-« 6k*af j* Fransa Jo&s*
Pomirjen j e Bolivije in Paragvaja
BUENOS AIRES, 29. julija. List »Gra-fjcas« poroča, da sta Velika Britanija in Francija intervenirali v Boliviji in v Paragvaju, da preprečita nepremišljeno napoved vojne. Obenem sta prevzeli tudi ipiciatlvo za rešitev spora, ki Je povzročil vojno nevarnost. Slične korake so sto rile v Asunclonu in La Pazu tudi Čile, Brazilija, Peru, Argentina in Združene države Severne Amerike.
Kljub temu zahtevajo Belivijcl napoved vojne Paragvaju. Vlada Je mobilizirala 10.000 mož tudi v provinci Gran Chaco, kjer je konflikt nastal. Zunanji minister BolivUe Je prispel v Saniiagode Chile, kjer Je zaprosil za pomoč, da se spor reši breg vojne.
Krvavi spopadi v Washingtonu
WASHINGTQN, 29. julija. V Washing-tpnu sp nastali včeraj veliki spori in spopadi med polieijo In taborečimi bojevniki, v katere Je moralo poseči tudi vojaštvo. En vetera je bil ubit, več stražnikov pa ranjenih, proti veteranom so uporabili plin za solzenje. Bela hiša ie zaklenjena in strogo zastražena. Proti večeru Je postal položaj v taborišču zelo kritičen, Zatrjuje se, da bo vlada proglasila nad glavnim mestom obsedno stanje.
NURMI IZKLJUČEN.
LOS ANGELES, 29. julija. Mednarodna lahkoatletska zveza je Fincu Nurmiju prepovedala nadabno tekmovanje na ofijupiadi.
»VREME« V ITALIJI PREPOVEDANO.
BEOGRAP, 29. juhja. »Vreme« poroča iz Reke, da je raška poliejja prepovedala kplportežo »Vremena« y, Italiji,
Stran 2
Mariborski »V E C ER NI K« Jutra
V M a r I B o r n, dne 29 VII. 1935
——MSBHMf
Zakonska tragedija na vasi
Strašno maščevanje ljubosumne žene.
Leta 1930. se je priženil postavni mlinarski pomočnik Feliks W. k Ani K. v Konjišče pri Gornji Radgoni. Z ženo sta se sprva dobro razumela in rodil se jima je tudi sin. Morda bi bil zakon ostal še nadalje srečen, da ni prišla k hiši brhka služkinja Marija G.
Marija je bila lepša in bolj vabljiva ka-Kor žena Ana, zato se je mladi mož zagledal vanjo in se ji pričel približevati. Sledilo je ljubavno razmerje. Feliks in Marija sta se sestajala navadno v prostor nem čebelnjaku, in tako sta se dogovorila za sestanek tudi v ponedeljek ob 21.15 zvečer. Točno ob dogovorjenem času je stopil Feliks v temni čebelnjak in se približal ženski, prepričan, da je služkinja Marija.
Naenkrat je pa občutil ostrino nabru-šenega noža, in v naslednjem trenutku je že nehal biti moški. Tuleč od silne bolečine je Feliks spoznal, da se je v čebelnjaku približal namesto služkinji Mariji — svoji ljubosumni ženi Ani. Nesrečni mož je moral k zdravniku v Gornjo Radgono. od tam pa v bolnišnico v Gradec.
Iz železniške službe.
Premeščeni so železniški uradniki: Na glavni kolodvor v Mariboru Evstahij Joštrl iz Logatca, Adalbert Vrhovšek s Teznega, Lojze Kokot s Pragerskega, Anton Šijanec s koroškega kolodvora, Alojzij Ilovar iz ljubljanske direkcije in Karel Gračner s Teznega. Nadalje so pre meščeni. Z Zidanega mosta na Pragersko Maksimiljan Ramor, s Teznega v Hrastnik Ciril Adam, s Teznega na Pragersko Karel Kokot, s Ponikve v Hoče Tone Lengar, Slavko Bregant pa od Sv. Lovrenca na Pohorju v Logatec.
t Olga Venclova.
Včeraj je preminula v Stolni ulici v Mariboru upokojena učiteljica ga. Olga Venclova, stara 51 let. Službovala je v Černičah pri Gorici in ko so jo fašisti izgnali, se je preselila v Jugoslavijo, kjer je tudi službovala nekaj let. Pogreb zavedne vzgojiteljice bo jutri v soboto ob 17. uri iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču. Naj bo blagi pokojnici lahka zemljica slovenska, katero je tako ljubila! Žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Učiteljstvo, ki biva v Mariboru, naj se po možnosti udeleži pogreba pokojne tovarišice.
Upokojitev.
Upokojen je g. Franjo Pirnat, višji veterinarski svetnik obmejne veterinarske postaje v Mariboru.
Iz šolske službe.
V višjo položajno skupino so napredovali učitelji, odnosno učiteljice: Marija Voduškova v Mežici, Alojzij Jenko v Slovenjgradcu, Janko Moder v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Alojzija Jančičeva v Cirkovcih, Marica Marokova v Mežici, Josipina Jelčeva v Šmartnem pri Slovenjgradcu in Valerija Kamenškova pri Sv. Križu. Za učitelja pripravnika pa sta imenovana Josip Erniša v Hodošu in Ivan Šiftar v Kruplivniku.
Abiturientom!
Vojno ministrstvo sprejme za veterinarski študij na zagrebški univerzi 10 absolventov srednjih šol. Študirali bodo kot državni .vojni gojenci. Vsa potrebna pojasnila daje vojaški urad mestnega načelstva v Mariboru, Slomškov trg 11 med uradnimi urami od 8. do 12. dopoldne.
Naši zmagovalci zračnih višav.
Naši vojaški letalci, ki so si priborili sijajno zmago na mednarodnih tekmah v Švici v vratolomnem poletu nad vrhovi Alp, se vračajo v domovino. Vrnejo se prihodnji ponedeljek in bodo pristali tudi v Zagrebu, kjer jim pripravljajo svečan sprejem, kakršnega si v resnici zaslužijo. Naša narodna vojska je lahko ponosna na nje, posebno pa na junaka stotnika Zlatka Sintiča, ki je dosegel svetovni rekord. V Zagrebu ostanejo zmagovalci do torka, nakar odlete v Novi Sad, kjer bodo najsvečanejše sprejeti.
Duhovniške vesti.
Ribniška fara na Pohorju je podeljena g. Alojziju Vrhnjaku, doslej župniku pri Sv. Petru na Kronski gori. Provizor g. 'Jakob Sajovic pri Sv. Marjeti ob Pesnici pa je imenovan za župnika na dosedanjem mestu in bo !. avgusta slovesno Inštaliran
Maribor in podeželje
Za tesnejše stike med mestom in okolico.
Prireditve »Mariborskega tedna«, zasnovane široko in razvrščene tako, da bodo nudile vsakomur nekaj, so namenjene v prvi vrsti našemu podeželju, ki v sedanji krizi nima sredstev, da bi iskalo razvedrila in pouka v oddaljenejših središčih naše države ali celo v tujini. Njihov namen pa je tudi pritegniti to podeželje k Mariboru in vstvariti tako zvezo med središčem in pokrajino, ki je sedaj skoraj ni, je pa v interesu obeh faktorjev ueob-hodno potrebna.
Maribor v prejšnjih časih ni bil nikoli deželno središče, pa tudi skoraj ne kulturno, politično in gospodarsko. Politično in gospodarsko ga je zapostavljala bližina Gradca, kulturno pa je bil za Slovence premalo tvoren, za Nemce pa sploh ni pomenil ničesair. Ker so poleg tega do osvobcjenja dominirali v njem Nemci in nemčurji, Slovenci, ki so tvorili podeželsko ljudstvo, v njem niso imeli zaščite in vzpodbude. Prepad je bil popoln. In prav zaradi tega je docela razumljivo, da Maribor svojemu podeželju še danes, ko je slovenski, ne pomeni tistega, kar bi moral in kar pomeni n. pr. Kranjski Ljubljana ali celo Savinjski dolini Celje.
Na drugi strani je pa tudi povojni Maribor sam storil dosti premalo za pritegnitev podeželja. Hudoval se je neprestano na Ljubljano, pri tem pa držal roke križem. Obrtne razstave, zasnovane z idealizmom, so se opustile v sporih in brezbrižnosti tistih, ki bi bili morali sodelovati. Celo v času, ko smo imeli tu
veliko županstvo in oblastno samoupravo, smo leno čakali na pritok z dežele, ne da bi ga bili pospeševali z raznimi gospodarskimi, kulturnimi, poučnimi in zabavnimi prireditvami. Vse, kar se je kdaj pa kdaj storilo, je bilo le slučajno in brez sistema.
Prva velika akcija, ki naj pokaže, da hoče Maribor kreniti na nova pota, iz mrtvila k delu in od pasivnosti k aktivnosti, bodo prireditve »Mariborskega tedna« od 6. do 16. avgusta. Te prireditve bodo razodele vsej slovenski Štajerski, da ima njeno naravno središče, naš Maribor, dovolj sil, da ustvarja vse ono, kar mora ustvarjati drugo veliko politično, gospodarsko, kulturno in prosvetno središče našega naroda. Poglobili se bodo zato stiki, dvignilo se bo medsebojno zaupanje, zrastel bo nov ponos, ki dviga voljo do še vztrajnejšega dela in do večjih uspehov.
Zato smo prepričani, da bo naše podeželje pravilno razumelo pomen prireditev »Mariborskega tedna« in se bo v velikem številu odzvalo vabilu svojega naravnega središča. Ne gre tu le za Maribor, gre v enaki meri tudi za podeželje, kajti od močnega Maribora bo imela korist vsa Štajerska, zlasti še obmejna, od zavednega podeželja bo pa rastel pomen in vzpon Maribora. Kajti: kakor ne pomeni ničesar središče brez okolice, tako tudi okolica ne more prospevati brez središča!
Opozorilo staršem, ki imajo slepe otroke.
V pričetku septembra bo sprejetih v Dom slepih kralja Aleksandra z Zemunu petnajst slepih otrok v starosti 4 do 6 let. Starši, ki imajo slepega otroka in ga žele oddati v ta zavod, naj čimpeej pošljejo zavodu kolkovano prošnjo s prilogami: krstni in rojstni list otroka, domovnico in izkaz o premoženjskem stanju.
Orkestralna vaja za »Prodano nevesto«.
Za drevi in jutri zvečer napovedane orkestralne vaje za »Prodano nevesto« ne bo. Pač pa bo vaja v ponedeljek 1. avgusta ob 18. uri v gledališki poskusni dvorani.
Veslavci, pozor!
Kdor se za regato, ki bo v torek 9. avgusta, še ni javil, naj pride v soboto 30. julija ob 18. uri v kopališče Kafer. Tudi dame se udeležijo regate. Vpisnine ni. Lepi dobitki!
Promenadni koncert v parku.
Ustrezajoč splošni želji občinstva, bo v soboto, 30. t. ra. od 20. do 21.30 ure v mestnem parku drugi koncert, da se tudi onim slojem, ki med tednom ne morejo prisostvovati koncertom, nudi dobra glasba.
Na zapadno Pohorje!
Deset let je tega, kar si je mariborska podružnica ustvarila svojo planinsko postojanko na zapadnem delu našega večno zelenega Pohorja — na Klopnem vrhu. Deset let ni dolga doba, a za planinsko kočo vendar lep jubilej: koliko gostov je prenočila, prehranila, napojila, jim bila zatočišče v vročih poletnih dneh, smučarjem pa nudila gorke kotičke počitka za nove podvige. Zato je prav, da se je tukajšnja podružnica spomnila tega jubileja in priredi v nedeljo 7. avgusta t. 1. pri koči n^ Klopnem vrhu planinsko slavje. Slavnost se otvori v nedeljo ob 10. uri s sv. mašo, in slavnostnim govorom. Nato planinsko rajanje. Vabljeni vsi prijatelji našega lepega zapadnega Pohorja!
Hišni lastniki!
Z ozirom na članek v »Jutru« 24. julija št. 171, ki ga je napisal narodni poslanec g. Vekoslav Špindler, v katerem trdi, da »najemnine same v zadnjih mesecih niso bile zvišane (razen v nekaterih primerih potencirane neuvidevnosti hišnih gospodarjev), bile pa tudi niso znižane (razen tudi^ v nekaterih primerih razveseljive uvidevnosti in humanosti), se pozivajo hišni lastniki, da v lastnem interesu javijo v društveni pisarni osebno ali pismeno vsa znižanja najemnin, ki so jih v zadnjem času dovolili.
V petek in v nedeljo popoldanski koncert v kavarni »Park«. V nedeljo zvečer prašiček (odojek) na raža
2000 Din boš dobil
v nedeljo na tomboli prostovoljnega gasilnega društva v Hotnji vasi, če zadeneš prvo tombolo. Sledi za tem še telica, dvoje koles, prašič, drva in drugo ter nad 300 lepih manjših dobitkov. Obenem bo tudi blagoslovitev nove motorne brizgalne, kateri kumuje narodni poslanec g. Anton Krejči.
Predavanja za mojsterske izpite.
V okvir priprav za mojsterske izpite spada vrsta predavanj,-ki jih prireja tukajšnja poslovalnica zborničnega obrtno-pospeševalnega zavoda vsak dan zvečer. Sedaj predava g. Založnik o zakono-znanstvu, sledila pa bodo predavanja o knjigovodstvu, obrtnem spisju, kalkulaciji in za stroke, ki so številnejše zastopane, tudi obravnavanje strokovnih vprašanj. Zanimanje za predavanja, ki bodo trajala 10—14 dni, je zelo veliko.
Župni sestanek mariborskih gasilcev.
Župni sestanek gasilcev mariborske župe bo v nedeljo 31. t. m. v Radvanju ob priliki proslave 401etnice obstoja radvanjskega društva. Zvečer pred jubilejem bo v Radvanju bakljada, v nedeljo ob 7. uri zjutraj pa bodo-gasilci položili vence na grobove zaslužnih radvanjskih Požarnikov. Ob 8. uri bo slavnostna maša na prostem, a po maši župna seja v gostilni pri »Lipi«. Popoldne bo velika gasilska vaja.
Enoletni trgovski tečaj na državni trgovski akademiji v Mariboru vpisuje dnevno od pol 10. do 10. ure v šolskih prostorih na Zrinjskega trgu 1/1. Radi splošne gospodarske krize je v tekočem letu znatno znižan mesečni prispevek. Za malenkostno odškodnino se poučujejo poleg vseh trgovskih predmetov tudi jeziki in polaga se posebna važnost na strojepisje in stenografijo. Vod stvo sprejema tudi pismene prijave. Zahtevajte prospekte.
Jezikovna cvetka.
Nasprotnik pačenja jezika nam je poslal sledečo »vzorno« vabilo:	»Vabilo!
Na pomočniško zborovanje, katero se obdržava u nedeljo 31. Julija 1932 pred poldanom u 9 uri u dvorani Delavske zbornice drugo nadstropje Sodna ulica št. 9 Dnevni red: I. Vzroki brezposlenosti u krojaški stroki, ter predlogi za njeno umiljenje II. Raznoterosti«.
Vreme.
Ne bo še nič s stalnim vremenom, tako pravi vsaj vremenska napoved. Barometer se dviga in pada. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Mariboru 24 (najnižja 13) v Ljubljani 30, v Zagrebu, Splitu in Sarajevu 29, v Skoplju 33, v Beogradu pa 31 stopinj. Davi ob 7. uri je kazal barometer v Mariboru 7425 pri 'temperaturi 17 stopinj, reduciran na ničlo pa 740.9: temperatura je znašala ob 11. uri dopoldne 24.8 stopinje.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih uravnava »Franz Josefo-va« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro prenesejo »Franz Josefovo« vodo. »Franc Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerii^uF trgovinah.
Obiščite SVIaribor!
ob priliki »Mariborskega tedna« v času od 6. do 15. avgusta.
Na sporedu so velike glasbene in športna prireditve ter zabave. Gozdarska in le* talska razstava. Razstava domačih vezenin. Razstava konj. Razstava najnovei-ših prazgodovinskih izkopanin.
PoJovična vožn a
Legitimacije in informacije pri »Putniku« in denarnih zavodih.
Iz Narodne strokovne zveze.
Podružnica Narodne strokovne zveze vabi svoje članstvo, da se udeleži v nedeljo prireditve »Nanosa« pri Renčlju na Pobrežju. Zbirališče bo ob 15, uri na Kralja Petra trgu.
Ribji trg.
Le srednje je bil založen današnji ribji trg. Bilo je 35 kilogramov sardel po 14 Din, 20 kilogramov molov po 28 Din, 5 kilogramov morskih rakov po 28 Din i& 5 kilogramov plavic po 20 Din.
Dragotina Srebreta niso še našli.
Že pred dvema tednoma izginulega trgovskega potnika Dragotina Srebreta vkljub vestnemu iskanju doslej še niso našli. Sumijo, da se je Srebre podal v planine in se tam smrtno ponesrečil. Ni izključeno, da je padel v kak globok prepad, kjer ga ne bodo zlahka našli. Njegovi prijatelji, ki so ga dobro poznali, zelo dvomijo, da bi si bil Srebre sam končal življenje.
Tragedija mlade ciganke.
Vroča je ciganska kri in nemirna, tako so modrovali ljudje, ki so našli te dni v nekem gozdu blizu Štrigove 19-letno ciganko Anko Žnidaričevo s prestreljenim srcem. Pred letom se je lepa ciganka poročila. Kmalu po poroki pa se je izneverila svojemu 23-letnemu možu, ki ga je ženina nezvestoba spravila iz ravnotežja. Strupena ljubosumnost se je mlademu ciganu tako globoko zagrizla v srce, da je sklenil ubiti nezvesto ženo. Zagrozil ji je in iz strahu pred moževo osveto se je lepa in mlada ciganka v gozdu sama ustrelila.
Nova žrtev Drave.
Pri kopanju v Vuhredu se je utopil v Dravi 291etni pešec obmejne čete Svetozar Zivadinovič, rodom iz Kraljevega sela. V mrzlih valovih ga je najbrže prijel krč. Ves trud njegovih tovarišev, da bi ga izvlekli iz vode, je bil zaman. Izginil je v kalni vodi in ga doslej še niso našli
Na cesti je omagal.
Delavca Alojzija Šimagovca iz Spočitega Radvanja je včeraj popoldne na Tržaški cesti popadla slabost, da se je siromak zgrudil in omedlel. Dobro ljudje so mu nudili prvo pomoč, da si je opomogel in nadaljeval pot proti domu.
Nezgoda pri mlatvi.
V Majšpergu se je pri mlatvi hujše ponesrečila 43'etna delavka Marija Turši* čeva. Vtaknila je po nesrečnem naključju desno roko v mlatilni stroj, ki ji je odtrgal štiri prste in hudo poškodoval dlan. Ponesrečenka je morala iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici.
S policije.
Policija je snoči aretirala neko Mico Kovačevo, ki se je v neki gostilni dobro pokrepčala, pa nič plačala. Ker sl je privoščila tudi precej žlahtne kapljice, so imeli z Mico na policiji velik križ in so jo le s težavo spravili v Ključavničarsko. Tam so prenočili tudi potepuh Tone, neki S avl- o, ker je pijatl razsaja! no ulicah in dva »v*?tdTOvca«, ki sta prekoračila našo mejo brez potnih listov. Zabeleženih imajo nadalje tudi, 13 prijav, povečini ra-rl prestopka cestno-polici.iskega reda i* prekoračenja policijske ure.
Hotel Ha1bw!dl
v soboto 30. julija večer vrtni koucert godbe Rečnik,
* M a r i 5 o r~tt, 'dne 59. Vff. ?93?.
JlariborsM »VE C ER NIK« Mr*
5Tr3ri 3,
BES
Pismo z obmejnih planin
PRIRODNE LEPOTE KOZJAKA. — VAS BREZ VODE. — OTVORITEV NOVE CESTE 31. t. m. — GOSPODAR-SKE TEŽKOCE. — ZA BRATSKO
POMOČ!
Velecenjeni g. urednik!
Naše prizadevanje za obmejne kraje je vse hvale vredno! Res smo letos osamljeni, dočim je na Pohorju baje toliko ljudi, da včasih niti prostora nimajo. Če je bil glavni namen ta, da so se pohorske koče spremenile v imenitne hotele, jih seveda ne bomo nikdar dosegli. Smo tu v naših planinah bolj skromni, vendar s prirodnimi lepotami prav lahko konkuriramo in imponiramo predvsem onim našim planincem, ki so jim gozdne idile, pestre gorske vasi s harmonično enotnostjo kmetij ter divnimi razgledi več nego vsak — komlort!
Prepričani smo, da je med slovenskimi planinci še mnogo takih, ki priznavajo križe in težave obmejnih prebivalcev in se kot zvesti prijatelji od časa do časa spomnijo tudi naših postojank tik državne meje: Sv. Križ, Sv. Duh na Ostrem vrhu, Kapla, Remšnik s Sv. Pankracijem, Pernice tja do tužnega Korotana. Zlasti obe trdnjavi, Pankracij in Ostri vrh, nudita razmeroma vse, kar pride za letoviščarje in izletnike v poštev. Kljub težkemu dovozu je n. pr. pri Sv. Duhu dobro vino po 8 in 10 Din, prenočišče po S in 10 Din, kar je za višino 900 m vsekakor poceni.
Zanimivosti naših vasic na Kozjaku ste že večkrat opisali, prav podrobno jih navaja Badjurov »vodič« po Kozjaku. Kot obmejni »kuriozum« pride v poštev Sv. D u h, kjer je nezmiselna razmejitev najbolj očita. Nažalost se mora ta zavedna najskrajnejša vas boriti z usodno težko-čo, ki se — kljub raznim intervencijam krajevnih činiteljev — še ni dala odpraviti; vas ima že 24 let svoj vodovod, a je že eno leto — brez Vode. Prebivalci z velikimi težavami nosijo vodo daleč iz jarka, ker ni sredstev za popravilo vodovodnih cevi. Banska uprava je že dala pregledati napravo, a stvar še ni dočakala ugodne renšitve.
Uspešnejša je zadeva nove kobanske ceste, ki bo vezala Kaplo in Sv. Duh (po ovinkih) z Dravsko dolino pri Sv. Ožbaltu. Cesta je sedaj speljana do posestnika Vraberja in bo slovesna blagoslovitev v nedeljo 31. julija, nakar bo izročena prometu. Ko nastopijo ugodnejše gospodarske razmere, bo ta cesta nedvomno velikega pomena za naš les. Zlasti za bogate gozdove na Kapli se odpirajo z novo cesto ugodni viri prometa. Zal so nadaljevanje načrta zavrle razmere, u-pamo pa, da se naše želje vsaj v doglednem času uresničijo.
Kakor je bil velik del obmejnega ozemlja nekdaj narodnostno usmerjen proti severu, tako so ga družile s severom tudi gospodarske vezi. Po vojni se je stvar spremenila in 1 e s — kot glavni vir dohodkov — je našel največ odjemalcev ob Dravi. V zadnjih letih je sekira po naših gozdovih utihnila in le tu in tam pade kakšna smreka. Žage stojijo, pač pa najdejo vsaj bukova drva še odjemalce. Cene so seveda »nizke«, saj so ljudje še vedno navajeni na bajne cene v zlatih časih lesotrštva. Pa ni upanja, da bi se kdaj vrnili! Privaditi se bo treba novim cenam. Oni, ki so spregledali in so vsili, že spravljajo stare zaloge splavarjem v Dravsko dolino.
Včasih pridejo sosedi Avstrijci k nam Pravijo, da še vedno lahko prodajo karkoli imajo, zlasti živino. Pa vemo, da tudi tam ni položaj rožnat, pač pa se radi pobahajo s svojimi »nemškimi razmerami«, ki so baje »vzorne«, kljub križem in težkočam... Nikdar jim nismo in ne bomo verjeli! Saj poznamo njihove namene!
Tako se borimo s težkočami in čakamo na boljše čase. Upamo, da nas bodo prijatelji v zaledju podpirali vsaj moralno in bodo obiskovali naše lepe obmejne postojanke. S tem nas bodo spodbujali v zavesti, da smo si res bratje, nikdar o-samljeni, nikdar zapuščeni... Mejaš.
šče meri 48 krat 32 m. V tem majhnem prostoru ni mogoče kaj posebnega pokazati. Pogoj za lepo kombinacijsko igro je zato večje igrišče. Novi prostor bo meril 60 krat 40 m, prostor pred golom pa ne bo več pravokoten, temveč polkrožen in oddaljen 6 m od gola. Tako se spremeni igrišče. Pa tudi način igre se mora spremeniti, da ne bo sodnik z žvižganjem igre oviral. Po novem sme igralka metati žogo v zrak do poljubne višine, tudi ob tla jo sme metati kolikorkrat hoče, odbijati jo sme s pestjo in oddajati tudi bližje kot 2 metra stoječi igralki. Večje igrišče in nov način obrambe bosta povzročila, da pri hazenskih igrah nebo več tako lahko doseči gol. Te spremembe bodo gotovo poživele hazeno tudi v Mariboru. LHP bo predložila ta osnutek Zvezi in mednarodni federaciji.
Teniški dvomatch med SK Ptujem in CŠK (Čakovec), ki se je odigral v Ptuju, je končal z zmago CŠK s 5:4.
V lahkoatletskem dvoboju med Avstrijo in Italijo v Vidmu je zmagala Italija s 74:57 točkami.
Moštvo slavnega Zamore F. C. Madrid bo igralo 19. avgusta v Beogradu proti BSK; 21. avgusta pa bodo Španci nastopili v Zagrebu, in sicer proti zagrebški reprezentanci.
Sokolstvo
Sokolska četa v Razvanju
priredi v nedeljo 31. t. m. ob 15. uri popoldne v šoli gledališko predstavo »Pogodba« h kateri ste vsi vljudno vabljeni. Zdravo!
Šport
SK Železničar ;SK Rapid.
V nedeljo 31. t. m. se bo odigrala prva kvalifikacijska tekma za vstop v slovensko ligo, in sicer se srečata stara rivala SK Železničar in SK Rapid.
Vse tekme, ki sta jih oba nasprotnika doslej med seboj odigrala, so končale s Pičlim rezultatom, tako da je težko prerokovati, kdo bo v nedeljo zmagal. Večjo tekmovalno rutino ima sicer SK Železničar, toda Rapid bo najbrže to prednost nadomestil z elanom in skrajno požrtvovalno igro. Vsekakor bo Rapid v sedanji formi Železničarjem zelo trd oreh.
Tekma bo ob vsakem vremenu na igrišču I95K Maribora, in sicer se bo pričela ob 17.30. Predtekmo bodo odigrale rezerve SK Rapida in SK Železničarja.
Male športne vesti.
Prvenstveno tekmo ISSK Maribor :SK Ilirija, ki bo v nedeljo 31. t. m. v Ljubljani, bo sodil zagrebški sodnik g. Fabris; prvenstveno tekmo Viktorija :Primorje v Zagrebu pa dr. Planinšek.
Znani pobornik hazene g. Boltavzarje predložil Ljubljanski hazenski podzvezi osnutek, kako bi se hazena napravila zanimivejša. Dosedanja glavna napaka je premajhen igralni prostor. Igra se nikakor ne more prav razviti. Sedanje igri-
Kako se je razvila ptica?
Neki angleški raziskovalec prazgodovinskih živali proučuje že več let nastanek praptiče. Učenjak trdi, da je bila praptiča največ 300 gramov težka žival z dolgim vratom, dvema nogama, lahke telesne konstitucije in podobna dinozav-rijem. Imela je tropske roke lovilke. Najprej so zrastle praptiči luske in v ledeni dobi peresa. Na razvoj kril je vplival zračni pritisk, ki je 'nastal ko je ptica tekala, ker je živela še na zemlji. Šele pozneje se je navadila živeti v zračnih višavah, kar je nedvomno vplivalo na njen poznejši razvoj, da se ji je skrajšal vrat in trup. So pa tudi druge verzije, ki govore, da se je ptica razvila iz vodne živali, kateri so se pozneje razvile plavuti v peruti.
Iznajdljiv župnik
V neki fari na Madžarskem je župnik neke nedelje prečital spisek umrlih žup-pljanov. Navzočih se je lotila groza, ker je bil spisek neskončno dolg in vsi, ki jih je imel župnik napisane v spisku — so sedeli v cerkvenih klopeh. Naenkrat pa je župnik utihnil in po kratkem molku dejal: »Oprostite mi, moji dragi farani. Zmotil sem se. Namesto spiska mrtvih, sem prečital spisek onih, ki mi še niso plačali v tem letu cerkvene davščine!« Že drugi dan se je oglasilo pri domačem gospodu župniku večje število faranov in vsi so takoj poravnali svoje račune.
Mesto slepcev.
Mesto Adilaman je kraj slepote. Adi-
laman šteje okoli 7000 prebivalcev in vsi so sami slepci. Na te usmiljenja vredne reveže je pozabil kulturni svet, ki se tako rad baha s svojo humanitarnostjo. Nikomur še ni prišlo na um, da bi v tem kraju slepote zgradil očesno kliniko in lajšal gorje tamkajšnjih prebivalcev. — Vzrok slepote je granulozno vnetje o-česne mrene, ki se podeduje od roda do roda.
Ni moralno
Tujska-prometno in olepševalno društvo v Hoizgau na Tirolskem se je pritožilo pri tirolski deželni vladi proti odredbi tamkajšnjega občinskega urada, ki je zabranil skupno kopanje, češ, da je nemoralno in pohujšuje okolico. V svoji pritožbi navaja društvo, da je občinska odredba škodljiva tudi tujskemu prometu. Deželna vlada pa je kot druga inštanca prošnjo odbila s pripombo, da ima na svojem teritoriju občinska uprava vso pravico izdajati take odredbe.
Parni avtomobil.
Največja tvornica parnih strojev, Heu* schel, se bavi z novim izumom nekega inženirja, ki je zgradil parni avtomobil. Namesto motorja bo imel avto majhen parni stroj. Sedaj delajo poskuse in so se prvi že sijajno obnesli. Izumitelj trdi, da bo parni avtomobil mnogo cenejši, dosegel pa bo isto hitrost kakor današnji avtomobil.
>— Kako maj ti ostrižem lase?
— Tako kakor mojemu papanu: naredite mi luknjo vi sredini.
Mayer-Kowalskl.
Iskanje gob
»Ne, ne!« je dejal doktor po jedi in položil malomarno vilice v kraj. »Ti veš, da mi gre povsod tako ozko.«
»Ali, ljubi Alfred, če se sedaj odpeljeva v mesto, morava vendar obiskati tvoje Znance, ki mi pa niso prav nič pri srcu. In to tudi veš, kakšne so pač nekatere Ženske. Vse mora biti strogo umerjeno in tako ne morem oditi s klobukom, katerega sem že imela preteklo leto. Kakšna oa vendar bom!«
»Saj imaš vendar še en klobu?«
»Ti ljuba nebesa, ta pa je vendar še eno leto starejši!«
»Mina, veš kaj! Naše modistke so zelo prebrisane. Daj si napraviti od teh dveh klobukov enega. Nihče ne bo tega prepoznal in plačal bom za prenarejanje možače le 80 dinarjev, medtem ko bi stal klobuk, katerega si želiš, 320 dinarjev.«
Gospa Mina: »Ti si robust in ne zaslužiš take žene kot sem jaz; vedno sem tako varčna v svojih potrebah in s svojo ubogo garderobo se moram pred vsemi ljudmi sramovati, hu, hu, hu« — in potok solz se je ulil preko Mininih lic.
»Solze, hvala lepa,« in doktor je pripravljal torbico. »Veš, Mina, jaz imam že od nekdaj izreden okus za gobe. Iskat "i grem. Tiste, katere sam naberem, so
okusnejše ko kupljene. Adieu, Mina« — in izginil je.
Iskati gobe je lahko, ali najti jih je včasih zelo težko. In tako je lazil gospod dok tor dolgo časa, da je bil že jezen. Končno je zagledal eno, in kjer je ena, tam je gotovo druga v bližini. Tedaj se je začela lovska strast razvijati. Našel je zopet dve. Že narašča iskanje. Zopet dve. Potem dolgo nič, kljub temu, da je gozd čez in čez prehodil. Pri tem je izgubil smer. Tedaj se ie zaobrnil proti svetlobi (skozi drevje prihajajoči), da bi se usmeril. Od dolgega romanja je doktorja zažejalo in na tej breztravni jasi so zorele okusne črnice. Tej vabi se doktor ni mogel ustavljati in odpravil se je z isto silo in užitkom nanje kot prej na gobe. Pri tem pa ni opazil napetosti goljave in v trenotku se je začela kotaliti navzdol njegova palica, tej je sledila torbica z gobami in navsezadnje se je pripeljal, lepo ko da bi meril — še doktor in padel v sredo tekočega potoka. Gospa Mina ni bila prav nič vesela, ko je videla prihajati svojega moža s popolnoma mokro obleko in še manj, ko je zapazila, da je množica črnic zapustila na hlačah zelo vidna znamenja; tedaj ni dobil gospod doktor nikakih lepih imen.
»Umiri se, Mina, umiri, obleka bo zopet suha in madeži bodo ob pravilnem postopanju popolnoma izginili. Ali poglej, kako mi bodo jutri dišale nabrane gobe!«
Doktor je hotel zažgati cigaro, pa je na svojo jezo opazil, da je bil pri vožnji v potok izgubil vžigalnik. O kakšni večji izgubi ni imel pojma, sicer bi bil — četudi bi bila še tako črna noč — šel iskat.
Prihodnjega dne, ko je gospod doktor uprav marljivo orainiral, kajti bilo je veliko ljudi, je prišel k gospč doktorjevi kmečki deček in izročil doktorjev vžigalnik in majhen notes.
»Lepo prosim, milostiva, te stvari sem našel in ker je stalo na notesu doktorjevo ime, sem takoj vedel, čigav je!«
»Priden dečko; tu imaš!« je dejala gospa Mina, »ker si bil tako pošten,« in mu izročila pol desetaka.
»Zahvaljen Bog, zahvaljen Bog, da bi gospod doktor zopet kmalu kaj izgubil in da bi jaz našel! Zahvaljen Bog!« in že je bil ves srečen zunaj.
Gospa Mina ni gojila kakšne večje jeze radi moževih stvari in tudi ni bila — izjema — posebno radovedna. Ali komaj je odprla beležnico, že je našla majhen zložen papir. Odprla ga je in z rastočim začudenjem brala:
»Moj ljubi doktor debelušček!
Kajne, ko boš zopet k meni prišel, tedaj mi prineseš lep majhen zlat srček, ki mi tako ugaja. Jaz te bom imela zato prav rada in Ti mnogo, mnogo poljubčkov dala
Tvoja Miška.«
Mimo, kot bi se ničesar ne bilo zgodilo, se je potrudila gospa Mina, da W čim bolje priredila od moža nabrane gobe.
Brez sumnje je prisedel doktor k jedi: »Ženka, celo dopoldne sem se veselil gob dobro vedoč, da jih boš prav okusno napravila.«
V trenotku je izpremenil barvo in zadet gledal na mizo.
»Da,« se je smejala njegova žena, »to si izgubil včeraj pri iskanju gob. Neki kmečki dečko je danes zjutraj prinesel nazaj. Kajne, se pač veseliš?«
Gospod doktor ni prav vedel, kaj naj bi rekel, ko je ležal na servijeti njegov, vžigalnik in pod njim na beležriici pisemce.
Naslednja debata, bi se prav za prav morala imenovati slavnostni govor gospč žene, je pač nepotrebna opisovanja.
Pripomnili bi le, da ni gospod doktor od gob — kljub jedki zahtevi gospe žene — niti enkrat nesel polnih vilic k ustam in sl Je na tihem mislih »Nikoli več t»s grem iskat gob!«
Majhno zlato srčece je še vedno v zlatarjevi izložbi in gospa žena je prejela veliko, veliko lepši klobuk, kot si ga je v sanjah želela.
Tako ima tudi slaba stvar lahko dobre strani.
nemrr
Pri«# 3,	4,
Samo pri brenka«, Mlinska 8,	3364
'■"" " "	....	i*9Mapr	|«ui« mwn M|	|
Novi hvalni etfoj pacanj pa prodaj, Mlinska ulica 35. da« suo*	2383
-mm,mm ■WHH.	.	I	■), )lill W| ||fWW»W. ^.^>11^1111
Oddam lepo aolpino sobo gospodični
s hrano ah brez s }, avgustom* Naslov v upravi »Večernika«.	3382
Novp kolo *n 980 Din,
z mufnami, izvapredbo Plodno, a R«j< fmaižimi gumami, original torpede, se' dq| * dvoiwn tedrem. kompleten s prt padajočim orodjem. TattcnpacJipva ni
Večja množina makulaturnega panira
Izdaja konzorcij »Jutra« v ’ OUblljMlli' pred^taivnik »daiateija te urednik;’ R
STANKO DE
WWv "RSSL
IDA V JVkmfeopa.
^marroorsKi »ve c e k m Kr« jurra
mjiMUVItsSMKarm It^taBBaaut a <***"? •—MMMfi
VOHUNI
Iz talnih arhivov.
Neki poduradsvik te nekoga majhnega mesteca v Ukrajini, jo nekoč prebil svoj dopust v švici. P»red tem potovanjem se v njegovem življenju ni zgodilo nič posebnega, in tudi z oblastmi ni prišel nikoli navzkriž- Toda ko se je vrnil v svoje mestece, je naenkrat opazil, da ,ia nečesa sumijo. Policija ga je stalno G-iskovala in vedno je imel neprijetnosti. Vpraševal se je, kpj naj bi bil zakrivil, toda nič mu ni prišlo ne um- Njegove osebne listine so bile v redu, njegovega uradniškega napredovanja ni motil noben neljub dogodek, toda vedel je, da ga lahko sedaj vsak tirenotek aretirajo in izženejo v Sibirijo.
Bil pa je srečnejši ko mnogi drpgj, kajti pustili so ga na svobodi in po čudnem naključju je kasneje izvedel, zakaj je padel v nemiiq5t. Za časa svojega bivanja v\Švici je prebil nekaj tednov v Zurichu. Nekega dne je napravil telet na RfltUberg od koder je bil lep razgled na mesto in planine. Med potjo ja slučajno srečal nekega Rusa, s katerim se je že v Zterichu v neki kavarjti malo razgovarjal. Če se dva rojaka v tujem kraju srečata, je povsem naravno, da s« bosta med seboj rasgovariala.
Oba sta šla na vrh, občudovala lep razgled, ae nekoliko okrepčala in se potem vrnite v mesto, kjer sta se ločila. Če* te-
den sta se zopet stečajno srečala v neki kavarni, izmenjala nekaj besed in se spet razšla. Ta tri slučajna srečanja so zadoščala, da je bil mož iz Ukrajine stavljen na črno listo svoje domače policijske oblasti.
Mož ni vedel, da je njegov slučajni znanec nevaren revolucionar, katerega so agentje »Ohrane« pazpo nadzorovali. Kdor je z njim občeval, je bil sumljiv, in če prav je uradnik z njim izmenjal le nekaj vsakdanjih besed, so poročila ruskih agentov zadoščala, da je bil osumljen, Lahko je bil srečen, da se mu ni nič pripetilo.
Več ko eden nepristranski opazovalec, ki je obiskal Sovjetsko Rusijo, zagotavlja, da je podzemski spor med revpluci-jonarji in »Ohrano« očitno vtisnil svoj pečat sovjetski politiki, Vsak revolpci-onaren Rus je bil stalno v nevarnosti, da ga bodo aretirali, kajti njegova lastna stranka je tete okužena s policijskimi vohuni, ki so bili vedno pripravljeni nahujskati ga do kakšnega nepremišljenega dejanja ip ga potem ovaditi. Tak »agent provocateur« je bil pater Oapon. Ta duhovnik je vodil množico delavcev na rde čo nedeljo februarja 1905, Hoteli so izročiti cesarju peticijo, v kateri ga prosijo za novo ustavo. Gaponove prevarane pripadnike so kozaki, ki so že čakali nanje, neusmiljeno posekali s sabljami, carska vlada pa je postala še boli avtomatična ko kdaj poprej.
Socialistična stranka, katero je bil pater Gapon tako kruto prevaral, ga dolgo časa ni sumila, toda nekega dne so ga našli obešenega v sobi neke prazne hiše. Na mizi v njegovi bližini pa je bilo pismo, v katerem je bilo sporočeno, da so ga obesili kot izdajalca.
Državni udar leta 1917. je odločil usodo Rusije. Na krmilo so prišli bolševiki ip v njihove roke so prišli tudi arhivi puristične politične policije. Komunistični delegat X„ ki je obiskal Rusijo, je dobil dovoljenje, da obišče prostore tega ura, da, ki je bil v Leningradu. Vsi akti agentov, katere je bila »Ohrana« zaposlila, so popolnoma ohranjeni. Delegat je slučajno vzel iz kupa osebne podatke nekega policijskega agenta in je lahko sledil njegovi karieri korak za korakom,
Potičnj je pričel svoje delovanje kot ovaduh in je za svoje delo dobival pet rubljev na teden. Svoje delo pa je tako dobro opravljal, da je bite v aktih zapisana pripomba njegovega šefa, da bi dobro služil kot vohun pri stranke revolucionarjev.
Leta 1910. je dotičnik vstopil v social-no-demokratsko stranko in je bil kmalu na glasu kot mnogo obetajoč član levega krila. Od policije je sedaj dobival sto ruh-ljev na mesec. Naslednja pripomba pravi, da je bil postavljen za kandidata v dumo, ker je zbral zadostno gradivo za aretacijo štirih revolucionarjev, med katerimi je bil tudi Stalin.
Leta 1912. je bil zares izvoljen kot poslanec, pri sejah dume pa se je izkazal S svojimi silovitimi napadi proti vladi. Zato so ga nagradili s precejšnjim povišanjem njegove plače. Nekaj let pozneje je dobil visoko oficielno mesto v social-no»demokratski stranki in istočasno mu je policija povišala plačo. Potem je sledil seznam oseb, katere je hil izdal. V aktih je bilo opisano njegovo življenje vse do izbruha marčne revolucije leta 1917,, pri kateri je dotičnik imel veliko vlogo. S tem se končava njegov življenjepis.
Na ta način je »Ohrana« bila stalno V stiku z načrti revolucionarjev, in kadar se je policiji zdelo potrebno, so njeni ovaduhi povzročili upor, katerega so potem lahko zatrli. To postopanje pa je bilo revolucionarje prisililo, da so imeli vohune pri politični policiji; tako so ustanovili neke vrste revolucionarno proti« špijonažo, s pomočjo katere so potem mogli odstraniti svoje najhujše sovražni-' ke, Revolucijska stranka je imela agente tudi v tujini, da bi tako lahko nadzorovala zunanje delovanje »Ohrane«, podpirala ubežnike iz Sibirije in jim priba« vila sredstva, da so se lahko preoblečeni vrnili v Rusijo. Mnogi izmed teh ljudi so bili res prepričani člani levega krila sooialne-demokraoije v Rusiji, toda drugi sp imeli le malo simpatij za stranko, Kateri so služili le radi denarja. Taki pomočniki revolucija so se lahko našli v vseh družabnih krogih.
O ženski molčečnosti
Dolga stoletja so bile ženske na glasu, da n» snajo obdržati zase prav noben« skrivnosti. Splošna j# prevladovalo mnenj«, da j« mogoče opraviti v javnosti kako zadevo samo tedaj, ako se jo zaupa ženski pod prisego in pečatom stro. te molčečnosti. Niso pa vse žensko enake, Dovolj jih je, ki znajo čuvati vsako tajnoet ali skrivnost. Najlapii doka* za to je, da se mesto privatnega tajnika naj-
rgiše poveri ženskam, Vodilni možje imajo po izkušnjah največ zaupanja do ženske. Upoštevati moramo, da so ženske na takih mestih izpostavljen« pajvečjim iz-kušnjavem, ker 1« vedno dovolj moških, ki bi radi izvedeli od njih k«l več o stanju stvari. Poslužujejo ah pri tem vseh mogočih in nemogočih sr«jltav. samo da bi i*vedeli za kilo tajnost, v dozdevno nedolžnem pogovoru tahkp naimifi tudi najbolj zanesljivi Canski UH|e kakšna nepremišljena besed«, ki jo potem mpški ali kdorkoli isr&bi do skrginost}, 3«{p morajo biti ženske v takih službah tudi v zasebnem življenju silno previdne, Zenske, ki ae jim zaupajo taki* mesta, nikakor niso redke. V teh službah so dokazi*« in ae tekissl«, da pa|lu|ije vse upoštevanje te spoštovanj« in dt trditev, da ne znajo molčati, ne drli. Kako vztrajne in zanesljive so take zasebne tajnice, dokazuje primor, ki se j« pripetil v zadnjem času v nekem industrijskem mestecu na Angleškem, DfSPP dekle j« bijo ga« posieuoprj nekem tovarnarju že vež let te je bilo desna roka svojemu gospodarju, ki ji je zaupal prav vse, Dobrp j« vedelo, da je gospodar izgubil milijonske sneske n« neki bor*} in da bo poletje vzel vrag. Ni pa tega povedalo svojeijiu zaročencu, ki je bil bogat človek in je njenemu gospodarju posojal večJe zneske,
Volitve v Romuniji
Ker so volitve v Romuniji navadno ne volišča v strnjenih skupinah oh asistenci
mirne, pošiljajo stranke svoje volilce na vojakov, ki jih ščitijo pred napadale!.
ko je bil v stiski. Mladenka je bila v težkem položaju. Ni pa odsvetovala svojemu zaročeneu zaupanja do njenega gospodarja. Zgodilo še je zato, da je mladi mož izgubil yes denar, vse svoje premoženje in tako je šla tudi njena poroka, za katero Je imela že vse pripravljeno, po vo-dh
V tem primeru je bila ženska nedvomno ni izredno' težki preizkušnji, ako je hujša sploh še mogoča.
Barve M ssoak žalovanja
V Evrppi se v znak žalovanja rabi črna barva, ki pomeni izgubo svetlobe, življenja in njegovih radosti. Na Kitajskem (kakor nekoč pri starih Slovanih) je žalna harva bete, ker predstavlja čistost po-kojmkevega življenja, Pri Egipčanih j« barva žalosti temno rumena, kakor barva ovenelegg Ijsta. Prebivalci Sirije s« oblačijo z znak žalovanja v modre oblek«, da tako pokažejo, da je šel pokojnik v modra nebesa, Abesincj pa so tebrali m žalno barvo — sivo, kakor je siv# sem* lia, ki je človekov poslednji dom.
Izlet na Jadransko morje
ob prlljki vseslovanskega kongresa tia-rodnih noš v Ljubljani.
V ponedeljek S, septembra: Odhod iz Ljubljane z brzim vlakom 2. in 3. razreda ob 18. preko Karlovca na Sušak.
V torek 6. septembra? na rojstni dan prestolonaslednika Petra, ob 8. odhod s parnikom »Aleksandrom« ali »Prestolonaslednikom« po morju v Split. Na paro« brodu bo celodnevni godbeni koncert, razne zabavne igre ter ob 9, uri zvečer bajna razsvetljava in vžiganje raket. Na parobrodu zajutrek, kosilo in večerja. Pri hod v Split ob 21.30, prevoz v hotel in prenočišče.
V sredo 7. Septembra; Zajutrek, dopoldan ogled mesta pod strokovnim vodstvom, izlet na Marjan in ogled zverinjaka, po kosilu izlet z avtobusi v Solin, v Splitu po povratku večerja in prenočišče. Isti večer ob 9. konoert na promenadi Splita.
V četrtek 8. septembra? Zajutrek, qb 9. izlet s parnjkont v Trogjr, ogled starega mesta, ob 11: povratek v Split, Qb 1?. kosilo, ob T. večerja, popoldan prosto ter izlet v kopališče. Isti dan ot>19, povratek
§ parnikorp alj brzovJakom proti Ljubljani.
Vežni# z vlakom, parnikom m avtobusi na Susak, v Spljt, Trogir in $plin, celodnevna prehjana in prenočišče, velja skupno za vsakega udeleženea II. razreda 750 Din, IH. razreda 550 Din.
Prijave sprejema pripravljalni odbor do 12. avgusti, J932, lahko se pa plača v dveh obrokih. Izlet na morje prireja Pripravljate! odbor s pomočjo Zveze za tujski promet (Putnik).
8 1. avgustom
oddam v najem dvosobno stanovanje tožnemu plačniku. Vojašniška gl. 5.
3389
Pfiprosto, čkJhd, opremljeno saMoo išča gospodična, call dan adaotna. Naslov pustiti m upravi »Večernih*«,
3377
-------------- mmmm—
Prodno vam bo kolo ukradeno
Javite pri »Kolozaščiti«. Kralja Petra trg 6, tel. 2506	 3347
■utr mm im w ■ »■ 1 m'1
Dmarnlcs za kovani denar
v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor. Aleksandrova c, 13- sam
Najboljša nalivna peresa
po konkurenčnih cenah dobite v paplrniei knjigarne
Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova cesta '3
Upravi „Jutra“ in ,TVečernikaM
Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik