Anton Stražar: Maščevanje vinshih duhov. (Cetrt za smeh, četrt za jak!, četrt za spo-min m zadnji četrt za — opomin). V malem štajerskem mestecu žive trijc prijateljčki, ki če imajo le količkaj časa, pnd ejo skupaj. Prav vsi mestjam jih poznajo. Imajo tudi več lmen, tako: vin-ski bratci, žejne žabe, dobrovoljčki mali parlament in tako naprej. Le to Varn re^ eem, če bi hotel navesti vsa njih imena, bi porabil pol litra črnila m več od ene kile papirja. Ker pa je dandanašji vse to predrago, vam le skromno popišem, kaj se je tem prigod iilo neke noči, ko so z nova ,,patrulirali" po raznih gostilnah. Poslušajte bratje in sestre, kako se je ta stvar zvrtela po filmskem traku naše malomestne tilmske družbe! lorej, dobrovoljčki so se po običaju zopet sestali; pn prvi postaji namreč, pn ,,Uobri kapljici". K'o so izpili prvi liter vina, pogleda Martin Dolgin na uro, pa mils vz) dihne: ,,šele osem je, kdaj bo šele dan?!" Pa se osglasi Luka-Kljuka: ,,lo je za nas velika sreča, da sa sedaj dolge noči; ob- iščemo vsaj lahko vse gostilne v našeni mestu. Naposled se še prav počasi oglasi Joža Gavtroža: #Ja, ja, dobro je. dobro — Luka, da so dolge noči, pojdimo sedaj naprej, pa začnimo z našo vstajol Vstali so, pa tu ,di plačali, med potjo grede pa so lahkotno popevali: Pojdmo tja, pojdmo tja — Kjer se vinček toči, Pa kejr so od ,,kelnar'c" očki vroči. K ,,Veseli Katri" so šli — a tam pa so se že delj zamudili; ja, še zapeli so in kar trikrat so ,,vzdignili" tole: ,,bnoč mi je biu ukraden rožmarin, Oj ta lepi rožmann, Po ccli vasi sem tekl va za njirft1".. Točno ob desetih pa predlaga Martin Uolgin: ,,Ako bratci, pojdemo šc v ,,Vinsfci hram' — ga bomlo še en Htrček tarti!" ;P|a so odšli, kakor poslušni cirkuški psički na povelje biča —'. N.ič je bila lepa, zvezdice so migljale na nebesnem svodu, vmes pa je kraljevalo-tantovsko solnce, polna luna. 'I-o je te tn tako prevzelo, da so zapeli tisto: ,,Moj tantič je na Tirolsko rajžau Uh — zdaj pa tam bolan ložjg . . ,"/ Niso še bili skončali te pesmice, ko sc snidijo že z poznanim policajem go-spodom Matjažem. Prav po domače je družbo posvarii in podučil, da niso kje na vasi, ampak v mestu, kjer ni dovoljena peti m razgrajati po ulicah, kajti s tem se motijo Ijudje v sladkem spanju, ali one, ki še-le mislijo zaspati. Dalje se vzne-mirjajo učeči se di /aki, pa trgovci, ki delajo račune in komodno živčni in dru-gače bolni ljudje. Prijateljčki so vzeli ta dobrotni opo-min na znanje, pa kar lepo molče odšli v vinski hram — ,,K Dalmatincu". . . Veselega križevega pota nova postaja. No, tam pa so se ostavili toliko časa, da jih je z nova obiskal gospod Matjaž, da je policijska ura. ! Luka-Kljuka je vdano odgovoril: ,,Zivela policijska ura! to je ura naše rešitve — pojdimo!" Zdaj so šli v kavarno ,,Slavček" — i Tam pa so že začeli drerriati pn črai kavi — (v svojo oblast so jih dobili hudobk ni vmski duhovi) — Ljutomerski, bizeflr* ski, haloški, daJmatinski. Ti duhovi pa sa tako močni, da vstrahujejo vsakega junaks ki uspešno tekmuje s tujci, kii smatrajo — tudi zamorske boksarjč. ^^ Nekako ob pol treh zjutraj so se r$&^ šli, zaspani, pa še vedno v obtasti zmat-gajočih vinskih duhov... Martin Dolgin je krenil tam za Drava - dosti je popii to noč, pa je moral nekaf odložiti — stal je ob vodi, pa se omahoval pn tem delu semi te^ tj^ . . . Naenkra^ pajje zgubil ravnotežje m — štrbunk —, že je bil v hladm koptelji . . . ^replašencr že sanjajoče žabe so odskocile še vse omo tene na breg;o|w * . .J \ Olej veliko čudo! Hkrati vsi ti nad-(ežni vinski duhovi so skdčili iz Martinai, kar rnu je bilo v konst — v par skokili se je rešil vode. Kar teklo ]e od Mjrtina, ko je korakat proti domu ... , \\ Jože Oavtroža po še ni domov še|L; Ko se je primajal do zadnje kavarne pri ^amorcu", je krenil kar notn> K vsejgreč* so imeh še Juč.( _ ^ '• Pogodi sc tun za ležišče m koIovriN-ti v sobo št. 13. No, to noč je bila št. 13. zanj zares nesrečna — a ne 13., ampak 14» Pomotoma je namreč prikolovratil v sobai št. 14. Kmaiu je bil pn postelji; kar obličenf se je mislil f,poravnati po dolgem". Ko se je vlegel, ga stresne grozeK ženskin krik: ,,Na pomoč!" Mimo njega je kot ptica iz gnezdst drvela mlada gospodična — kar v nočni obliki v kavarno; vedno kričeč na pomoč. ;'lo je biio smeha v kavarni, ko so vse tc| razmotrivali, vam m treba pravi ti še pose-r bej. iMasIednji dan je kavarniškii točaj pra# vil svojim gostom' da je bilo tej gospcf* dični zelo žal, ker je s svojim kričanjenf; odgnala nesrečnega kavalirja Jožo Oavtt rožo. Kajti tiste urce sta spala vsak v sva* ¦ ji sobi. Ja gospodična je zaman priča*t-»j kovaia do jutra, da bi se še enkrat k njef? povrnil gost iz sosednje sobe št. 13. — OhL t nesraečna pijača kaj vse ljudem zmfede| Pamet, srce, in še marsikaj... Ojej — ojcf lJogiejmo šc za Luketo::i-Ivj:ikcto!:i? Zelo počasi se je zibal proti domit,.' /,Kar naenkrat pa ga je začei fiščati levf čevelj. Z veliko muko si sezuje desnegja^ potem šele levega, nato nosi čevlje v rCN-kah in hodi proti stanovanju.... Vedno težje je hodil Luka. Zaletaval se je iz ene strani uhce y drugo, pa tudi marsikaj je prišel v dotil^ z materjo zemljo —. Pri tem kolebanju je izgubil enkrat levi, a nato pa še desni čevelj. — Pa i*a, s.° zrneni Luka v takerij položaju za en par čevljev! ^J hna velika figa taka briga! ~ Uva dni za tem je stalo v znanenj dnevnem časopisu: ,,Od te ulice pa d