— 21 - Naš kamnosek. Selko S|tari Mejač je preskrboval s kamnoseškimi deli cclo ^lP okolico. Če je kje pokosila kruta smrt svojo žrtev in so hotcli poslaviti sorodniki umrlemu skromen spo-menik, zatekli so sc k Mejaču. Ta jim je izklesai iz črnega ali belega kamna, kakor so hoteli, spomenik in vklcsal notri z zlalimi Crkami imc pokojnega. Doli pod imcnom jt? udolbel tudi kake Icpe stihe. Ce je hotel imeti kdo nov kamenit prag, ali korito iz kamna. Mcjač mu je preskrbel vse to v kratkem času za mal denar. Najrajši pa je delal vedno nagrobne spomenike. Sam s seboj je bil zadovoljcn, ko je stopal na poko-pališče, da postavi novi spomenik na grob. Z vescljem je pogledal okrog po božji njivi, kjer jc sral kak karnen. Skoro vsakega je bil on ugladil in postavil na grob. Vsakcmu rajnemu je uklcsal šc malo voščilcc v spomin. 1 emu je želel, naj bi mu svetila večna luO. onemu, naj sladko spava. trctjemu je zaklical: na svidenje, tam od onega znanca sc je ločil stolažilom: da zopct vidmo v raju večnem se. Ko je končal svoje oprasilo, po-hitel je nekoliko tja v kot pokopališča. Star grob je obiskaval tamkaj. Nanj je poklcknil, sncl pokrivalo, sklenil roki in pregibal ustnice \r molitvi. Nebeški vladar pa je zrl z vcseljem na dobrega sina, ki se je tolikrat spominja) svoje Ijubljem1 malere z molilvijo. Ko je odmolil, stopil je k kamnu in poglcdal, stoji li še Irdno, ga ni li omajal zadnji vihar. ni li razpokal v zadnjem mrazu. Vst1 to jc pregledal s skrbnim in vajenim očesom. Nato se je prepričal, ali so črke še vse lepo zlate: če niso bile. zmajal je nekolikokrat z glavo in sklenil, da jih kmalu prenovi. No in ko je prcglcdaval Crke, prišel jc do napisa, ki je bil udolben na materinem spome-niku. Slovesno je prebral: Ljuba niati, sladko spite, Tani pri Bogii nas nc pozabite, Nas v dolini solz ste zapnstili, Ko ste v boljši svet se preselili. - -_ Te vrstice je prebral, znal jih je sicer iz glave. saj jih je ze Cital tolikrat, ali mnogo lepše so se mu zdele, ie jih je bral. Nato je posegel z desnico proti očem, menda se je prikazala i sivemu starčku svella solza v očeh ob spominu na Ijubo mater, ter pogledal skrbno okrog. ga li ne opazuje kako radovedno oko. E, ta kamnita plošča, te črkc na nji, in ono srce. ki je strohnelo v ti gomili, to je bilo najdražje, kar je imel stari Mejač na tem svetu. Počasi se je napotil doli v vas v svojo delavnico. Med potjo je preniišljal — premišljal o svoji mladosti, mislil na dragno matcrino srce. mislil na kamnilo ploščo, na zlatc črke. Prišedši v svojo delavnico se jc vsedel in klcsal, klesal enakomerno. Pri tem je bil zamišljen. da ni opazil vaSkih otročajev. ki so prihajali vedno bliže, da bi dobili kak lep oglajen kamenček, ki bi ga porabili pri svojih igrah. Mejač sicer ni pustil otrok blizu. Vcdno je upil: ,,Otroci, strani, da vam ne prileti kak kamen v oko! Strani!" V takih slučajih pa ie bil slep in gluh. Prav za njim je stala otročad, toda on je ni zapazil. Zatopljen je bil v svoje misli. Čisto mlad je bii še, ko so mu odncsli mamico na pokopaliSče in jo položili k vefnemu poCitku. Kako jc jokal on. kako so jokali njegovi bratci. Da, celo oie so jokali. drugače ni videl solzc v njih očesu, tedaj pa so jokali, da bi se morali kamnu smilitiv V šolo jc hodil tcdaj v drug razred. Šola je bila blizu pokopaliSča. Ko so jf končal pouk, pa je stekel nckoliko na materin grobi, odložil knjige, sklenil ročici in molil tako gorcče, kakor more moliti le nedolžno Ijubeče srce. - Kmalu nato je prišel kamnosck Jernej tam nekje od I.jubljane in se nastanil v teh prostorih. kjer gospodari zdaj on. Oče so naročili pri njem spo-menik za materin grob. Ko jc prišel nekega dne iz šole, ga je zapazil žo na gomili. Kako se mu jc dopadcl! Strmeč ga je ob-čudoval. BojeCe ga je potipal. Kako ]e bil gladek! In te zlate črke. kar vedno bi jih bil gledal. Zbral je vso svojo učenost in začel čitati. Najbolj so mu ugajale one vrstice, ki so bile napisane v obliki pesmicc : Ljuba ntati. sladko spite! -2e- "^HI Zopet in zopet je bral. Ko je bil drugič v Soli, je komaj čakal, da bi mogel pohitcti zopet na grob k mamici, da bi obču-doval lcpi spomenik. Ko jc zvedel, da zna kamnosek Jernej tako iepo ugladiti kamen, da zna napisati tako lepe črke, ga jc začel spoštovati Se bolj kot gospoda učiteija. Imel ga je za silno učenega. Kjt? od daleč je stal in opazoval, kako je klesal Jernej kamt?n, kako je nastavljal dleto in tolkel z žrleznim bctom. V srcu pa mu je vstajalo hrcpenenjc, da bi znal i on napisati tako lepe zlate črke, da bi mogcl i on tako lepo ogiaditi kamen. Nekega dne jc odšel Jcrncj doli v prodajalno, da si kupi tobaka. Tedaj se mali dcčck ni mogel vzdržati, češ: saj ga ne bo kmalu nazaj. je stekel k kamnu, ki ga je Jernei ravno prej klcsal. vzel dlcto in bet in začcl obdclovali veliko skalo. Tožak je bil bct. a deček majhen. nič kaj hitro ni ilo izpod rok. Toda odnehal ni. Pogumno je vihtcl tcžko orodje, doklcr ni zasliSal za seboj Jerncjcvih bescd: ,,Kaj, dečko, malo pretežko je šc to zatc, ali ner" Zbežal bi bil rad, toda Jernej mu je zaprl pot. ,,No dečko, povej. čoga\' si." Tcmu je šlo žc skorai na jck, komaj je povedal. da je Mcjačev doli iz vasi. ,,Ali se ti dopade pri meni; Bi bil rad tudi li kamnosckr" Dečku so se zasvetile oči, z vcseljem ]e prikimal. To so izvedeli tudi oče. Vedeli so, da je dobro, če se deček kaj nauči. kajti kar zna. mu ne vzame ne tat ne brat. Vprašali so ga torcj. čc nc bi hotel iti nekoliko k kamnoseku Jernejcu, da st> priuči kamnoseStva. Kdo je bil bolj s'esel kot on. Kmalu je bil že za vajenca pri kamnoseku. Počasi so tekla lcta. toda polagoma se jo povspel do pomagača, in ko jc vzcla huda zima starcga Jer-nejca. bil je Mejač mojster. In kot tak je bil pogosto gori na pokopališču pri cerkvici sv. Mihaela. Temu in onemu faranu jc posla\il spomenik. dosti lepih je bil že izklesal. Najbolj pa mu je ugajal vedno oni kamen, ki je dičil materin grob. Tcga je obiskaval pogosto. — 27 — ^^^^^^| Tu jc kleCal rad. ln dobro mu je delo. ko je molil na materini gomili. tako mu je bilo lahko pri srcu! In Ce so se črke polagoma izbrisale. prcnovil jih jc zopet. Ko so sc bliščale v jutranjetn solncu. opazoval jih je z islim veseljem. s katerim jih je gledal kot deček. Tako-le je premiSljeval Mejač in klcsal enako-merno daljc. Tupatam si je obrisal pot. ki mu je silil na utrujcno čelo. in pogledal na stolpno uro, bo li kmalu zvonilo poldne. da bode pristavil k angclskemu češčenju Se cn očenaš za vcčni pokoi rajne matere...