Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Letna naročnina, Italija Lir 17.000 1 I 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 Letna inozemstvo » 25.000 J PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo, USA dol. 30 J 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m i Leto XXXIII. - Štev. 49 (1682) Gorica - četrtek, 10. decembra 1981 - Trst Posamezna številka Lir 400 Mii n i» in nase čase »h urinima Ob 40-letnici drugega tržaškega procesa n * i _ -1*_»»/Iniani lrrvnr*ilu nipni HsirnvaH ep Rnou 7Hni7ifpv c KVictn- ' r Po svetu je zlasti po zadnjem koncilu nastalo veliko duhovnih gibanj in verskih organizacij. Poznamo »ognjiščarje«, »bin-koštnike«, v Italiji »Comumone e Libera-zione«, na Poljskem »Oaze« ali »Luči in življenje«, »neokatehumenat«, »tezejce« in še mnoge druge. Nekatera duhovna gibanja so razširjena po mnogih deželah in nedvomno naredijo veiiko dobrega. Razgibala so mladino in odrasle, mlade družine, moške in ženske. Ni pa dovolj, če se zanje samo zanimamo, o njih beremo, razpravljamo, treba jih je ustanoviti. A doslej se je v tej smeri na Primorskem bore malo naredilo. Morda bi kazalo pri nas uvesti »Skupnosti krščanskega življenja« (SKŽ), ki so razširjene po vseh celinah in delujejo v več kakor polovici držav na svetu. So to naslednice nekdanjih Marijinih družb. Sicer tu in tam še delujejo stare Marijine družbe. Ustanovil jih je sv. Ignacij Lojol-ski leta 1540. Papež Pavel VI. pa je leta 1971 za trajno potrdil »Glavne smernice« in »Pravila« nove organizacije z imenom »Skupnosti krščanskega življenja« za ves svet. Teh organizacij ne vodijo več duhovniki kot »voditelji,« marveč jih vodijo laiki; duhovnik je zraven samo kot cerkveni asistent. Vendar pa SKŽ izhajajo iz nekdanjih Marijinih družb in moremo reči, da imajo za seboj 400-letno izkušnjo. Vse, kar so Marijine družbe imele dobrega, je vključeno v SKŽ. POTREBA MALIH SKUPIN Današnji čas zahteva drugačnih verskih organizacij kakor so bile še pred zadnjo vojno. Prej je bilo vpisanih v Marijine družbe veliko članov in članic. Marijina družba »Marije Milostljive« v Trstu je okrog leta 1910 štela 1.227 članic. Po vatikanskem koncilu pa se oblikujejo male skupine, občestva, ki štejejo od 12 do 20 članov in članic. To so homogene skupine ljudi, približno enake starosti. SKŽ ne obstoje za otroke, marveč se začenjajo ustanavljati s 17. ali 18. letom. Odrasli se zbirajo v skupinah približno enake starosti, enakega poklica (učitelji in profesorji, zdravniki, pravniki, trgovci...) Skupina ne sme imeti premalo članov (npr. 5) in ne preveč (čez 50). Tako morejo postati občestva, ki imajo člane tesno povezane med seboj. SKŽ se ne vežejo na nobeno dosedanjo obliko, ne dajejo prednosti nobeni pobožnosti in nobenemu določenemu apostolskemu delovanju. Zato tudi nosijo splošno ime »Skupnosti krščanskega življenja«. Bog vabi vse ljudi in potrebno je, da se odzovemo njegovemu klicu, se darujemo Bogu in se žrtvujemo za svoje brate, in sicer v današnjem času in v današnjih razmerah. Delovanje SKZ se ne vrši zasebno, marveč v povezanosti s skupino, ki si jo člani svobodno izberejo. Vsak član sprejme odgovornost, da se udeležuje sestankov, najbolje tedenskih, ali vsaj štirinajstdnevnih. S pomočjo skupine vsak član skrbi za svojo duhovno, apostolsko in človeško rast. Ko se udeležuje sestankov, evharistične daritve, skupnih molitev, skrbi za svojo duhovno rast. Poglablja se v veri, pridobiva si potrebnih krščanskih kreposti: nesebične ljubezni, požrtvovalnosti, velikodušnosti. Pri skupnih načrtih za apostolsko delovanje in pri izvajanju apostolskih nalog se vežba, da postaja vedno bolj sposoben za razna apostolska dela. Izpopolnjuje pa se tudi kot človek: v spretnosti razlaganja, govora, prijaznosti, potrpežljivosti... MOČNO EVHARISTIČNO ŽIVLJENJE Kristus je v središču dokumentov drugega vatikanskega koncila. Zato »Glavne smernice« za SKŽ poudarjajo: »Duhovnost naših skupin je osredotočena v Kristusu, ker nas nihče ne more bolj poučiti, da se darujemo Bogu in se žrtvujemo za druge kakor Kristus, ki se neprestano daruje nebeškemu Očetu in vsemu človeštvu. V Kristusovem učlovečenju spoznamo, da ni mogoče ljubiti Boga, ne da bi ljubili tudi ljudi. Tudi žrtvovati se za ljudi nujno po- meni darovati se Bogu. Združitev s Kristusom nas vodi k združitvi s Cerkvijo. V Cerkvi je Kristus na poseben način navzoč v Evharistiji, kjer nas vabi, da se z njim združujemo v darovanju Očetu in človeštvu. To darovanje obnavljamo vselej, ko se udeležujemo svete maše. Zato je po-požnost članov SKŽ osredotočena v Evharistiji. Vsi člani se evharistične daritve pogosto udeležujejo, po možnosti tudi vsak dan.« CEŠCENJE MATERE BOŽJE Marija je vzor darovanja same sebe Bogu. Z besedami »Zgodi se!« je v imenu vsega človeštva odgovorila na božje povabilo. Bila je združena z Jezusom od počet-ka njegovega zemeljskega življenja vse do njegovega vnebohoda. Ona nas navdihuje, da se v zvezi z njo popolnoma darujemo Bogu. Prej so dejali v Marijinih družbah, da se Mariji posvetijo, zdaj pa pravimo, da se ji darujemo, kar pomeni isto: da nas Marija po poti vere, službe, darovanja vodi k svojemu božjemu Sinu in z njim v Svetem Duhu k Očetu. Po svoji ljubezni do Marije smo deležni Jezusove ljubezni do svoje matere. Če Jezus živi v nas, je naša pobožnost do Marije, naše darovanje, naša posvetitev njej delež pri njegovi ljubezni do Marije. Zato je Marija vedno prisotna v naši pobožnosti, ker je bila ona vedno prisotna v skrivnostih Kristusovega zemeljskega življenja. Bog nam je Marijo dal za mater kot neločljivo združeno s Kristusom. Nismo pa vezani na nobeno obliko pobožnosti do nje. Izberemo si tisti način, ki nam je najbolj všeč. ČUTENJE S CERKVIJO Pri mnogih malih skupinah, ki nastajajo po Italiji, ZDA in drugod je velik problem razmerja s Cerkvijo. Nekatere skupine baze so z njo v sporu, drugod jo odklanjajo. So skupine, ki prevzemajo socialni nauk marksizma. V SKŽ tega vprašanja ni. Te poudarjajo, da je čutenje s Cerkvijo ena njenih značilnih lastnosti. Protislovno bi bilo, če bi kdo dejal, da ljubi Kristusa, ne mara pa za Cerkev, ki njegovo odrešilno delo nadaljuje. Saj je Cerkev samo nadaljevanje Kristusovega učlovečenja. Evharistija v Cerkvi je zakrament edinosti. Bolj se poveže s Cerkvijo, kdor se udeležuje bogoslužja, prebira sv. pismo, širi evangelij. APOSTOLSKO DELOVANJE JE NEKAJ BISTVENEGA Vsako pristno krščansko življenje je nujno apostolsko. Kdor je deležen Kristusovega življenja, mora postati deležen tudi njegovega apostolskega poslanstva. Mnogi kristjani mislijo, da je svetost osebna zadeva, apostolat pa nekaj, kar izvršuješ ali pa tudi ne. Drugi vatikanski koncil uči, da svetosti ni brez apostolata. Kdor hoče postati svet, mora nujno biti tudi apostol. SKZ je gibanje laikov, ki so v raznih poklicih zaposleni v svetnih opravilih, v raznih službah in položajih. Zato se morajo v prvi vrsti posvetiti prenovitvi svetnega reda: prenovitvi ustroja družbe, osvo-bojevanju ljudi vsakovrstnega usužnjeva-nja. Najprej pa se trudijo, da odpravijo razlike med bogatimi in revnimi v notranjosti Cerkve. LETNE DUHOVNE VAJE Ko je odbor, ki ga je leta 1953 imenoval papež Pij XII., pripravljal nova pravila za nekdanje Marijine družbe, ki naj bi bila bolj sodobna, so bili zlasti laiki tisti, ki so vztrajali na tem, da naj se v SKZ vključijo tudi letne duhovne vaje za člane. Saj so prav duhovne vaje tiste, ki človeka resnično spreobrnejo, da se odloči za Kristusa, da je vedno bolj pripravljen služiti Bogu in ljudem. Za mlade ljudi je še posebnega pomena, ker se navadno pri duhovnih vajah odločijo za duhovne poklice. Priporočajo se duhovne vaje kandidatom ob vstopu v SKŽ. Potem pa naj bi jih po možnosti delali člani vsako leto. * * * Kdor bo prebral zgornje vrstice o SKZ, bo spoznal, da so to nekaj resnega. Pa tu- 15. decembra 1981 bo minilo štirideset let, odkar so fašistične oblasti po hrupnem procesu pred Posebnim sodiščem za zaščito države izvršile smrtno obsodbo nad petimi zavednimi primorskimi fanti, katerih glavna krivda je bila v tem, da se niso sprijaznili z zatiralno in raznarodovalno politiko fašistične Italije nad slovensko manjšino na področju takratne Julijske Benečije. Na smrt obsojeni in ustreljeni na strelišču na Opčinah so namreč bili: Viktor Bobek iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, Ivan Ivančič iz Čezsoče pri Bovcu, Simon Kos iz Nemškega Ruta na Tolminskem, Pinko Tomažič iz Trsta in Ivan Vadnal iz Prestranka na Postojnskem, ki jih na splošno poznamo kot žrtve drugega tržaškega procesa. Kot znano, je prvi tržaški proces bil leta 1930 in na njem je Posebno sodišče obsodilo na smrt štiri tržaške mladeniče, člane ilegalne organizacije »Borba« proti raznarodovalni politiki fašizma pri nas na Primorskem, potem ko so bile prepovedane in razpuščene vse slovenske prosvetne in mladinske organizacije 'in ukinjene slovenske šole. Štiri žrtve prvega tržaškega procesa, Ferda Bidovca, Franca Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča so po enako hrupnem procesu obsodili na smrt in naslednjega dne, 6. septembra 1930, ustrelili pri Bazovici. Če so ti štirje pogumni slovenski mladeniči prižgali baklo upora proti fašističnemu zatiranju, in to v času, ko je bil fašizem na zmagoslavnem pohodu proti višku svoje moči, potem smemo o žrtvah drugega tržaškega procesa reči, da so to baklo ne samo ohranjali živo, temveč so pomnožili število takšnih bakel po vsem ozemlju Primorske, ki se ni mogla in ni hotela sprijazniti z usodo ponovno tlačenega ljudstva po rešitvi izpod habsburškega pokroviteljstva. Fašistična Italija je že s prvim procesom hotela prestrašiti primorske Slovence ter v kali zatreti vsakršen odpor proti njenim načrtom o potujčenju in nato izbrisanju naj zahodne j šega dela slovenskega naroda. Organizirano ilegalno delo je po tem procesu res za nekaj časa navidez utihnilo, toda spričo trdne narodne in demokratične zavednosti primorskega ljudstva je bil to le kratek premor. DELOVANJE ILEGALNE ORGANIZACIJE TIGR Naključje je hotelo, da je prav fašizem s svojo bahavostjo in prepričanjem v trajno in dokončno zmago v znatni meri omogočil obnovitev ilegalnega protifašističnega delovanja med primorskim ljudstvom. Ob desetletnici prevzema oblasti s pohodom na Rim (28. oktobra 1922) je fašistični režim izdal pomilostitveni zakon zlasti za politične obsojence. To je omogočilo številnim primorskim preganjancem, da so se smeli vrniti v svoje kraje. Tako se je takoj po letu 1932 obnovilo legalno in ilegalno delovanje najbolj pogumnih in aktivnih članov zlasti bivših mladinskih društev. Kmalu so po vsej Primorski začela nastajati številna odporniška jedra, ki jih je povezovalo ilegalno gibanje TIGR, katero si je zadalo za cilj brezkompromisen boj proti fašističnemu zatiranju in končno osvoboditev primorskega ljudstva. Posebno aktivnost so razvile tigrovske skupine na goratem področju takratne goriške province, kot npr. v Čezsoči pri Bovcu, v Rutu pri Grahovem na Tolminskem, v Prestranku na Postojnskem, na področju Ilirske Bistrice, Krasa, Trsta, Vipavske in Gorice same. Politično vodstvo TIGR-a je vse te skupine povezovalo in usmerjalo njihovo de loyanje, ker je predvidevalo, da se bo fašistična Italija zapletla v vojno in bi to Ponovni pohodi zo mir V zadnjih mesecih smo priča velikim shodom in pohodom za mir. Priredili so jih vsepovsod po velikih mestih zahodne Evrope. Na vzhodu pa samo v Bukarešti. Tudi goriška pokrajina se je pridružila takšnim manifestacijam. V nedeljo 29. novembra se je na pokopališču v Redipugli zbralo kakih 30 tisoč ljudi, ki so manifestirali za mir zoper atomsko oboroževanje. Množici so spregovorili številni zastopniki, odsotni pa so bili glavni povabljenci: predsednik parlamenta Nilde Jotti, znani igralec Eduardo de Filippo, socialistični prvak Norberto Bobbio, prav tako nista prišla poslanec evropskega parlamenta Gaetano Arfe in pa levo usmerjeni frančiškan p. David Turoldo. Velike osebnosti, ki bi bile morale dati važnost nedeljskemu zborovanju, so odpovedale po vrsti. Zakaj? Namesto njih so govorili drugi manjši »kalibri«: komunistični župan iz Fogliana Gino Zorzenon, goriški župan demokristjan Antonio Scarano, socialistični župan iz Celovca Gugenberger, komunistični župan iz Doline Edvin Švab, predsednik (župan) občine Ljubljana Rožič, delavski kaplan p. Gildo, ki je prebral poslanico ško- di nekaj za nas zelo potrebnega. Ko bi imeli v vsaki župniji vsaj po eno delujočo skupino SKZ, bi se to kmalu pokazalo v krajevnem verskem življenju. Med prvimi, ki naj bi vstopili, naj bi bili člani župnijskih pastoralnih svetov, da se bodo bolj pripravili na izvrševanje svoje službe. Potem naj bi ustanovili skupino mladih, od 17. leta naprej, morda za več župnij, ki niso preveč oddaljene druga od druge. Kar je važno, je to, da se začenja, se poskuša. Izobraženci, ki jih je precej v vsaki župniji, naj bi bili prvi, ki naj bi se zavedali svoje odgovornosti in naj bi nudili svoje sodelovanje. JOŽE PREŠEREN fov dežele Furlanije-Julijske Benečije. Govorniške posege sta zaključila delavec iz Pordenona Silvano Modolo in predsednik deželnega sveta socialist Colli. Navedli smo imena govornikov nalašč zato, ker je iz njih razvidno, kdo je bil glavni organizator manifestacije in kaj se je za njo skrivalo: levičarske sile so se zbudile ob grožnji, da bo tudi zahodna Evropa ob pomoči ZDA postavila svoje atomske izstrelke na srednjo razdaljo, če Sovjetska zveza ne odstrani svojih SS-20. Ob tej grožnji so se zbudili radikalci, komunisti, socialisti in levičarski kristjani ter začeli z manifestacijami za mir zoper atomsko grožnjo. Dokler so Sovjeti v satelitskih državah in na svojem ozemlju nameščali svoje SS-20, naperjene na Rim, Pariz, Bonn in London, so vsi molčali; tudi Carter v ZDA. Sedaj pa toliko hrupa, ker je Reagan dal vedeti Sovjetom, da bo povrnil milo za drago. Po našem mnenju so vsi takšni pohodi in manifestacije nova potegavščina preprostih množic, ki si resnično želijo mir in se upravičeno bojijo vojne, zakulisne temne sile pa usmerjajo njih miroljubno razpoloženje le v eno smer, zoper Amerikan-ce. To je grdo in nepošteno, saj je reakcija zahodnega sveta le odgovor na akcijo Sovjetov. Zahodne evropske demokracije bi si niti ne sanjale o namestitvi atomskih konic Pershing in Cruise, če bi na vzhodu ne stale že SS-20. Slične manifestacije bodo pa kljub temu lahko rodile sad, če bodo služile k ustvarjanju javnega mnenja na obeh straneh, pri socialističnem in pri zahodnem bloku, da je treba odpraviti ali vsaj znižati na minimum sleherno atomsko orožje. Toda tolči je treba na sod in na obroče, kot pravi italijanski pregovor. Za kaj takega je sedaj res ugoden čas, ko so se začela v Ženevi pogajanja med Amerikanci in Sovjeti za omejitev atomskega orožja. lahko bila priložnost tudi za primorske Slovence, da se rešijo njenega oklepa. V ta cilj so bili usmerjeni napori omenjenih ilegalnih skupin, ki so jih vodili zavedni primorski fantje, ki niso bili nikakršni teroristi, kot jih je označilo Posebno sodišče, temveč so pripravljali ljudi in razmere za rešitev izpod fašističnega jarma. Fašistična policija se je zavedela dejstva, da se pod zunanjo mirnostjo nekaj pripravlja. Tako je spomladi leta 1940 prišla na sled nekaterim teh ilegalnih skupin in sledile so prve aretacije osumljencev. Aretacije so se nadaljevale do decembra istega leta, ko je bilo prijetih skoro tristo slovenskih izobražencev, naravno nadarjenih kmečkih fantov in drugih protifašistično usmerjenih rojakov. Med temi je bila tudi slovenska komunistična skupina, ki jo je vodil tržaški študent Pinko Tomažič. Med prijetimi so bili še Simon Kos iz Ruta, Franc Knavs in Ivan Ivančič iz Čezsoče, Viktor Bobek iz Trnovega pri Ilirski Bistrici ter Ivan Vadnal iz Prestranka. Proti tem 'in še drugim 55 prijetim se je 2. decembra 1941 pričela sodna obravnava pred Posebnim sodiščem, ki se je tudi za to priložnost preselilo iz Rima v Trst. Med zasliševanjem so številne obtožence silno mučili, med temi zlasti Simona Kosa, Ivana Ivančiča in Franca Knavsa. Sodišče jih je razvrstilo v tri skupine, in sicer izobražence, komuniste in »teroriste«. OBSODBA IN USTRELITEV Proces se je zaključil v nedeljo 14. decembra 1941 z razglasitvijo sodbe. Posebno sodišče je po nalogu fašistične vlade izredno strogo sodilo, saj je obsodilo na smrt kar devet obtožencev. To so bili Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič, Ivan Vadnal, Lavo Čermelj, Anton Ščuka, Franc Knavs in Dorče Sardoč. Zadnji štirje so bili še isti dan zvečer pomiloščeni na dosmrtno ječo. Kar 23 obtožencev je bilo obsojenih na 30 let zapora, drugi pa na razna leta ječe. Pet nepomiloščenih obsojenih na smrt so naslednje jutro, v ponedeljek 15. decembra ustrelili na strelišču na Opčinah. Njihova trupla so tajno pokopali v kraju Fontana di Villorba pri Trevisu. Po končam vojni so odkrili njihov grob ter njihove ostanke 28. oktobra 1945 prepeljali najprej v Trst, kjer so jih slovenski duhovniki blagoslovili na Velikem trgu. Od tu je sprevod krenil proti Stari Mitnici, kjer je bilo slovo od njih. Truplo Pinka Tomažiča so odpeljali v družinsko grobnico na tržaškem pokopališču, krste ostalih pa so odpeljali v njihove rojstne kraje. Tako se je sklenila pot teh petih mladeničev, ki so padli pod fašističnimi svinčenkami za svobodo svojega primorskega ljudstva, ki so ga neizmerno ljubili in junaško dali zanj tudi svoja mlada življenja. Niti dve leti nista potekli od njihove smrti, ko je primorsko ljudstvo dočakalo, da so padli s prestola njihovi zatiralci, sodniki in krvniki. a.t. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiii Naročnina v novem letu Nenehni porast cen (tiskarna, papir, zlasti pa poštnina) nas sili, da tudi letos povišamo letno naročnino in sicer: v Italiji bo naročnina za leto 1982 Ur 19.000, za inozemstvo lire 30.000 ali 28 dolarjev. Posamezna številka ostane zaenkrat 400 lir. Božična številka »Katol. glasa« Letos je božič v petek, zato bi naši bralci božične številke ne dobili, če bi redno izšla v četrtek 24. decembra. Zato bo božična številka na 8 straneh izšla že v četrtek 17. decembra, naslednja številka pa po božiču v sredo 30. decembra. Ta bo tudi zadnja v tem letu. Božična številka bo kot običajno prinesla voščila za praznike. Uprava ta voščila sprejema do torka 15. decembra opoldne. miiiimiiiiiiiimimimimmiiimiiuiiiimiHimiiiiiiiiiimiiiiimiimiimiimiiiimi DRUGA PLAT ADVENTA Če slišimo besedo advent, mislimo v prvem hipu romantični čas pred božičem, ko naravo pokriva sneg in ko srečujemo ljudi, ki se natovorjeni z najrazličnejšimi darili bližajo toplemu domu. Žal v tem vrvežu nakupovanja pred božičem radi pozabimo na drugo plat adventa, ki je v resnici bistvena. Seveda je umestno vprašanje, kakšen smisel naj ima praznovanje pričakovanja Kristusovega prihoda dva tisoč let po njegovem resničnem prihodu. Vsak naj si zase stavi vprašanje, ali je v adventnem in božičnem programu pustil vsaj nekaj prostora za Kristusa, ki je pravzaprav nekako kriv, da mi uživamo v lepem zimskem času počitnice in pričakujemo, da nas bo kdo razveselil z lepim darom. Ko bomo v pripravi na božični čas kupovali darila, ne pozabimo tistih, ki v tem času ne bodo mogli uživati lepote narave in božičnih praznovanj, bodisi ker so pohabljeni, bolni, ranjeni ali ubogi in revni. Bodimo prepričani, da se bomo ob veselju, ki ga jim pripravimo, bolj pristno razveselili tudi sami. - 1. š. Problemi med makedonsko in srbsko pravoslavno Cerkvijo V Sloveniji nimajo verouka v šoli. Zato si morajo starši in duhovniki drugače pomagati. Otroci in mladostniki hodijo k verouku v župnišče, v zakristijo ali v kak drug prostor, če ga pač imajo. Vse to predstavlja precejšnje težave in zahteva precej dobre volje in prizadevnosti pri duhovnikih, otrocih, mladostnikih in seveda pri starših. TEHTEN ČLANEK V »DRUŽINI« Prav zaradi mnogih težav, na katere naleti poučevanje verouka, se vedno znova pojavlja vprašanje, kakšna naj bo vloga družine pri verskem oblikovanju mladostnikov. Članek o tem vprašanju smo pred časom brali v »Družini«. Med drugim tudi tole: »Cerkev naroča, naj si starši neprestano prizadevajo za ustvarjanje ozračja v družini prežetega z verskim duhom in z duhom prave človečnosti. Taka osnova se zdi potrebna prav v času, ko živi v družini mladostnik. Mladostnik namreč bolj kot kdaj koli prej s kritičnim očesom presoja družino oziroma starše ter njihovo ravnanje. Starši naj se tega nenehno zavedajo. Njihov otrok raste, postaja »nov človek«, ki je kritičen, naravno odprt za pristne moralne in tudi religiozne (verske) vred-te.« MLADINSKA SKUPNOST V ŽUPNIJI »Česar starši ne zmorejo, morda zaradi prezahtevnosti mladega človeka, svoje prezaposlenosti ali drugega vzroka, naj bi nadoknadila mladinska skupnost v župniji. Prva naloga družine pri vključevanju mladih v veroučne skupine je prav gotovo simpatija staršev do teh skupin. Za marsikaterega mladostnika je to odločilnega pomena. Kadar domači nimajo posluha zanje, je to lahko resna ovira za mladega. Le s trdno voljo in včasih celo v nasprotju s starši bo mladostnik vztrajal v skupini in dejavno sodeloval. V nemalo primerih srečamo celo odkrit odpor staršev do skupin. Na deželi je izgovor domače delo, oddaljenost od veroučne učilnice, V Kulturnem domu v Trstu je bila 0. decembra tradicionalna revija pevskih zborov, ki jo vsako leto prireja tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov. Letos jih je nastopilo dvanajst. Revijo je odprl predsed nik Zveze dr. Zorko Harej, poudaril pomen te vsakoletne prireditve in zaželel nastopajočim uspehov pri nadaljnjem delu. Pod vodstvom Janka Bana je openski cerkveni zbor prvič izvajal Maličevo Rodno zemljo ter še dve priredbi ljudskih napevov Lebiča in Adamiča. Dekliški zbor iz Devina se je pod vodstvom Hermana Antoniča predstavil s tremi krajšimi priredbami. Cerkveni zbor iz Sv. Križa pri Trstu je s svojim pevovodjem Albinom Verginel- lo zapel tri skladbe Nevdeva, Boštjančiča in Aljaža. Mešani zbor iz Mačkolj je pod vodstvom dirigenta Cveta Marca zapel tri pesmi Ipavca, Lajovica in Schvvaba. Moški zbor od Novega Sv. Antona je pod vodstvom Edija Raceta izvajal tri umetne pesmi Rapotca, Volariča in neznanega avtorja. Cerkveni mešani zbor iz Skednja je pod vodstvom Dušana Jakomina imel na sporedu tri živahne pesmi Mihelčiča, Liparja in Gobca. Tržaški mešani zbor, ki je zrasel iz mladinskega zbora je doprinesel, pod vodstvom Tomaža Simčiča, skladbe Milana Pertota, Tomca in Brucknerja. Moški zbor Fantje izpod Grmade se je letos predstavil številnejši kakor sicer in je pod morda sama ura shajanja, v mestih pa morda vikendi ali kakšna druga zaposlitev, v kateri vidijo starši »večjo korist« kot v verskem poglabljanju mladostnika. Prav bi bilo, da bi se starši v pogovoru z duhovnikom skušali znebiti takih in podobnih predsodkov ter odraščajočemu o-troku pomagali k pozitivnemu odločanju. Druga važna naloga staršev na tem področju naj bi bil predvsem pameten in resen pogovor s sinovi in hčerami o koristnosti vključevanja v skupine za mlade, spodbujanje k zavzetosti v skupini. Starši naj bi znali opozoriti tudi duhovnika — voditelja skupin na to ali ono spodbudno idejo ali pomanjkljivost, ki jo mladi izrazijo doma. S tem bodo tudi sami dejavno sodelovali v oblikovanju skupin in svojih mladostnikov. Starši, mladostniki in duhovnik-voditelj skupin naj bi torej čimbolj sodelovali. Mladi kljub svoji samostojnosti, ki pa je še zelo relativna, potrebujejo starše, domačo družino, ki naj bi bila tesno povezana z župnijsko skupnostjo. Pri otrocih in pri mladih je veliko odvisno od družinskega ozadja, ki lahko prispeva ali pa uničuje mladostno zagnanost na versko izobliko-valnem področju.« KAJ PA PRI NAS? Pa bo kdo rekel: »Saj to ni za nas! Naši otroci in mladostniki imajo verouk (tudi versko vzgojo?) v šoli. Kaj je še tega treba?« Res je, da praktično vsi obiskujejo verouk. Velikokrat pa manjka pri mladih dobre volje, ker se jim zdi, da sta zanimanje in delo za versko izobrazbo in izoblikovanje izguba časa; če ne celo škodljiva za rast mladega človeka. Zato se pa pri nas pojavlja drugo vprašanje: Koliko se starši zanimajo za šolski verouk? za napredek njihovega otroka v verskem znanju in oblikovanju življenja po božjih zapovedih? Ali ne bi bilo pametno, da bi obstajale tudi po naših župnijah verske skupine in da bi se vedno bolj večalo zanimanje za božje stvari? LOJZE ŠKERL vodstvom Iva Kralja prav tako zapel tri pesmi. Iz Mačkolj je prišel tudi še dekliški zbor, ki ga vodi Ljuba Smotlak ter izvajal tri narodne priredbe. Zbor »Kogoj« od Sv. Ivana je letos vodila Magda Bizjak; izvajal je kar ambiciozen program, med drugim celo Gallusovo Ave Marijo za dva zbora. Nastopil je tudi Tržaški oktet in s tremi pesmimi izpričal svoja umetniška stremljenja. Revijo je zaključil cerkveni zbor iz Rojana, ki je pod vodstvom prof. Humberta Mamola izvajal pesmi Grob minga, Venturinija in Tomca. V primerjavi z dosežki prejšnjih let ni bilo letos zaznavnega napredka v izvajanjih, pač pa je bilo pri nekaterih zborih opazno večje število pevcev, zlasti mladih. Zato lahko upamo, da bo prihodnje leto, zaradi večjega števila pevcev tudi izvajalska raven višja. U. V. ■ Poljski primas Glemp je sprejel odposlanstvo neodvisnega sindikata Solidarnost pod vodstvom Lecha VValese. Cerkev naj bi spet pomagala pri reševanju nove napetosti med sindikatom in poljskimi partijskimi voditelji. Partija namreč zahteva, da bi poljski parlament izglasoval vladi posebna pooblastila. Če bi se to zgodilo, bo sindikat izvedel splošno stavko, kar bo seveda še zaostrilo že itak napeto ozračje v poljski družbi. B V nedeljskem opoldanskem nagovoru je sv. oče zlasti govoril o pomenu ženske v družbi. Problem pravne enakosti med možem in ženo je treba rešiti s primerno socialno zakonodajo, ki bo upoštevala pri zaposlitvi ženske njene dolžnosti, ki jih ima kot žena in mati. Zlasti je treba imeti pred očmi oblikovanje in vzgojo otrok, ki so nosilci bodočnosti. Papež je omenil tudi svojo zadnjo socialno okrožnico, kateri so nekateri očitali, da hoče ženo izriniti iz družbe in javnega dela s tem, da poudarja njeno dejavnost v okviru družine. »Nasprotno,« je dejal sv. oče, »žena naj v svoji ustvarjalnosti pomaga pri gradnji bolj pravičnega in svobodnega sveta.« ■ Spadolinijeva vlada je zahtevala od parlamenta in tudi dobila zaupnico v zvezi z resolucijo lačnim po svetu. Vlada je namreč namenila 1.500 milijard lir za prihodnje leto za pomoč državam, ki jih tlači lakota, radikali pa so predlagali, naj vlada nameni takoj 0,7 % bruto narodnega dohodka v ta namen, nadaljnjih 3.000 milijard lir pa za nujne posege. Ta radikal-ski predlog je potem podprlo kar 170 poslancev iz vrst vladne večine, čemur se je ministrski predsednik Spadolini odločno uprl, češ da predvideni deficit ne sme preseči 50.000 milijard lir in zato postavil zahtevo po javnem poimenskem glasovanju. Izid je bil 338 glasov za vlado, 233 proti, tržaška poslanka Gruber Benco se je vzdržala. 16 poslancev vladne večine pa je svoje nasprotovanje 'izrazilo tako, da se glasovanja niso udeležili. ■ V Rimu je prišlo do dveh spopadov med skupino skrajno desničarsko usmerjenih teroristov in policijskima izvidnicama. V prvem spopadu sta bila težje ranjena dva policijska agenta, življenje pa je izgubil 21-letni terorist Alessandro Alibran-di, sin znanega rimskega sodnika. Kasneje je 21-letni policijski agent Ciro Capobian-co podlegel poškodbam. V drugem spopadu pa so teroristi ustrelili 38-letnega karabinjerja Romana Radiči. Ta umor naj bi bil maščevanje za ubitega Alibrandija. ■ Avstrijska vlada je znova uvedla vstopni vizum za poljske državljane. Poljaki so namreč že devet let vstopali v Avstrijo brez vizuma. To olajšavo so zadnje čase izrabljali za to, da so ostajali v Avstriji tudi po 90-dnevnem bivanju, ki ga prehod meje dovoljuje in si skušali najti pot v zahodne evropske države in v ZDA, kjer živi zelo veliko Poljakov. Trenutno je v Avstriji od 50 do 60 tisoč Poljakov, ki se nočejo vrniti domov in so postali za Avstrijo veliko finančno breme. M Zakonca Saharov, ki sta internirana v mestu Gorki, sta začela z gladovno stavko, da bi tako prisilila sovjetske oblasti, da izdajo potno dovoljenje za snaho Lizo Aleksejevo, ki se je pismeno poročila na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi s Saharovim posinovi j encem Semjonovom, kateri živi v ZDA. Za sovjetske oblasti je ta zakon neveljaven, zato tudi ne dovolijo Aleksejevi odhoda iz države. Ker Saharov, znani sovjetski fizik in oporečnik, poznan kot »oče« sovjetske atomske bombe in njegova žena nista hotela prenehati z gladovno stavko, so ju oblasti s silo premestile v bolnišnico, da ju tam hranijo proti njuni volji. Zaradi tega so prejeli sovjetski voditelji od vsepovsod pozive, naj prekinejo z gonjo proti Saharovu. Pismo sta Brežnjevu poslala tudi italijanski predsednik Pertini in francoski predsednik Mitte rand. ■ V mestu Castries na otoku Sv. Lucija v Karibskem morju so se zbrali predstavniki Organizacije ameriških držav. ZDA je zastopal zunanji minister Haig, ki je obtožil Nikaraguo, da postaja v Srednji Ameriki središče oborožene pomoči salvadorskim gverilcem, Kuba pa skuša navezati stike z vsemi opozicijskimi silami v tem območju, pošiljajoč jim orožje in vojaške izvedence. Nikaragua se s pomočjo Sovjetske zveze in Kube spreminja v najbolj oboroženo državo Srednje Amerike in se vedno bolj vmešava v notranje razmere sosednjih držav. ZDA so odločene, da bodo pomagale vsem zakonitim srednjeameriškim vladam, da njihovo področje ne postane žarišče nasilja in državljanske vojne. Porast katoliške Cerkve v Afriki V Afriki je sedaj 56.567.000 katoličanov ali dobrih 12% vsega prebivalstva. Letno naraste število katoličanov za približno 2 milijona. Največ katoličanov je v naslednjih afriških državah: Zair 12 milijonov, Nigerija skoraj 5 milijonov, Uganda 4 milijone 659.000, Tanzanija 3,490.000. Več kot milijon katoličanov je v državah: Angola, Burundi, Kamerun, Gana, Kenija, Madagaskar, Malavi, Mozambik, Ruanda, Južna Afrika in Zambija. Zagrebški »Vjesnik« je 5. oktobra 1981 prinesel intervju, ki ga je za jugoslovansko časnikarsko agencijo Tanjug dal novi poglavar makedonske pravoslavne Cerkve arhiepiskop Angelarij. Tanjug sprašuje: »V čem je glavni nesporazum med srbsko in makedonsko pravoslavno Cerkvijo?« Arhiepiskop Angelarij odgovarja: »Ta nesporazum je v nacionalnem značaju obeh Cerkva. Makedonski narod ima kot narod svojo zgodovinsko in cerkveno kanonsko pravico do samostojne (autokefalne) Cerkve. Srbska pravoslavna Cerkev je samostojna - autokefalna Cerkev Srbov, kar potrjuje že njeno ime, oziroma naslov njenega patriarha. Kot taka niti po cerkvenem pa tudi ne po državnem zakonu niti po jugoslovanski ustavi ne more biti tudi Cerkev za Makedonce, ker Makedonci po jugoslovanski ustav'i nismo manjšina, ampak narod s svojo državo. (Misli na republiko.) To je stvarnost. Kdor to stvarnost sprejme, bo to razumel. »Kateri pa je končni način, da bi se ta Medjugorje - Verski list »Naša ognjišta«, ki izhaja v mostarski škofiji, prinaša v letošnji novembrski številki članek z naslovom »Me-ljugorje — tih kraj molitve«. V njem poroča, da ljudje še dalje tja romajo v velikem številu, zlasti mladina. Verniki manj govore o Marijinih prikazovanjih in o ozdravljenjih bolezni (čeprav v oboje trdno verujejo), kot bi mogli to pričakovati. Nasprotno pa več govore o svojem notranjem spremenjenju, o spravi in odpuščanju. Zvedeli smo, da je sorazmerno veliko število vernikov pravoslavne in muslimanske vere v zadnjih mesečih obiskalo Medjugorje. Ustno in v pismih priznavajo, da so od tam odnesli nepozabne spomine. Ganila jih je pozornost in gostoljubnost domačih vernikov, ki so jih sprejeli v svoje domove kot rodne brate in sestre. Domači duhovniki pa so bili ganjeni zaradi globoke vere in pobožnosti teh pripadnikov drugih veroizpovedi. Posebno jih je očarala vera in spokorno razpoloženje ene skupine pravoslavnih romarjev, ki so od kraja Lukoč na kolenih prišli do vhoda medjugorske cerkve. Pravoslavni verniki so prišli v Medjugorje od zelo oddaljenih krajev kakor napr. iz Leskovca, Zaječarja, Sabca, Beograda, Subotice... Medjugorje se je zadnje čase spremenilo v tih, miren kraj molitve, ki ne časti Boga na hrupen, marveč na spokoren način. Frančiškan Tomislav dodaja, kako v tem ozračju oživljajo stare in že malo pozabljene vrednote, kakor je strogi post in dolge zbrane molitve. Dve listini zadnje francoske škofovske konference Na nekajdnevnem jesenskem zasedanju v Marijinem mestu Lurdu pod Pireneji so francoski škofje sprejeli dve listini, ki jih je nato objavil katoliški dnevnik »La Croix«. Prva listina je naslovljena na vse krščene, ne glede na to ali vero prakticirajo ali ne. Opazovalci ji priznavajo neko mero navdiha, pristavljajo pa, da ni dovolj ugotoviti, da je 79 % Francozov krščenih ter pripravljati programe evangelizacije samo za preostalih 21 odstotkov. Statistika bi bila zelo nevarna, če bi odgovorne v Cerkvi uspavala, saj ne zmore povedati ničesar o Duhu, ki veje (ali ne) v tisti prvi množici. Škofje so v razpravah začrtovali poti evangelizacije, ki bi jo mogli strniti v nekaj točk: življenje po evangeliju pomeni pričevanje; samo človek, ki je pripravljen sprejemati, se nenehno učiti, se lahko odpre Bogu; za kristjana je značilna odprtost do soljudi, do njihovih težav; svojo vero lahko živi samo v soočanju s pogledi drugih (kristjanov in drugače mislečih); člo- problem premostil?« sprašuje naprej Tanjugov časnikar. »Za dokončen sporazum,« odgovarja arhiepiskop Angelarij, »je potrebna samo dobra volja med obema pravoslavnima sestrinskima Cerkvama v Jugoslaviji. Tudi cerkveni pravniki v srbski pravoslavni Cerkvi so mnenja, da to vprašanje ni cerkvenopravno.« Zaplet med obema Cerkvama traja že dalj časa in kot izgleda bo še dolgo tako. Kajti tako za srbsko kot za bolgarsko pravoslavno Cerkev je še vedno sporno priznanje Makedoncev kot naroda. Bolgari trdijo, da so to makedonski Bolgari. Srbi pa hranijo v sebi na žalost še vedno velikosrbsko težnjo, ki se odraža prav po tem, da niso voljni vsled zgodovinske nadvlade nad drugimi narodi priznati in popraviti, če je treba, vse ali delček tistega, ki ni bilo častno v njihovi narodni zgodovini. Ta velikosrbski duh je še vedno močno prisoten med meništvom v srbski Cerkvi, iz teh vrst pa običajno izbirajo škofe in tudi patriarha. kraj molitve vek mora vzeti v roke svojo usodo, pri čemer mu evangelij pomaga spreminjati odnose med ljudmi; krst obvezuje k pri čevanju za vero. Druga poslanica je nekakšna spomenica, namenjena škofom in duhovnikom za delo po komisijah. Kot piše posebni poročevalec v »La Croixu«, ostajajo po konferenci odprta še mnoga vprašanja, med drugimi: vloga Cerkve v družbi, pozornost do kulturnih vprašanj (vse preveč velja le družbeno ekonomskim), pozornost do ljudi zunaj Cerkve in do kristjanov, ki so to samo na krstnem listu, razmerja do katoličanov v drugih državah in do drugovercev (števil ni tuji delavci v Franciji so muslimani). Nevarno je tudi, da bi škofje ostali pri opazovanju zgodovine (iz katere se je mogoče veliko naučiti ali pa ob preveliki zazrtosti zanemariti človekov današnji vsakdan). Da ne bi pozabili: Duh deluje v današnjem svetu, tudi kristjani so že tukaj, in to so konkretni ljudje, ki si želijo zelo preproste, konkretne pomoči, ne pa viso kih abstraktnih razglabljanj in razpravljanj. OB 50-LETNICI SMRTI NADŠKOFA F. B. SEDEJA Po odpovedi III. »Če Sveti oče ukaže — bom ubogal, čeprav sem žalosten, da bi umrl, saj strogi je ukaz me skoraj strl, še bolj, ker marsikdo se mi je rogal. Morda pa moja žrtev bo rodila kak blagoslov, ki zdaj ga Še ne slutim, olajšan v vesti sem, to rahlo čutim, morda mi bo bridkosti prihranila...« Prihranjena mu je bila vizija, ko sta čez trinajst let dva svečenika in druge žrtve padla... O, morija! Brez krivde padla sta kot mučenika, ko je lažnivih bratov hudobija v polnočni čas streljala brez sodnika. IV. Prihranjena je hujša bolečina: da rojstni kraj slovenskega vladike, ponosa našega in naše dike, postal je kraj brezbožnega zločina. Ni videl, da so v ovčjih oblačilih voleje z lažjo in grožnjo premotili slovenski narod verni, strup nalili v srce brezboštva v zvitih poročilih. Ob Soški fronti tujci so teptali slovenska tla... Kaj zdaj je domovina? Vsi sužnji ateistov so postali. Tvoj biser verna je bila mladina. Gorji — malikom blodnim so se vdali... Prihranjena — najhujša bolečina. Venceslav Sejalec Sem nevskih ibom t Trstu Predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov dr. Zorko Harej govori na začetku revije v- Nova šola v Steverjanu Kakor se spodobi, so v Števerjanu v soboto 5. decembra slovesno odprli novo poslopje osnovne šole. Občina je povabila vrsto zastopnikov oblasti od deželnega predsednika A. Comellija do goriškega in novogoriškega župana prek raznih odbornikov, svetovalcev in drugih. Tudi ljudi se je natrlo veliko in sicer domačinov in ne-domačinov. Saj se nova šolska poslopja ne odpirajo vsak dan. Števerjanska občina je to priložnost izrabila tudi za to, da proslavi še dva jubileja, in sicer 800-letnico, odkar se vas Števerjan prvič imenuje v zgodovini v neki kupnoprodajni pogodbi ter 30-letnico samostojne občine. Vse to je poudaril v svojem govoru domači župan Stanislav Klanjšček. Povedal je tudi, s kakšnimi težavami se je morala občina boriti v preteklosti. Leta 1927 so fašistične oblasti samostojno občino Števerjan ukinile in jo priključile občini Kojsko. Po vojni so sprva bili dodeljeni občini Koprivno (Capri-va), šele leta 1951 je Števerjan znova postal samostojna občina, kateri so bile priključene še Jazbine, ker so ostale tostran nove državne meje. Ob začetku je v občini vsega manjkalo. Polagoma je pa Števerjan stopil v korak z napredkom pod vodstvom županov Maraža, pok. Cigliča, Hermenegilda Podverši-ča in zadnjih deset let Slavka Klanjščka. Kdor se danes vozi po števerjanskih klancih mora priznati, da je občina gospodarsko zelo napredovala. Tudi kulturno življenje je v občini razgibano, saj imajo dva pevska zbora, mladinski zbor, dva glasbena ansambla, dve prosvetni društvi, Župnijski dom in še kaj. Prvo šolo so si takoj po vojni sami zgradili na Valerišču. Šele kasneje je na to začela misliti občina. Ideja o novi šolski zgradbi je nastala leta 1974, ko se je za- čelo govoriti o šoli s celodnevnim poukom. Iz ideje se je rodilo dejstvo, k'i je sedanja nova šola v Dragah, enem naj lepših mest v Števerjanu. Zgradba sama je stala 634 milijonov lir. Z današnjo inflacijo bi stala gotovo eno milijardo. Denar so pametno uporabili in ima šola vse, kar je potrebno za uspešen pouk, od učilnic do drugih pomožnih prostorov. V šoli je tudi kuhinja z obednico, telovadnica in lepo dvorišče. Škoda, da telovadnica ne odgovarja mednarodnim meram. Za županom so spregovorili še drugi zastopniki, med njimi predsednik dežele dr. Comelli, ki je poudaril tudi to, naj šola ne samo uči, ampak tudi vzgaja otroke k moralnim in verskim vrednotam. Navzočnost g. nadškofa Cocolina, ki je stavbo blagoslovil, potrjuje, da želi števerjanska občina, naj njihova šola res vzgaja mladino tudi za verske vrednote. To je seveda naloga predvsem katehetov, a tudi drugi vzgojitelji so k temu poklicani kot kristjani. Za govori in pozdravi so nastopili šolski otroci. Pod vodstvom učitelja Mladena Uršiča so zapeli v slovenščini, italijanščini in nemščini. Učijo se namreč treh jezikov. Lepe so bile tudi recitacije. Za otroki so sledili odrasli. Zapela sta moški zbor »Briški grič« ter mešani zbor »F. B. Sedej«. Manjkati niso smeli fantje Lojzeta Hlede-ta, saj so v Števerjanu doma. S svojimi vižami so še dolgo zabavali vesele goste, ki so se po uradnem delu zadržali v telovadnici v prijetnem razgovoru ob pristni briški kapljici in prigrizku. Krst otroka je treba zaliti, pravijo, zato, da bo otrok zdrav. Novo števerjansko šolo so dobro zalili v upanju, da bo mladina v njej zdravo rastla v zavedne Slovence in lojalne državljane, kot sta voščila župan Klanjšček in predsednik dežele Comelli. fll Letošnja »Mala Cecilijanka«, ki je bila pretekli torek na praznik Brezmadežne v Katoliškem domu v Gorici je znova potrdila, kako pravilna je bila zamisel, da se tudi naši mladini da možnost in priložnost nastopanja. Če se ob vsakoletni »Cecilijan-ki« napolni dvorana, se isto dogaja pri »Mali Cecilijanki«. Tudi letos je bilo tako. Ze pred začetkom je bila čisto zasedena in premnogi so morali stati vas čas prireditve, kar pa ni bilo utrujajoče, saj so naši otroški zbori vso pozornost pritegnili nase. Najprej moramo pohvaliti organizatorje — Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica —, da znajo s prireditvijo točno začeti. Prav tako je pametno, da ni med nastopom enega in drugega zbora odmorov. Program se je zato zelo sproščeno in ritro odvijal. Uvodne misli je povedala ga. Majda Paulin, zbore pa sta predstavljali in napovedovali izvajane točke Nataša Kožlin in Nadja Prinčič iz Plešivega. Svojo vlogo sta prav uspešno opravili. Zborov, ki so nastopili, je bilo enajst: devet z Goriškega in dva s Tržaškega. Nekateri so bili zelo številni kot npr. iz Šte-verjana in z Opčin, drugi sicer po številu manjši, pa zato nič manj glasovno močni. Vsak zbor je zapel po tri pesmi. Med zboli so bila nekaj posebnega podgorska dekleta, ki so si ustvarila svojo posebno pevsko skupino. Naj sedaj naštejemo zbore in njih pevovodje v vrstnem redu kot so nastopali: mladinski zbor Sovodnje (Mirko Špaca- Videmski nadškof o stanovanjski krizi Stalno narašča število družin, ki bodo morale v bližnji bodočnosti izprazniti stanovanja, ki jih imajo v najemu, istočasno pa se tudi veča število stanovanj, ki jih lastniki nočejo dati v najem. Videmski nadškof Alfredo Battisti, ki je predsednik komisije za vprašanja dela in za socialna vprašanja v okviru italijanske škofovske konference, sodi, da je tako stanje krivično. Ni prav držati prazna stanovanja, ko številne družine iščejo streho. Po nadškofovem mnenju ima vsaka družina pravico do primernega stanovanja. Mala Geciliianka" osvoiila mlade in odrasle pan); mladinski zbor Plešivo (Anka Černič); mladinski zbor Rupa-Peč (Marjanka Čevdek); mladinski zbor »Naš prapor« iz Pevme (Elda Nanut); mladinski zbor Števerjan (Anka Černič); Podgorska dekleta (Katja Antonič); mladinski zbor Štandrež (Elvira Chiabai); mladinski zbor Nabrežina (Vlasta Legiša); mladinski zbor Doberdob (Lucija Lavrenčič in Marta Ferletič); mladinski zbor »Kekec«, Gorica (Ivo Bolči na); mlajši mladinski zbor Opčine (Franc Pohajač). Za zaključek je bila skupna pesem. Oder je postal skoro premajhen ob tolikih mladih pevcih. Z zanosom so pod vodstvom I. Bolčine zapeli »Pesem slovesa«. Na svidenje, so klicali sebi in prisotnim v dvorani. In se vidimo še kdaj. Upajmo, da bo to čez leto dni, spet na praznik Brezmadežne. —ak Sožalni telegram Slov. skupnosti ob nesreči na Korziki Ob nedavni hudi letalski nesreči na Korziki, v kateri je izgubilo življenje 180 slovenskih ljudi, je deželno vodstvo SSk poslalo telegram predsedniku Izvršnega sveta SR Slovenije Zemljariču z izrazi iskrenega sožalja slovenski vladi, posebej pa še težko prizadetim svojcem. Z GORIŠKEGA Sovodnje Občinska seja. Bila je v ponedeljek 30. novembra. Pri branju zapisnika je najprej svetovalec manjšine opozoril, da ni omenjena interpelacija, ki jo je podal ob debati glede prebitka iz lanskega leta v zvezi s prošnjo za neki prispevek, nakar je župan dejal, da se bo o prošnji govorilo na prihodnji seji. Podžupan Klemše je poročal, da so pristojni organi v Rimu odobrili 170 milijonov 500 tisoč lir od 345 milijonov zaprošenih. Od omenjene vsote bo šlo 150 milijonov in pol za razširitev ceste Rubij e-Vrh in 20 milijonov za šolski avtobus. Z deli za razširitev ceste se bo pričelo takoj, ko bodo dela oddana. Šolski avtobus bo imel 40 sedežev, stal pa bo nad 50 milijonov. Dodatni strošek bodo krili iz postavke Bucalossi ter iz dohodka pri prodaji neke občinske ceste na Peči. Do razgrete debate je prišlo pri razdelitvi podpor športnim in prosvetnim društvom, ki delujejo v območju občine. Celotna podpora znaša 6 milijonov lir (lani 4.950.000). Podžupan je razložil kriterije, ki so vodili ožji odbor pri podelitvi podpor in povedal, da sta prišli dve novi prošnji za podpore. Vložili stal jih II. skavtska četa Sovodnje-Rupa-Peč in športno združenje »Soča«, ki je nedavno nastalo. Podpore so bile takole razdeljene: športno društvo »Sovodnje« 1:000.00 lir (lani enako); PD Sovodnje 1.000.000 (lani isto); društvo »Vipava« 950.000 (lani en milijon); PD Danica 950.000 (600.000); PD Skala 850.000 (350.000); zbor Rupa-Peč 500.000 (350.000); sekcija krvodajalcev 350.000 (lani enako); Kraški krti 100.000 (300.000); ŠZ »Soča« 200.000; Skavti 100.000 lir. Ta razdelitev podpor ni bila všeč enemu večinskih svetovalcev, češ da ni bilo prav, da so samo dvema društvoma znižali prispevek, vsem drugim pa občutno zvišali. Manjšinski svetovalec Pavletič je pa bil mnenja, da ni pravilno, da se eno društvo oškoduje na račun drugega, čeprav sta obe na enaki ravni. Pavletič je še dejal, da smatra za nepravilno, da je ŠZ Soča prejelo podporo iz postavke, namenjene prosvetnim društvom, saj je omenjeno združenje vložilo prošnjo že pred odobritvijo proračuna in je bila ta zato občinskemu odboru znana. Branko Černič, prav tako svetovalec manjšine, je predlagal, naj bi se zmanjšala podpora krvodajalcem v korist skavtov. Svetovalci manjšine so se nato ob glasovanju o podporah vzdržali. Občinski svet je nadalje odobril okvirni načrt za kanalizacijo na celotnem področju občine. Dela naj bi po današnjih izračunih stala poldrugo milijardo lir. Odobrili so tudi milijon lir, ki jih je dežela namenila najbolj revnim občanom. Šolske volitve Enotni šolski odbor Gorica-Trst poziva dijake, njihove starše in šolsko osebje, da se 13. in 14. decembra 1981 polnoštevilno udeležijo volitev v razredne svete, v medrazredne svete, v svete didaktičnih ravnateljstev, v zavodne svete. Vzdržijo pa naj se glasovanja za okrajni in pokrajinski šolski svet v podporo zah tevi po avtonomiji slovenske šole. Šolske težave in načrti Pomanjkanje ustreznih prostorov za pouk vidno občutijo nekatere šole na Tržaškem: na trgovskem tehničnem zavodu »Ž. Zois« ni zadovoljivega prostora za geometre; zaradi nedokončane nadgradnje je četrto nadstropje liceja »F. Prešeren« še vedno neuporabno; zaradi tega je med drugim nerešeno vprašanje telovadnice; prostora ni za dva razreda osnovne šole »F. Bevk« na Opčinah, ki bi ju nekateri radi spravili med razrede italijanske šole v openskem predelu Villa Carsia. Župnijska skupnost v Devinu priredi v nedeljo 13. decembra ob 19.30 v devinski cerkvi na prenovljenih orglah ORGELSKI KONCERT Kvartet odseka baročne glasbe iz Trsta bo izvajal orgelske skladbe ob spremljavi flavte in viole. Vsi ljubitelji orgelske glasbe lepo vabljeni! Predlagano je bilo, naj se oddelek za geometre namesti v gornje prostore pavi Ijona B bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu nad prostore poklicnega zavoda za industrijo in obrt. Oblasti so sicer nekaj obljubljale, a do sedaj je zadeva ostala nerešena. Prek stavk, protestov, manifestacij po tržaških ulicah, posredovanju pri pokrajinskem komisarju dr. Mazzurcu in pri občinskem dr. Siclari ter po zasedbi poklicnega zavoda je bilo pa le nekaj doseženo. Kaže namreč, da bo vselitev geometrov v nove prostore možna verjetno po zimskih počitnicah. Na Opčinah starši odklanjajo ponujeno izselitev dveh razredov iz osnovne šole »F. Bevk«. Vztrajajo nadalje pri sklepu, da ne pošiljajo svojih otrok k izmeničnemu popoldanskemu pouku, ker menijo, da ni njihova dolžnost, da preskrbijo ustrezne prostore za normalno dejavnost openske osnovne šole. Rešitev se obljublja v začetku novega leta. Na Opčinah so se znašli pred težavami zaradi slovenskega otroškega vrtca, ker bi potrebovali tri sekcije, za katere so prosili, in ne samo dve, kakor ju sedaj imajo. Šolsko skrbništvo je sporočilo, da bo tretja sekcija začela delovati v novem šolskem letu. Zato je sedaj potrebno, da se starši zglasijo v uradih slovenskega didaktičnega ravnateljstva in potrdijo preventivni vpis svojih otrok v vrtec. Rojan V soboto 5. decembra se je v našem Marijinem domu oglasil sv. Miklavž. Pričakali so ga otroci otroškega vrtca, osnovne šole in delno iz nižje srednje šole. Peti razred osnovne šole je pripravil igrico, ki jo je napisala prof. Lučka Susič, »Miklavževe igračke«. Igrica je zelo primerna in mali umetniki so jo lepo prikazali. Nato je zbor osnovne šole zapel tri pesmi. Prišel je slovesni trenutek. V spremstvu angelov in parkljev je prišel na oder sv. Miklavž. Najprej je razdelil nagrade za risanje risbic na temo: Miklavž doma. Nato je obdaril vse prisotne otroke. V nedeljo 20. decembra pride v Rojan g. škof Bellomi. Ob 9. uri bo daroval sv. mašo (ki jo bo prenašal radio) in bo tudi govoril. Na božične praznike se bomo pripravljali z devetdnevnico, ki jo bomo ime- li pri jutranji maši. Na četrto nedeljo v adventu, 20. decembra popoldne pa bomo imeli spravno pobožnost s priložnostjo za spoved. - Z. S. IZŠLA JE MLADIKA Št. 9 Barkovlje Slovensko osnovno šolo v Barkovljah bodo poimenovali po duhovniku in pisatelji F. S. Finžgarju. Svečanost bo zelo verjetno v obdobju med majem in koncem junija prihodnjega leta. Pred kratkim se je prvič sestal odbor, ki bo za to slovesnost poskrbel. Poimenovanje barkovljanske šole bo za-dobilo še globlji pomen ob dejstvu, da bodo tedaj praznovali tudi 180-letnico obstoja barkovljanske šole. 7. decembra se je mlademu Borutu Vi-dau pridružila SESTRICA ALMA Evelini in Zvonkotu, članoma cerkvenega pevskega zbora z Opčin, iskreno čestitajo vsi pcvci. Pismo iz Vietnama Dolgoletni misijonar v Vietnamu Andrej Majcen, ki sedaj živi v Sloveniji, je prejel od salezijanskega bogoslovca JM Vana pismo, ki bo zanimalo tudi naše bralce. V njem je med drugim rečeno: Meseca julija sem bil v postelji zaradi malarije. Sedaj mi je že bolje, a čutim se zelo utrujenega (v Vietnamu ne poznajo bolniškega zavarovanja in si mora zato vsakdo pomagati kot ve in zna - op. g. Majcena). Ne vem, kakšne načrte ima Bog Z menoj. Molite za moje zdravje, pa tudi za našo malo redovno skupnost, ki nadvse revno živi. Vsi moramo trdo delati od jutra do večera, da imamo kaj za pod zob. Tako je naše apostolsko delovanje zelo omejeno. Oblasti še vedno ne dajejo dovoljenj za mašniško posvečenje tistih, ki so končali ali dokončujejo bogoslovne študije. Oba diakona sta že lansko leto prosila vlado za dovoljenje, a do sedaj ni bilo odgovora. Ne vemo, kako bomo v bodoče duhovno oblikovali naše sobrate. Upam, da Vas bo to pismo s pozdravi dobilo še pred godom sv. Andreja (kar se je tudi zgodilo). Marija naj Vam pomaga, da boste ostali čili in zdravi v dobi, ko se bližate Gospodu. SLOVENSKA SKUPNOST - TRST vabi na spominsko svečanost OB 40-LETNICI DRUGEGA TRŽAŠKEGA PROCESA ki bo na sedežu stranke v Trstu, ul. Machiavelli 22 v petek 11. decembra ob 20. uri. Na sporedu so govor, recitacije in nastop moškega zbora »Fantje izpod Grmade«. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIMIllllllllHUIIimillllliniiniillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIHIIIIllUIIIIHIItH 84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI