Hrbet moj, hrbet moj!
Urbet moj, hrbet moj,                 In se vrtel vesel.
Kaj naj počnšm s teboj?             Joj, joj, joj, joj, joj, joj,
Kdaj spet popravim te?               Hrbet moj, hrbet moj,
Kdaj spet ozdravim te?                Ves mi porisan je,
Hrušek šel sladkih krast,             Ves mi popisan je.
Pa sem ujel se v past:               Na-nj je narisano,
Sosed za plotom skrit                 Na-nj je napisano:
Čakal me je srdit.                        >Zdaj za vsikddr pafi veš,
Smili se Bog z nebes,                  Kam več nikdar ne smeš!«
Kakžen je bil to ples!                  Nauk mi drag je td,
Sosed mi sviral je,                       Vendar mi obvelja:
Strune prebiral je,                       Zdaj za vsikdar pač vem,
Jaz pa sem glasno pel                 Kam več nikdar ne smem!
Smiljan Smiljanič   .