r n.
j večji slovenski dnevnik i v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
I 'TI
The largest Slovenian Daily «& |	the United States.
lamed every day except Sundays
GELi
=aoi
List; slovenskih idelavcev v Ameriki.
a	muca ever
I	and ]
I ^
■	n m	ii
legal Holidays. 000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876	Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON:	CORTLANDT 2876
NO. 221. — ŠTEV. 221.	NEW YORK. MONDAY, SEPTEMBER 21, 1925. — PONDELJEK, 21. SEPTEMBRA 1925.	VOLUME XXXHL	— LETNIK XXXIII.
NAMERAVAN KOMPROMIS	V znamenju laške FRANCOZI IN NJIH	Nesoglasje med
. GLEDE SUHAŠKE POSTA VE babjevernosti. |	DOLG V AMERIKI Turčijo in Anglijo.
Baje «e vrše pogajanja med pivovarnarji in Anti- ;Zlo °ko ali "marocchio" Francozi ne bodo prosto dihali, dokler ne bo urav- , Vse kaže, da preti izbruh salonsko Ligo glede kompromisa. — Poskusna j e prisililo morilca k j nan njih dolg v Združenih državah. — Ker so i turško-ancrlešlc* vninp pogajanja temelje na načrtu, da se postavno do- i priznanju. — Italijan •
voli prodajo lahkih vin in piva, z ne več kot štirimi odstotki alkohola. — S tem bi se izločilo butlegarje in žganje.

kajenj v.i \ ' *

Predloge za kompromis pri izvedenju narodne proliibicije so stavili zastopniki gotovih pivo,var-skih interesov visokim uradnikom Antisalonske Lige. Slednja ni bila povsem neprijazna ideji in vsled tega se vrše sedaj poskusna pogajanja. Predlog, kojega objavijenje je pretreslo deželo bolj kot' jo je kompanja za osemnajsti amendment in tej sle- j deča ratifikacij?, je dvojen. Glasi se namreč:
— Postavno naj se dovoli prodajo lahkih vin in piva "nevpijančljive" alkoholične vsebine.
I si :na priznam
Vsp ričo tihega privoljenja Antisalonske lige so !>'•■». — v-aj y. pivovarnarji pripravljeni nuditi vso svojo podporo izločenju butlegarjev ter odpravljenju nepostavne prodaje žganja ali "trde" pijače.
Čeprav bo ta novica presenetila javnost, so dobro informiram že dalj časa pričakovali nekaj slične-ga glede poskusa, da se s si lo izvede Volsteadovo postavo. Predlog temelji na teoriji, da dela po manjkanje javne podpore prohibicijsko postavo v •ijeni dosedanji obliki neizvedljivo.
Pričenši s to točko trdijo pristaši modificirane prohibicijske postave, da je boljše dovoliti proda- i jo lahkih vin in piva kot pa opazovati pomanj ka-rešpekta do postav v splošnem, ki postaja vedno bolj in bolj izrazito.
Imamo pa še nadaljni dokaz in sicer še bolj konkreten glede vrjetnosti kompromisa. Ko je prevzel Lincoln C. Andrews, pomožni zakladniški tajnik, nalogo izvedenja prohibicije, so priznali celo prijatelji administracije, da je to zadnja preiskušnja su-haške postave.
To je pomenjalo, da še vedno ni mogoče izvesti osemnajstega amendmenta, ki je postal pravomo-Čen dne I 6. januarja 1 920. Splošno izjalovljenje izvedenja so priznala tudi nepristranska zastopstva kot naprimer Federal Council of Churches.
v Jamestownu ie pri-; znal, da je zaklal staro;
žensko slabesra slovesa, i
i
Prijatelji rmslijo, da je! skrivnostna starka stra-! šila morilca.
vedno upali, da se bodo izognili plačevanju, o-pazujejo sedaj z bojaznijo misijo Caillauxa. — Reparacije naj bi tvorile temelj kateregakoli dogovora.
Poroča Arno Dosch-Fleurot.
JA.MEsTOWW X. v.. -JO. sep.j Skiivno-ma. sila //.-_>• i «> --^a. ka-j t . : <> je. lia.;«' izvaja!.i t»'k',im svojo-J
ii<ika Mi\ Liborio S])<*ra^j k'ji- razmesarjeno trup-• tki"!i \ "•••raj zjutraj <>h l>r<>-n < !ia<!akn in n k.- v bližini tu-
ra .ja.
postala obilna liiili po tijoni -vin rt i ter rtvi<vri!i.n w» f, j KraillvM Srrbi-mnei! ju 1 uka.jšnih lialijanov.
S. riana. ow.«ra In-h jetnikov, n-uinlj«'-n:h nnn-ra. je za<lišavala
PARIZ, Francija, 20. septembra. — Ko se bo francoski finančni minister Caillaux sestal v Wash-mgtonu z ameriško komisijo za fundiranje dolgov, ne bo noben povprečni Francoz prosto dihal, dokler ne bo izvedel za izid pogajanj.
Ze sedaj ima občutke kot jih je imel nemški državljan, ko je Dawesov komitej sestavljal svoje poročilo glede svote, katero bi mogel plačati vsa-±c o leto. M ogoče pa je Francoz še bolj občutljiv kot pa je bil Nemec, ko so izvedenci pretehtavali njegovo plačilno zmožnost, kajti Dawesov komitej se je sestal po štirih težkih letih, ki so napravi-
Ameriški aviatiki bodo procesirani.
Ako ne bodo ameriški letalci, ki se bore proti Rifcem, takoj prekinili zvez s Francozi, se bodo morali zagovarjati pred sodiščem.
turško-angleške vojne. Javen spopad v Ligi, kjer so mosuiski spor poverili svetovn emu razsodišču. — Obe strani sta odporni. — Moskva podpira radikalno' WASIIIXUTOX. D. <\. 20. s^p. skupino, ki vlada v An- ^TT'r /lfm,i	J>
.	u(H)ii ofn*!j»Miw> porodilo. da se je
S®*"*"	<!• ^.'t ameriških <lr/;Jvljanov pri-
«!i*u:<i!o Francozom v njihovem ŽENEVA. Švica. 20. septembra. }M,i" P-1'^i Miiroeanom. Na fronti Anglija ji- fzzvala včeraj Turčijo -^-I**"«*hta!>ko službo, jrlede morilskega mejnega sjx>ra j 1'radtukl diž;iviu-^a depnrlmc.n-t« !• j>omnlila vladi v Amrori. v j ta mtn-nja. da bo v-u-h di prem-stMieni smislu. oIm roki. V j zadela astra kazen. <V takoj up i ni držala met', v druei pa po- »prek im-jo vst-h stikov s franeo-Mudlbo za sprrvn.	j ski ni anna; hišni poveljstvom.
•Spor. ki	popolen med ( V tem zmi sil u je tudi obvestil
obema narodoma, je nastal na 'ameriški drža\>i (fi-partnuMit svo-skrajno dram al u*en. način. ko je jeira diplomat ienega asrtinta in lMidkomisija *veta Ligi1 narodov.' nerahir-sra konzula v Tajigern. ki je skušala .najti tcni'.'.lj reši-; Maxwel-Iia Blaeka. Naročil mu je.
...iieija dve .uri v medlo razcvet- ]a povprečnega Nemca povsem neobčutljivim, do-■	sPora tokai" *a.1njrhjnaj ri v*» potr.bno. da }>o v
j ii mi t \ a-.uiri. Par koraikoV. v«	_ -v i p	, . v . . jdeisetih dmi. pretila pa la. na i se na- tem <«zcru -zadoščeno ameriški oo-
„.. ,............. • i ...i., i z* .......C! m je pričel hrancoz pravzaprav sele sedai čutiti: ...	\ » . .	1
pro , na kamnnu. je bž,io t,upio^im je pričel Francoz pravzaprav šele sedaj čutiti |prosi ,vetovno	iU ]yo
m vi ve >;enske>Njena slava je bila j breme»dolgOV. Francoz je Upal, da mu ne bo treba Idil Svoje mnenje slede dveh po -koro od i-« -za.n a o! t-l-a. preko! jdplačati vojnega dolga, prav kot je upal Nemec, davnih
.' 7,1 ' - ; N f <•! /.i /i n; ^ mu ne I^q treba plačati nikake vojne odškodni-ujena usta ^o bila razjiarana od	• r\	i	i
tisi>ca d< tLšesa	e-	Pa Je dawesov komitej slovesno uničil ta
We kot dv- uri je o-umljeni i
v/trajal. a nas.ukral -o ir;) »i pust i-j
..... i K- m o in v ]if>dpisaui izjavi jo i
j pi-iizual -vojo krivdo ter - tem raz- j.
bremenil < si;i,la ;dva o-umljena.
t a vi.
^ ('«■ bodo ameriški letaTei pjdoh vprašanj.	j kaznovani, bo zadoJa najlvujša ka-
A. i'. A mer v. anprli ški koloni- :*.t n nj'hovogta pov.iljnika col. jadni miiMs'ter .je pristal v imenu ' Iiarhu;, S\v»MMiy-ja. kateri jih j»'
/vabi! s. bo j.
To zastopstvo je pripravilo 30,000 besed obse- i jo iskala na
Serrano, ki je sed(J že dve leti v Auburai jetni-nici. ker j - oli-^re-1 i I nekega mi>ške«ra v Ol-ean. j«' re-kf»1. cbi se je nahajal v skupini mož. ki se je udele/JIa neke zabave v bližini doma Mr<. Sperazz!*. slidnja je prišla mimo po cesti. Ljudska množica j,, pričela norčevati iz nje. r.atkar je ona pobra-j la kanu n t era ira r.a-lučala med ljudi. Kanu d je zadfd Sseriana. ki je takoj pnhi:T I za žensko.
Mrs. Spera^/.a. je pf>beonila. a Seriano je rekel, da jo je dohitel v bližini rekel. Zaklal in razrezal jo je z britvijo ter jo vi*<?el v «r-( mičrvie. k j -r so par ur pozneje jna-li delavci njeno truplo. Polici-
P red no so <ra odvedli, močno i rsiJčene^-a. v okra jno j<j*tnišiiii-v ]V!ayv|Ile. dvajset milj od tu-
]>rizoriscii umora
gaj oče poročilo,-sestavljeno od izvedencev, ki so 1 rit'v- i*' ni	najti,
priznali, da je suhaška postava še vedno poskusna. Bičali so napačno propagando prohibicijskega oddelka.	i kaj. je ivije.l Seriano ^vojejra za-- -i - - ! £rovorni)kn. Mkhaela. Lombardo. Pravni zastopniki pivovarnarjev so neumorno; v tor.k b, dvignjena proti nje-
študirali postavne odredbe, ki so potrebne za iz-;mu oh:.»žba radi umora po prvem vedenje takegr. kompromisa. Oni so mnenja, da 11 ln- ^" l^noMti zločina bodo bi ne bilo treba nič drugega kot sprejeti postavo, ki bi dvignila alkoholno vsebino pijač od pol odstotka tako za lahka vina kot pivo.
Nikdo ni hotel včeraj razpravljati o pomembnosti dejstva, da so se pričeli pivovarnarji pogajati z
; rcdiVže.ne okrajni veliki poroti, ki s.« bo « *.ta.la v Mavville, dne G. oktobra.	✓
(ila: :io te jrda je Mrs. Speraz-'/:}. v pri (i»Skloni napoveilovala nesrc'-'. ki so se ]>ozneje dejanski završi-e. \ ki mo"ki se je iiaje
Antisalonsko Ligo, ne pa z vlado. V nekaterih i l^cpirai z Mrs. Spera^zo pred
i m	• ii	it	-i i*i*	I dvomi leti in kmalu <na,to ie pad»t'l
krogih se je celo domnevalo, da so dobili pivovar- 4 4 ... _ . '
7. -	_	.	.	\7- mosta ter se ubil. <)tioei so be-
narji neke vrste zagotovilo, da takemu gibanju j ž:lli prPil nj0 -m 1>ray,noverni sonc bo nasprotovala Antisalonska liga.	, ! je so s» bali njeaie jeze.
,	*iii.	n	.	Gostaei. ki --o živeli v hiši Mrs.
uotovo pa je, da bodo temu odločno nasproto-'	.........
v L i	•• i •	7 •	•	Sperazza. so izjavili, da je ixva.ia-
vau butlegarji, ki se sedaj bogate s prodajo svojega j., nanjn neki skrivnostni vpliv.
ničvrednega in pogosto smrtonosnega blaga. Ti I Seriano je rekel, da ?a je oh šte-
bodo zastavili vse svoje sile, da preprečijo dejanski jivi,niih i»-1Lkf h ?o<podinja pretep-
sprejem ter izvedenje takega kompromisa.
PITTSBURGH, Pa., 20. septembra."— Poročilo komiteja zveznega sveta cerkva bi moral biti poziv na cerkve, — je izjavil dr. MacBride, genera lni superintendent Antislaonske lige v nekem ugotovilu, ki ga je objavil včeraj.
MacBride pravi, da je nudilo poročilo mokra-čem več utehe kot pa je dejanski upravičena. Do-čim je jasno, da niso številni zaključki poročila dobro utemeljeni, je poročilo vendar obrnilo pozornost na dejstvo, da ni prohibicija, ki se nahaja sedaj v težavnem prehodnem stadiju, še popolnoma uveljavljena.
Ameriška postava prepoveduje ameriškemu državljanu udeležiti m* vojne proti narodu, s katerim živ Združene države v prijateljstvu.
svoje vlade v pravosodje sodišča, a Tevfik hej je po daljši razpravi. v kaiteri je navedel večinoma svoja prejšnja ugotovila, izjavil: — Meje. kater. bi uveljavil svet. bi morale biti določene s privoljenjem Turkov in noben te-litoeij-ilni odstop ne bo varen, dokler <ri ne bo odobril turški par- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA lament v Angori.	"GLAS NAHODA", NAJVEČ-
Z dnu-imi besedami reč mo. iz- Jx SL0VENSKI DNEVNIK V ;avljajt) TuHki da se ne smatrajo ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
vezanim od nohenejra sklepa 111 da ___
j
ni veljavna nolnus turšl.a akcija.j ._ f,. j,. ,to pomen njegovih dokler jo ne odobri parlament v l,PSod, morim pojasniti, da so ]>o-Angrori.	j.stala s tem neuspešna zagotovila,
Amerv, tki je sed ii na »Irugi »lana d<tj klaj v imenu Anglije.
strani mize it< ;r zrl v oči Tevfik be-: raz ven če umakne Tevfik be i svo-
ponor v i obljubo. Turčija potom
Ti.thv beja.
Tevfik hej je bil nek ij ča-a kot poparjen. Nato pa je rek'i:
— Mislim, da so bila moja prej-pravljena sprejeti odločitev Haa-4šnja ugotovila jasen odaovor na
ga. neghwle na to. kako se bo glasila. ^Zastopnik Turčije je zavrgel
je dai
la. ker je piriiiesel domov ribe, ka t ere je ujel v Ohantaaiqua jezeru, ktjti trdiki j*, da živi zla sila v levem očesu ribe kakor hitro jo kdo prinese preko njr noga praga.
PrijateJji morilca pravijo, da je strah pred Mrs. S?>erazza napra-| vil morilca začarajo blaznim rn da fj^ j? v svoji blaznosti umoril.
Ameriški Klanec bo deportiran iz Nemčije.
BERLIN, Neančija, 20. sept. Nemška vlada bo deport irala Ame rikanoa GUithardta Strohscheina, ker je hotel organizirati v Nemčiji kuldmik>&lansko organizacijo
panja Nemca, tako bo tudi konferenca v Wash-ngtonu uničila upanja povprečnega Francoza.
Francoski narod kot tak pa ni varal samega sebe glede dolgov. Kadarkoli so ga opozorili na dolg, je tudi vedel, da ga mora plačati. Ni pa mogel spoznati, kako bi mogel vse plačati.
Z^e pred enim letom so vedeli francoski mero-dajni krogi, da se bliža dan obračuna, a Clemen-tel, ki je bil takrat finančni minister, je držal neprijetno zadevo v razvojnem stadiju. Washington pa je počasi obračal kolo in ko je postal Caillaux finančni minister, je moral francoski narod slišati skoro vsak dan, da se mora odločiti za plačanje.
Caillaux je opozoril Francoze na sijajni finančni položaj Francije pred vojno ter rekel, da ni jaV7!latm^T . ^rožT?a V ,,?oto.vil°
i	v	♦ i i • r-	••	-i	i roženimi orali. >e hladno oilgov-o- .katero j«' dala
nobene možnosti, da bi se rrancija vrnila na zdra- r\\.
vo finančno podlago, dokler ne bo pričela likvidi-j __ rjotovi stavki, katere sem rati svojega vojnega dolga.	Ien.l. razvten če .ičh nisem razumel.
Caillauxu pa bi se kljub vsem klasičnim finan- vklj,u'njei°- <la ni	Pri
čnim princopom težko posrečilo prepričati francoski narod, naj se podviza z uravnavo svojih
dolgov, če bi ne postal Washington sam nestrpen, i slovesno, obtjube. katere
Vsled tega pa zro Francozi sedaj na strica Sama '' " "'J'_
kot trdosrčnega, nepopustljivega bankirja, ki je okrajno slabe volje.
Ce bo uveljavljena uravnava, ki bo tako politi* čno kot materij alno mogoča, bo treba številnih kompromisov. Francoski narod je pripravljen plačati, a koliko je pripravljen plačati, bo razvidno sele iz pogajanj v Washingtonu. Ne vem, v koliki meri simpatizirajo Francozi z ameriškim prepričanjem, da je mednarodna integriteta odvisna od različnih evropskih narodov, ki uravnavajo svoje dol-ove v Združenih državah, — a gotova stvar je, da spoznavajo sedaj potrebo, da morajo zopet ustanoviti svoj lastni kredit po svetu, kar pomen j a seveda isto stvar, posebno če se razpravlja o okroglih velikih številkah za konferenčno mizo.
To spoznanje ima praktično vrednost, posebno 1<er bodo dosegli tekom pogajanj okroglo številko, 'i bo najbrž pomenila maksimum tega, kar morejo Francozi plačati. Ce je pripravljen Caillaux sprejeti to svoto in če hoče ostati še nadalje finančni minister, mora francoski narod prevzeti definitiv-no breme, a to je odvisno od sile njegovega prepričanja, da mora plačati, če hoče vzdržati svoj kredit. Vzdržan je tega kredita pa je vredno žrtve.
Nemce je davilo, ko so požirali definitivne številke Dawesovega načrta. Francozom pa bo še neizmerno težje sprejeti definitivno svoto.
Svote, glede katere se morajo Francozi in Ame-rikanci dogovoriti, ni težko določiti. Ce pa bo dogovorjena svota zelo presegala francoska pričako-
a-ngle.ška vprašanja. DosetH.j sem s< izražal -odkritosre.no t.er ne morem niiV.-ar do^l ivfti r.n tudi ni-čt sar uiiK*:loriiti.
vanja, ne bodo Francozi odobrili dogovora in to bodo storili s škodoželjnostjo vspričo misli, da so dale Združene države prvi vzgled neodobrenja sklenjenih pogodb, ko niso hotele odobriti ver-saillske mirovne pogodbe.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.90 2000 Din. — $37.60 5000 Din. — $93.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej. 15 eentov za poštnino in druge stroške.
Baz pošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". '
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.40	500 lir..........$22.50
300 lir .......... $13.80 1000 lir..........$44.00
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 eentov za poštnino in drage stroške.	■
Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Ljubljanska kreditna banka/ v Trsta.
Za poSiljatve. ki presegajo PETTISOG DINARJEV ali pa DVATISOČ'
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano;- iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dan, ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order all po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. 7.
Telephone: Cortlandt 4687
GLAS NARODA. 21. SEP. 702', i ii 'i h i .i
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by BLOVXNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakmat, president_Lonia Benedik, treasurer
PUet of budna« of the corporation and addrww of above officer« •, M Cortlandt Bl, Borongh of Manhattan, New York City, N. Y
"GLAS NARODA"
___"Voice of the PeopU"_
___I »»nod K very Day Except 8undayt and Hobday*
ZA IZBOLJŠANJE CIKASKE-POLICIJE
Za eelo Uta velja Ust ea	Ameriko	Za New York ea eelo Ute_	$7.00
	__$6.00	Za pol Uta________ Za nioeemstva ea eelo Ute_	$3 JO $7.00
Za pol leta______	__$3.00		
Za četrt Uta _______	— $1J0	Za pol Uta________ ,	$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"(Has Naroda" iehaja vsaki dan ieveemii nedelj in praenokov.
Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčuje?"..	Denar naj se bUfOToli pošiljati po Money Order. Pri spremembi	kraja naročnikov, prosimo, da se nam todi prejinje bivaliifia	da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS N A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
"SiMPATUSKA" STAVKA
Peter Zgaga |
UNOEHWOOO A UNtlCRavoOO. N. V.
Pit d kradkim jo o'»>i«ikal čikankeua t ei," "v :sa.'<.»i»i Mr.ua na A. Coliin-a, bivši lick vr^ki ;>,]«:.i -J".in t'< .vir;*. Pr:[K>ro «'i| mu ji*, naj m' |io;i( i ii bolj vr&ui.jo v	.a.i. '. To <1 j
.sivo i»i Haje zmaiiJšUiIo število k: ni. ".al t v.
Najbolj zagonetna kovina na svetu.
lo
Kar se je v vn .Ii informativnih krogih že doLgo govorilo, je bi-■»euaj |M>trj«,no v-ded odredil ve £trajka v premogovnikih mehke-
ga premoga v \Ye»t Virginiji.
Slavka a*l i aeilnih -preji logar je-v je bila odrejooia taiko v ante-r . a la^ laikov antiaeituih premogojnnikov 'kot v imteresn ipremogar-jev samih. Kapitaliste je bilo treba zavarovati pred vedno boij pretečo konkurenco mehkega premoga. Kaj takega pa je mogoče najbolj uspeino (Iomči > Nihko. ki [x>tegne konečno v svoj krog tudi iudiL>-trijo mehkega premoga. To se je sedaj -mijjbrž tudi »godilo.
fjlti.le slavke v autracitaih poljih se ne b.ve da>ti. V Pennsvl-vaniji vr»i v>e rulnio, kot dogovorjeno. lX>kler se ohrani <pum-;>« v rov.h v t« kil za varuje na ta način rove pred vodo, nimajo pieuiogovni baroni do~»i ugovorov .proti stavki. Zaloge premoga so he m dno obilne, e. ne rastejo neprestano in šele tedaj*, ko bodo h-guiiLi velikanski kupi 1 rdoga premoga in ko bo slednji založen na vo/ov« tor od ved« n, ne bo prišlo dosti v«j>oštev povišanje een premega. "po'.rehno" vsled povišanja plač delavcev.
P »raba mehkega premoga raste neprodano, odkar so iznašli iihniem p; ipruve. ki v (toliki meri zmanjšale proizva jaaije saj iiti pianu, <l.i j«- v t« ni o/.ii u med trdim in mehkim premogom ie še so-ray.imrno majhia razlika, ii a zli k a v ceni pa je še vedno bsdartiui.
La-tniki premogovnikov s« nam že davno .presentirali ar<ru-meui, da morajo organizirani premoga rji in njih vodLtelji uVeija-vl: energične odredbe vsprieo vidno rastočega odipadanja produkcije metli k ga premoga od premogarske organizacije. Temu tudi ni bila mogoče opor. kali. Premo.gars.ka organizaeija, 1'nited Mine \\'oi kers of America, pa .se je nahajala v skrajno težavnem fiolo-iiaju.
O ra:nih vladah se je že dosti pisalo in razpravljalo. Pisatelji in ti plomatjo so seveda različnih luii' n j in nazorov.
Vse topudetviie razprave bi se pa dalo strniti v vedfko resnico:
Oinisiiabša je vlada, temvoe mora narod plačevati zanjo. . ' Kivšenuu črnogorskemu kralju je moral naprimer sezidati čmo-g« r-iki narod dvorec, ki je veljal
i.a< 1 > .m n:iilij< ii dolurjev.
*
A' Amerik i bo kmalu >ap!< -šn< uveijii-vljeua »t a-le navada: Uliti elovelka. potem pa malo znor^t' t« r se na ta način izognili kazni.
V Amoriki ckCajo v^ikovrstnc la.tis.ilke. Izjiwije, 'ki imajo dosti j » asa na racq oLaifo. so naprimer izračunali. koliko Amerškaneev ima svefle by k' liko Temine kise; koliko poji i iii popije v Združeni il> ti i ža vah ; 'k::.t erega le4<i se l>o pre-1'ivaKlvo Združenih ilržav podvojilo — in še druge take zanimive reč i.
j s.Jrpnti pn } Posebna .komisija, ki je prc-Lsko-rn.ie. Zato s1a("v;;l i ra'zme-re v mnvvorški jitniš-
Majina >1 •..!:! na e/ v. V nji je	«'Ja r.ouo hi se .
še manjša ee\. tudi steklena, v	koiieini jir !-k::\
nji pa 7B«nce srnbrnaste barve. To	<loi!!u«->a!a. tla j.- v uranovi r::di i;iei Sing Sing, je dognala, da j«
je vse. Na prvi pogled je vse to	nova kovini, ki jo neprimerno ale- lain za pni .".h 7f>() ur-porot" »m i h jet-
ze.'.o tiuo>na vno in 'prijiro-sto. X:i-	ii"onej.ša m^jir* ura.!i. Sli unju" s,- jf*'nikov. Vsi dim "n s«» ixi poročeni.
'	S,....	j	n	•	"
va'lini dragnlj mupravi boljši vtis	j>o.-.ri*cilo :izckliral: t« prvino, ki jej To pravi, tla je v Siug Sineu
in vt-ntlar po vn ^luo-jti 1> zrnee	»Ubila u.ne radij. Za svoje «'kspe- j T-~>1) oseb, Id sede tam za kazen.
na k vetu nima primera. To je na-	rimente sla dobila zalkonea Curioj \'s-.i o .tali. nam rev poročeni. >4
nvr<v" čudoviti radij, čigar odkrit- ! biv-.« avstrijske vlade bmcpla-1 nahajajo lani na počitnicah.
je je zbudilo v znan-1venenf svetu	eno 10(10 kur ostankov uraaiove rn-j	^
toliko pozornosti. Ta tvairina je o-	de ;n 1.	se je po<rt čilo geni-1 i, .	r .
*	.	J	.	| J oroetla z maroške tronte so ja-
bogatela zdravniško ve.:lo s svojo	.jalnenm francoskemu -učen;akn . , « „
'	ko netoe.ua.
čudovito močjo in pov Wala po-	>n n.n-ov, s?-progi — rodom Po-j Tnl-ko ^ jp vrimhir]e df)frna.
poln prevrat- v zdravljenj nmo-. Ijh&.hj, - u-nhiti 0.1 gu nove ko- • ]() (]}| s„ ^ ^^ ^ ^ ^^
g:h. dotlej neozdravljivih lnvlrw-	v ne - radija, či^rar aktivno^ je -	M<1	<lohro nbo.
ni. V ti m tzrneu. ki >-e tako skrb-	tu -.'jo-nkrai večja kot ak;:vno-t . - -i u*	c. ,
_	, roženih h raneozov m Spaneev.
«io čuvh v sanatori mi v Jaehvmo-	urana samega. Kot kovina je ::uart 1
vu — v domovini radija — je skri	i'ad«j od leta 1910.
ta čudodelna n-Ttvarjajo^a moč.	j V Sret
Si-eča je' da <1 je človf ^.rvo pv:svo-	di j samo
Slišali hiKlp. ko.liko
:«.;a n
avni zmagi
kukurika-če se bo
li.ji Kvf.pi se dobiva ta-| r.0sre;-ilo galantnim Sporne.-.to
m
,iilo 1o snov. Za.grmel na moe ja je zibudi'a zadnjih 20 1<*1
i-a dipl osno pozornost ne le med znanstveniki. nego t .udi v širši javnost«' A'eiiidar pa mnogi no vedo, da j < k> mm-in a radija Čejhos!ova"ka. t^i je v slikoviti jaehvmovski .lo-d osi 'j največja tvorniea radi ia v Evrmni, so tu največji in najbogatejši rudniki radija. -Ta-
i*i ti	-	.	... .<hymov je blizu Karlovih Varov.
\ ozemljih mehkega premoga m ju-av posebno v West Virg!niji!Tu
j - oboio/.eu bandit ali gan.gs.tor gt>»vj>od in mojster. Republikanski in demokratični pt>liiiki se morajo vkloii.Lti volji lastnikov premogovnikov. ki lastil jejo državo m v.<e. kar se nahaja v njej in ki se na vse mogoče Lu nemogoee načine uptlrajo unijouijziranju pre-mogov nikov.
Leta	— katero leto je poteklo šoi-atzitKrno mirno — je bi-
lo v državi West Virginia aretiranih 726 prem o ga rje v, r»a temelju vseh mogočih pret vu/.. Seststo m štirinajest teh so. zadržali v ječi vec kot iri mr.s ce, in 471 p rem o gaj-je v je bilo obsojenih po daljšem preiskovalnem" zaporu. — kajti jamščiiie ne poznajo v tej državi — na .smeiUio nizke /»iporne kazni otl j>ort do osmih dni. .Jasno j« v sled tega. da imamo Hrkaj ■slučaj absolutno nasrlne vlade.
Otliediiev stavk - -za okraj v \V<sst Virginj-ji ne •pomenja \-skvl tepa uovi i. Prtmogai ji se r no^avno ne bod» pokoriti pozavu na sta vko. Temu nasproti pa bi morali. — če bi nameravali resno akcijo. — poklicali na pomoč železni ear je. kajti ti prevažajo neunijs'ki premog. s katerim naj bi zdrobili stavko antracitnili p/emogarj*iv. .Jasno j< . da igrajo v trm oziru železničarji re.snieno idogo stavkokazc»v!
( uprav pa jr tozadeven dogovor med premogarji in železničarji, ne nildi Lewis niti malo na to da bi se lot*"! reem« pa boja.
V P. iiuslvaniji bo postalo kmaio zopet živahno. <3overner Pin-ehoi vodi nainrtč pogajanja \* dveh tednih se vrže precej važne primat nt volitve, pi i kat. rili je governor-v večji meri intet-exiran ' «.ot pa pri onih. ki so se vršdle zatkiji torek.
Paroia ni vsletl tega resen boj za izvojevanje dela\*skih pravic, temveč najbolj podla va.ska politika, .katero vodijo v intere.su kapi-,ali>lit.mh politikašev.
Inti i« si delavcev, tudi onih, ki stavkajo, so stranska stvar, kadar je J niha I /M i pele politikov te ali one strank*. tkI katerih pri-eakujejo nato ugo<iiuvJi te ali one vrste.
Ta je p«.e u^-lroj ameriškega ot^aniziranega delavsikega gibanja, in na sa<lovih t-fga polovičarskega sistema je ^pozniati, koliko je dejanski vreden in kako zna citata resnične interese dola vsi va.
je za.jio-lrtno dnevno nad -JOP delavcev, ki morajo naporno deli, t i e 'lo leto. da dobi državni natorij eno zruee te dra^oeer.e t veri ne. Sto in <=to vagonov ura -> ov?"rude je t,roba .pretopiti nn 'w,-
li vi
<ii-z.ivni t
SvH
•orn;ei v .Ta-
trikrat
ga iant'.nej -j.'jn m o vil sv-.t vna pirodukcijn ' lua.o^i.t radija je znašila do 1. 1920 —'nika'. 200 srramnv. CX1 terja odpad) na * ^Zi lin jene Države 150 gramov, nn < ' ho-lova.sko 2." g:*, na 12 ur in na druge drža\
t
Fran<eozo.ui pre--labšega nasprot-

{ Fa?merska zadruga se je ohrni-rane].»o ]., nn	Zil pomoč, češ. da
<rr:i-
ztmlja la.bo u>sprva, da je treba
i ...
. umetnih gnojil in da fan nor ji ni-
ne*. V < SJJ dr,bivajo zdaj letno o-
krog 2 grama railija. Število sin- ^ n.aja (lovolj n.uiarja na razpola-čajt v, da bolniki s pomof-jo radi- go. da bi si umetna gnojila nabavili.
Vlad i j • ugodila njihovi prošnji. ter jim poslala precej-njo množino umetfnih gnojil. Gnojila
ja o dravijo. je nara-tlo v .laehv-nmvu zrulnja tri bsta /n 403 otl-
•> tot,ko v.
VISOKA ČAST
či<!itii. da se dobi iz njo ma>hnoj XEW YOU,K X Y 20 jinee ra.Vja. Z.dn je na vrednost
niso bila nič vredna. Fanner j i so v svetfi jezi sklieali j rotestmo zborovanje. Predsobinak zadruge, ki jo bil znam kot dober ept. j govornik, je imel poglavitno b"-Frr.iKo ka vlada je iinenovi.la vi- >edo. tum zrnča osnromna. Zmce radi;« t. Itt.m	L gije Arih ura! «b>vornik se pa vča.«i nesrečno
-lane nad l.'»0000 Kč.	j Ta;4a TIl,n(1	20J1	zaleti in hudi t i ^ je oaletel -bi si-
• Zakonca Hirie sta na'bi radij v; p^rrnske-a unravitotja franeoske! eer z besedami: — Mi odločno
uranovi rudi, ki sta jo dobila leta ,K:.c-e. fV.m.pagnie Generale Trans' protestiramo! Mi rslločno prote-1902 .iz -Taelivniova. .Tae<hymov je at •anti-jii.' ' 'ikovito rudar-ilco m
Dop
IS
Durant City, Pa.
Durant ('»tv se nahaja v severni Peruvšvlvaniji. Zaposleni smo v delavnici American Plnte G-las'« Co. Obratuje ho precej stalno, seveda^ kar se tiče plače, 5»o pičle •kakor povsod. Dasiratfno deflavcev ne (primanjkuje, wno precej natlačeni. Ce delo doli«, je pa tesna 7.a stiinovanje.
Opisati moram. <fa do^edaj smo bili preoej na sJabem, kar se tiee aVtomobihokih o rt. Do spomladi 1936^ nam bodo pa na Ki roko odprli, kamor «e bo katereron zljn-biltl, na sever, jug. ah od aH zabod
seveda po tlakovani rest i.
Omeniti moram, da v naši ua.seJ-bini manjka kraitkib eawov. Ni nobene svaibe, ne "v-eselice in tndi štori je se bolj poredkoma odlašajo, d as i ravno nas je približno 30 slovm.skib družin.
Kratke čase una le tisti, ki včasih nosi t'lmo oko, oziroma čmo kožo okoli <}čeisa. Orf tudi večkrat to zasluži, a ko se povsod tako iz-i"aza kakor je izrabi: pred-d verna tedficma. Misli, da morajo tudi Amerjiuraci yed€iti, da ni pravega bparaeuana- nr d Slovenci A' naši naselbini. Še tako nas imajo asa naizadnjake, ako bi pa bilo več takili rojakov, bi nas imeli za divjake.
Naročnik.
It o V bVi-.
ni Kiirlov'h Varo^-. S ^vojo ol<i-' 'ieo st>ominia na Švieo Y- iVo ^o ! 7f-no posuti .Taehvmov do 40.00 le-' tovi?čarjev. Pr^d 400 loti so bili ■lil na iboga.tei.5i rudniki srohra. u-' •rana in radija. Srebrno nido jo začel v Jaeliwmovu komati 1. l.")12 r: ;ki K. Baeh. Kmn'ru .je z i^oveJo mestece po vsem svotn. V 17. <to- j bt:-ii je začelo srebra priman.jko-' vati. Ti. 1Sr>3. ie me«.*eoe po raznih nezgodah (vojne-, lakoto itd.^i zo- j p t oživ-ilo. Stari «reibrm? rudirki so ^ropet začni i obratovati*. .Taehvmov jo dobil kemično •Ivonnieo. j
jstiramo proti vladi! Mi nikakor "	dovoliti, da bi mr'"\
Arthur Tait Hsnderson.
ne mor 2110 (tovouti. cia t>i nam
vlada s etintnsm. ni •vr>xlu'tn gn »-
jeni usta mašila . . .
*
Razposajenost ameriških 'kino-m-»*ojrraf.skih igraik je zna.iia. One imajo o svetu vse drugačne pojme in nabore kot j-ih imamo mi. navadili ljudje.
Tako poroča časopisje, da "*• t-la neka kinematografska igralka predstavljena gledališkemu rnv-natejjqi. kateri .io jo liottd sprejeti V slllžbtl.
Igralka ga je dolgo časa opa-Takoj -po Lziu-uhu svetovne vo>'y;ovaIa	^ Um nr-prestano
^festeče je postalo središče prido- "<' le-ta-1914 je imenoval ^r. Paul! domm-vala. da je morila tega člo-
velra nekje videti.
bivanja uranove ruda iz kate e	Fagutt, gt-neralni agent Fraaico je začel k. neik Pat«r leta 1S54 rz- P'ngp. Mi*. Ileculersona po
delovati /krasno barve za ]>oree-	nebnim zastopnikom ter mu povo ^ sponutil-a, da jo biia pitni par lan. Pater takrat ni sluiil. da ima vkrea\Vi.nje ameriških čet za
Po dolgem -*.preni išljovn^.f4t -se-
ostiHci nula. ki je bila za barvo Franeyo na parnikih francoske brez pomena, v seJ,j magično nuoč. ČJ-''"-. Tolslužl:o je uzorno oprav-I)oba urana se zakljnči v Jaehy- I. »L poletnega j(. j^a tudi skrbel j 0f Chri>;t movu 1. 1896. L. 1S9S. je Curie v rudi nov • dement
leti ž n jam poročena.
Federal Council of Church p« m America*', ki so je
je našel za varon transport civilnih potni-jdolga časa havi! s prohibfeijo. je Lt. Kmalu kov, ka/.i evliuole ta družba T" prištd do ziikljnka. da se ameriška
nato so našli wlravnEki v m d Via k- ^ikom vojno prevažala tvitnike. tivnih \-reloih Jaehymova veJilio | ^Ir. Henderson j*- bil ro j«n v zdravilno moč.	j Sta m lordu. Delaware County.
In taJco se je spremenilo ind.u-jX. w York, dne lo. jusulja leta strijsko mexteco h ta 1911. v .zna-^1867. V službo pri t«'j družbi je
menito zdravHišče in kopališče, i s«opi! dm" 2. marca 1S91 kot ste- bo baje Jmiomo^t. olmesla. Radija niso od'krili naenkrat. nograf. Potovalni potniški agent •poprej je odkril francoski
prohrbicija ni obnesla.
L'uhovni gospotlje predlagajo, naj vlada prHiibieijo odpravi ter naj uvede rtamevto prohibierjo zmlomosfc. Po njihovem mnenju se
ii če- jo postal 1 ta 1898. Generalni ]>o"t-nj.vk Betrtpierel radioaktivnost, ni'ki agent, je po4al leta 1915,
Toda to je dvomljiva domneva. A.ko bi Mlada uvedla pred petimi leti zmernost mestf/prohibicije, bi Odkritje radija je v tc<mi zvriz! z te-r lcir kasneje pa potniški upra- bil danrs ameriški narod dosti na odkrit rem rrj tntg^ivih žankov j vitelj. Zadal -i j •nalogo u^tva- boljšem.
(deta 1895). Zakonoa Curie sta so rti si kolikor mogoče novih pri-J Tekom spetih let suše je pa *aeela zanimasti za te pojaw. O- j^teljov. Omenimo naj tudi. da ameriški narod ]xrpo>noma odvadil pazila tfto. da je radioaktivnost v ti-dno veruje v mbč in vpliv časo-' zmernosti, ostankih uranove, rude mnogo ve- pkja.	..m	' _
Pogoji za dolgo življenje.
Pa kako priti do take starosti mu in *o ga prosili, da bi ne pre-brec nadlog.' Edino z mimo in budil ttiga in (»nega: "Kaj bi re-
trezno mladostjo. Poprej imenovani M ari IjudJ: r.Lst» poskusili do mladeniišikiih. h t vina. ni-so poznali do vojak; v tobaka, ni-n poznali liiiigih st.nusti. Dasi s-o preživeli ilo-.ti hudega, se niso vdajali nrk-.lar tkbnpu. trdna vera jim je bila temelj življenja. Zmernost. ."is-u>st. hladnokrvnost in h.agotluš-tro.Mp	lastnosti, ki |M»]Kdjej:»
"loveka do visi>kih let ne tla bi »1 »čutil njih teže. Starost dočaka vlosti takih, ki .so boll bni in živijo zmerno, med tem kt> umr.ijo kreipki ljudje vsjed svoje nezmer-r.osti v najlepši moški dobi. Tako je postal Močavar v Now m mes-fu. ki je bljuval vscilko pomlatl kri. <11 let star. ravno ker se ni -mel m d''leže v a.t i nobenih norčij. Italijanski plemič Coiaiaro je ži-vel jako burno do Svojega 40 leta. Videl je*, da mu stoji že smrt :a petami, zaičel je živeti jrfko tremo in zmerno in je tloealca! krepak 104 let.
Kdor sovraži vodo bodisi v te-> su aJi na telesu ne more slediti Metiizaleniu. Snaga je glavni po-•ioj zdravja starih ljudi. An-kofa. ki <n .jo narmlilii itiLiijanski zdravniki pri vol kom .številu starih ljudi je dognala, da pije večina
kel moj oče. ko sem prodal njivo, ki jo je kupil 'on.'*' — ''Kaj bi rekla žena. ko imam že drugo?" Ln obsipali so ga z denarj .m. da ne bi obudil mrtve, za katere so poprej žalovali.
Kdor pa ima starega človeka v hiši naj gleda, da mu dela vese-je. s4 u« človek |>o>eimo potreben lep besede, majbnega daril. Kadar jniša mu preskrbi hit i o kaj. je neverjetno, piše zdravnik letan. kako malo je treba, da se i »odpre ii.tM*' starega človeka, lieo vina z nnslant. .jajce, maJo žganja, kak tvldizek. pa s - s;>c;t vrnejo 1110 <*i. Od zelenja ve je za sitare najboljša spinača, dasd jedo večinoma raje sala,to. .ki jo pa ne morejo dobro prezv.-čiti. Močna prava kava krejjii sice starih. Ovsena moka je bolja otl pšenične. ako vu ]»eš žlico ovsene nu»ke v mleko ali v et.JcoIado ali v juho je tti na-s.tn.> in krt ipčtlno.
ČUDNA KRALJIČINA
Dunajske jxdiljcne obladfi že ded j* časa nadzii-ajo lejxi in elegantno damo. ki pravi, da se zo-njih po noč,i vodo in da s. ne bra-1 ve Ista Ojajibdi in da je doma s nijo tiit.li čriv. tlan požinka mrzle Ka\ka«a. Pokolenva baje kra-votle. Or. Loran«! ugotavlja v ^vo-1 lu-v-kt-ga. ima pa to čudno na-|i knjigi ''Staranje." da žive sta- vado. da ne .plačuje dolgov in da •i ljud je v (činoma o mleku, fitra- izsiljuje denar od svojih znancev.
-tnili kadilcev navadno ni med zelo starimi ljudmi, menihi in pu-
K. r se je ipritožilo več dunajskih drago t i na rje v. da si je "kra-
ščavn-ki. Metiizalem in stari oča-^.ue-ina" pri njih izposodila dra-ki sploh niso kadili, ako pa kadiigoeene nakite z biseri, katerih kak os "mtlesetletn k. vleče n:rva- n"oi» n't i militi niti ]>lačali. je dno pipo in so zdravniki, ki inn (postala policiji na tujo damo pone branijo in druge, ki mu brani-; zmr.na ter je poslala k nji na raz-jo. Mnogo Jtar:h mož si jo /c za-; govor svoje fnntkeijomirje. t rti pila kri s tobakom. snj šr ml« ; l)s*ua je knimLnalno policijo v dini ne-koristi.	;-voji vili v Doeblingu prijazno
Oni Turek. 147 Ti t star. je re-[sprejela ter detektive vprašala, r. kel. da se ni rad razburjal in se ni Čim jim more post reči. Uradniki vtikal v zadeve svojiih sosedov, so odklonili vsako izvenslužheno Ta iceeijit za starost je res dober, postrežbo rn s<» vprašali v primer-Samo kako naj ga izjvlje mode- ni obliki, če ima "j>rin.*tzinja*' rrn člov«>k. ki se mora vtikati po- pri ?wibi kako i-z.kazil-o. Djalijeb \*od in v \ise?	j j;m jt. predložila poljski interim-
1.' tpa reč je visoka staro-t. če ni potni lisr. katerega ji je Lzje-e*-tane.š za tekom tlogodkov. če »noma dovolila vai-šav.ska vlada, moreš razumeti novi svet in če i-j Ker pa je policija iprejela ovatH.e. maš okrtng srbe svojce, vnuke in|tla je kavikaška 'kraljičina' osta-pravnuke. Ali ve-ina sttirih ljudi-\ila velike dodgave v tr.ii.hotelih, toži od osa m dosti. Kdor je doča-.kjor je stanovala, in da je napra-kal prt lesotlet ž>- n.kteva koliko vila pri nekem pekli, kjer je ku-st« roti ni ko-v, znancev i«i prijate pova'.a krub. skoeo milijon kron Ijev je šlo preiti njini a- «rr«.b in dolga samo za zemlje, jo je pri-dlje živi, večje postaja število držala v prei »valnem zaporu, odhajajoč sli — nazadnje se čuti [Dama s Kavkaza je krnela že-srno-med novim svetom kakor egip-jlo. da so ji v mikom hotelu, kjer tovvka mumija. Pa tudi sedanji!je stanovala in ni poravnala svo-s\itt nima usmiljenja ne potrplje-1obveznosti, protiaii oejo gar-nja s starim človekom, grdo ga j d.jrobo. A v.stri.jMka jxdieija je v glodajo, in če ima kaj ali nič. ra-j dvomu nad nedolžnost jo čudne
di vidijo, da se umakne. Kako sit -
kraljičine", če se pod njenim
r.o bi šele bilo. če bi prišli umrli imenom ne skriva kaka mednarod-^tari ljudje v ta izprcmnmjen svet j r.a pustolovka.
je (Uganil oavihanee. ki je poki i-j__
cal v neki vavi ljudi k se.bi in jim i
napovv>da2. da bo zbudil drug dan
Plavalni rekord.
\>7 nj:ihove mrtve iz grobov, naj J Xomski plavač K m meric h iz !o pridejo ob sent h na pokopališ-11'nsnma je preplaval te dni raz-če. ^lož je prav računil. Prng za tial.:o 00 kilometrov od Felimar-irmgim so prihajali vaščami k njo :nr. do '\Varnemuende v 22 urah.
Naznanilo.
vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino.
DOLARSKA IZPLAČILA —
izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%.
POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo najtoeneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiliatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena.
DENARNE VLOGE prejemamo na
"Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obrestovan je.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POŠLOVNICA
FRANK SAKSER STATE BAtyK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
j j.
i. ia£i»' - - c"... i -: " LkiiZt
v, .1 -«.
. . . .
SrEi -
GLAS NARODA, 21. SEP. 1923
O. K. CHESTERTON v
ČETRTEK.
Poslovenil Oton Župančič.
(Nadaljevanje.)	I — Torej, — je govoril Svme po-
--j lagoma. — ne vem, kako naj vam
— Po navadi ga imenujemo Xe- povem resnico, nego če vam rečem, delja, — je preprosto odgovoril da vaš izhod, preobleči se v poeta Gregory. — V Osrednjem Anarhij brez vseh hudih namenov, ni znan stičnem Odboru je sedem članov, samo vam in vašemu predsedniku, ki se imenujejo po dnevih v tednu. (Ta ukana nam je znana že nekaj Njemu pravimo nedelja, nekateri časa v Scotland - Yardu. —
njegovih občudovalcev Krvava Nedelja. Čudno, da ste sprožili rav-
Gregorv je hotel skočiti pokonci, a trikrat se mu ni posrečilo.
110 to vprašanje, zakaj baš nocoj, j — Kaj pravite? — je vprašal ko ste nam ,da se tako izrazim, z glasom, ki ni mel več človeškega padli kakor z neba, se sestane naš zvoka.
londonski odsek v tej sobi, da si j — Tako je, — je rekel Svme izbere svojega poslanca za izpraz- preprosto. — Jaz sem policijski njeno mesto v Osrednjem Odboru, j detektiv. A zdi se mi, da slišim va-Mož, ki je igral nekaj časa spretno še prijatelje.
in v občo zadovoljnost težko ulogo Četrtka, je čisto nenadoma umrl. Zatorej smo sklicali za nocoj shod, da mu izvolimo naslednika.
Vstal je, šetai po sobi in se nekam v zadregi smehljal.
—	Tak občutek imam, kakor da ste mi vi mati, Svme. — jc nadaljeval kakor mimogrede. — Čutim. da vam smem zaupati karkoli, ker ste mi obljubili, da boste molčali. Res, vam bom zaupal nekaj, česar ne bi kar tako anarhistom, ki pridejo približno v desetih minutah senv Imeli bomo, formalno seveda, volitve. Veste, da je izid pravzaprav že gotov. — Za hip je skromno povesil oči. — Skoraj gotova stvar je, da bora Četrtek —i. jaz.
—	Dragi moj. — je rekel Svme prisrčno, — čestitam. Vzvišena kari j era !
Gregory se je odklanjaje nasmehnil in korakal po sobi. Govoril je naglo.
—	Z eno besedo: vse je pripravljeno zame na tej mizi, in obred bo najbrže čim krajši.
Tudi Svme je stopil k miz; na nji je ležala palica, a ko si jo je pohliže ogledal, je videl, da je v nji hkrito bodalo; velik samokres, škatlja sandvičev in neznanska steklenica brandija. Čez stol poleg mize je bil vržen težak ogrtač.
—	j/umo izida volitve počakam,
—	je nadaljeval goreče Gregory,
—	a potem vzamem ta plašč in palico, pospravim drugo po žepeh in odidem iz te votline skozi vrata, ki drže na reko; tam-me že čaka majhen parnik. in potem — potem — o, to divje veselje, biti Četrtek! — In zaploskal je z rokami.
Svme, ki je bil sedel nazaj s svojo obično nesramno zdolgočasenostjo, je stopil k njemu. Na licu se mu je izražalo obotavljanje, kar je bilo pri njem nekaj nenavadnega.	I
—	Kako to, — je vprašal nedoločno, — da vas imam za čisto poštenega fanta? Zakaj vas imam pozitivno rad. Gregory? — Za hip je poinolčal, nato je pristavil z nekako živahno zvedavostjo: — Mar zato, ker ste tak osel t
Nekaj časa je bil molk, poln misli, nato pa je Svme vzkliknil:
—	Vraga vseskupaj! To je najsmešnejši položaj v mojem življenju, in temu primerno se hočem ravnati. Gregory, tlal sem vam obljubo. predno sem prišel sem. To obljubo držim pod razbeljenimi kleščami. Ali mi daste, zaradi moje varnosti, podobno obljubo?
—	Obljubo? — se je začudil Gregory.
—	Obljubo, — je rekel Svme jako resno. — Pred Bogom sem prisegel, da ne izdam vaše skrivnosti policiji. Ali hočete priseči na Človeštvo, ali v kar verujete, da ne izdate moje skrivnosti anarhistom ?
—	Vaše skrivnosti? — je zastr-mel Gregory. — Vi imate skrivnost ?
—	Da, — je rekel Syme, skrivnost imam. In potem: Prisežete?
Gregory ga je nekaj časa srepo in resno gledal, in potem naglo:
—	Začarati ste me morali; divjo radovednost mi vzbujate. Da,
Od vhoda se je čulo mrmranje. "Mr. Joseph Chamberlain". Beseda se je ponovila dvakrat, trikrat, nazadnje tridesetkrat, in množica Josephov Chamberlainov — veličastna predstava! — je ropotala po koridoru.
TRETJE POGLAVJE.
Mož, ki je bil Četrtek.
Predno so se prikazali pri vhodu novi obrazi, se je Gregory otresli svoje osuplosti. Z enim samim skokom in rjoveč kakor, divja zverina je bil pri mizi. Zgrabil je revolver in pomeril na Svmea. Svme se ni odmaknil, nego je dvignil u-Ijudno svojo belo roko.
—	Ne bodite smešni! — je rekel z mehko dostojanstvenostjo duhovnika. Ali ne vidite, da je nepotrebno.' Ali ne vidite, da sva oba v istem čolnu.' In še s pošteno morsko boleznijo povrhu.
Gregory ni mogel govoriti, a tudi izprožiti neJ, vprašanje mu je gledalo iz oči.
—	Ali ne vidite, da sva se drugi drugega matrala ? — je nadaljeval Svme. — Jaz vas ne morem ovaditi policiji kot anarhista. Vi ne morete ovaditi mene anarhistom kot polit ista. Jaz vas lahko samo zalezujem .ker vem, kaj ste, in vi mene, ker veste, kaj sem jaz. Kratko-malo: duševen dvoboj brez prič, glavo za glavo. Jaz sem policist brez podpore s strani policije. In vi. prijatelj moj ubogi, ste anarhist, ki ga ne podpira tisti zakon in tista organizacija, ki sta anarhiji tako bistvena. Razlika je edino ta, da ste vi na boljšem: vi niste sredi radovednih policistov; jaz pa sem sredi radovednih anarhistov. Vas ne morem izdati, izdam pa
Malemu možu je padla ena pola papirja iz rok, in vsem je »preletel obraze strah. Po vsej. priliki je strahoviti predsednik, ki mu je bilo ime Nedelja, pošiljal od časa do časa takei zreti ne sle k sejam posameznih odsekov.
—	Torej, tovariš, — je rekel mož s papirji po kratkem premol-ku. — najbolje bo, če vam dovolimo sedež v našem zboru.
—	Ako hočete od mene prijateljskega sveta, — je rekel Svme s strogo dobrohotnostjo, — mislim, da bo res najbolje.
Ko je Gregory videl, da se je nevarni razgovor končal nenadno ugodno za njegovega tekmeca, je vstal in se zamišljen pošetal po sobi. Smrtni strah ga je obhajal za vso to diplomacijo. Bilo mu je jasno, da se bo Svme, v navdihu svoje nesramnosti pretaknil skozi vse slučajne zadrege. S te strani je bilo malo upanja. Sam ni mogel izdati Svmea. nekaj iz časti, nekaj iz previdnosti; če bi ga res izdal in bi mu iz kakršnegakoli vzroka izpodletelo, uničiti ga, bi bil Svme, ki bi se otel, prost vsake obveznosti in bi šel naravnost k prvi policijski postaji. Navsezadnje pa gre za eno samo nočno posvetovanje vpričo enega samega detektiva. Gregory bo že skrbel, da pride nocoj na razgovor čim manj njihovih tajnih načrtov, in potem naj Svme odide, in kar bo, to bo.
Stopil je k anarhistom, ki so pravkar sedali po klopeh.
—	Mislim, da lahko pričnemo. — je rekel; — parnik že čaka. — Predlagam, da prevzame tovariš Buttons predsedstvo.
Glasovali so z rokami in mali mož s papirji je sedel na predsedniški stol.
—	Tovariši, — je začel ostro kakor iz pištole, — naše nocojšnje zborovanje je važno, a ni treba, da bi bilo dolgo. Naš odsek je imel od nekdaj čast, voliti Četrtke za Evropski Osrednji Svet. Izvolili smo že mnogo sijajnih Četrtkov. Vsi obžalujemo bridko smrt junaškega delavca, ki je zavzemal to mesto do minolega tedna. Ivakor veste, so njegove zasluge za našo stvar znatne. On je organiziral veliki d i na mit ski napad v Brightonu, ki bi bil v gotovih okoliščinah usmrtil vse, ki so bili takrat na nasipu. Tudi to veste, da je bila njegova sgirt baš tako nesamopridna kakor njegovo življenje, -zakaj umrl je zavoljo svoje vere v higijenično mešanico apna z vodo. s katero je hotel nadomestiti mleko, ker je smatral uživanje te pijače za barbarsko, kruto krivico proti kravam. Krutost, vse, kar je dišalo po krutosti, mu je bilo vedno zoprno. Toda nismo se zbrali, da bi
DVA BIVŠA COWBOYA
lahko samega sebe. Dajte, dajte, potrpite, pa boste videli, kako se j proslavljali njegove kreposti, ne bom izdal. To bom naredil takoi?« z vse napornejšo namero. Tež-lično!	ko je dostojno oceniti njega vrline,
Gregory je počasi odložil samo- U še težje, najti mu vrednega na-kres. strmel pa je še vedno v S3'- Ulednika. Na vas, tovariši je, da
mea kakor v morsko pošast.
—	Ne verujete v nesmrtnost, — je izpregovoril nazadnje, — a če po vsem tem prelomite besedo, bi moral Bog ustvariti pekel nalašč za vas, da bi v njem vekomaj tulili.
—	Ne bom je prelomil, — je rekel Svme resnobno, — niti vi svoje ne. Evo vaših prijateljev.
Anarhisti so prihajali v sobo s težko, nerodno in nekam trudno hojo; nizek možak s črno brado in naočniki — tip približno kakor Tim Ilealy — se je odločil od drugih ter stopil s papirji v roki naprej.
—	Tovariš Gregory, — je rekel, — upam, da je ta mož delegat.
Gregory, presenečen, je povesil oči in zamrmral Symeovo ime; toda Sime je izpregovoril precej drzno :
—	Z veseljem sem opazil, da so vaša vrata dovolj zastražena, da bi bilo težko priti sem komu, ki ne bi bil delegat.
Mali črnobradi mož je kljub temu še vedno mršil obrvi, kakor da nekaj sumi.
—	Kateri odsek zastopate? — je vprašal osorno.
—	Xe morem reči, da je odsek, prisežem, da ne izdam anarhistom, <— se je nasmehnil Syme; — bo
___i. ..»i
VNQC"WOOO_«.UMOl«WOOD. N. vj
Slika liani predstavi j a majorja G or do na W. Lillie (na levi), ki nastopa po raznih gledališčih 'kot cowboy. Xa desni je znani ameriški igralec "Will Rogers, k:iteii je v svoji mladosti delal po renčali na Zapadu.
0 TA NESREČNA LJUBEZEN.';.
PREBRISANA VOHUMKA
NEKAJ 0 HOETZENDORFU
POSLEDICE TIHOTAPSTVA
Maršal Conrad v. Hoejfczemdouf, i Na nobenem delu mej • ni tiho-ki je umrl v MeangenJtheimu na tapstvo taJko razvito,' kakor onih Wuertemberskean, je u čakal sta- par 'kilometrov cikali Rdke od Surest 73 let. Vse svo-je življenje jr- šuka do Kastiva. Neprirodna me-posvetil vojaščini. Šolal tsie je naj- ja, 'k j or preihajajo vasi d Veh dir-preje v kadetnici, pozneje v Tctre- žav ena v drugo, kjer se cesto na-zijanski akademiji. V činu po-roc- haja pol hiše v Italiji, pol pa v nika se je udt.lc.žil bojnega polio- Jugoslaviji, kamenifti ter n-, nena-da v Bosno iai Hercegovino; ker vadna bližina Re.ke, siromaštvo ve je tu wkaza'l kot dober strokov- naših ljudi na meji. kjer s»e do'bi njak v teoretičnih vprašanjih, so jafko te>Jko delo, vse to jc pripo-
krfrkoli mi poveste. Toda urno, zakaj še par minut, pa bodo tu.
Syme je stopil počeši predenj ter si vtaknil dolge, bele roke v hlačne žepe. V tem se je oglasilo pet udarcev na v nan jo lino, oznanjaj očih prihod prvih zarotnikov.
prej deblo, pravzaprav korenina.
—	Kako menite to?
—	Tako, — je rekel Syme mirno, — da sem Sobotnik. Bil sem izreeiio poslan sem, da se prepričam, ali častite Nedeljo, kakor mu gre.
izberete nocoj izmed navzočih čla nov moža, ki bodi poslej Četrtek. Ako kdo tovarišev izreče katero i-ine, ga dam na glasovanje. Ako nimate imena, moram samo izjaviti, da je ta dinamitar, ki se je ločil od nas, odnesel v neznane prepade s seboj zadnjo skrivnost svoje kre-: posti in nedolžnosti.
Nastalo je gibanje komaj slišnega pritrjevanja, kakor včasih v cerkvi. Potem se je okorno vzdignil visok staree, z dolgo, častitljivo brado, menda edini delavec v tej družbi in je rekel:
—	Predlagam, da izvolimo za Četrtka tovariša Gregorvja, — ter je okorno zopet sedel.
—	Ali kdo ta predlog podpira ? —- je vprašal predsednik.
Majhen mož v žametni suknji in s špičasto brado je izjavil, da se strinja.
—	Predno dam predlog na glasovanje, — je dejal predsednik, — pozivam tovariša Gregorvja, naj se izjavi o svojem prepričanju.
(Dalje prihodnjič.)
V jezi zažgal hišo.
Mizarju Wagnerju v Št. Jurju ob Taborju je te dni njegov pomočnik zažgal gospodarsko po--sJopje iz jetze ker mu mojsteT ni takoj izplačal celega tedenskega zaslužka. Poslopje je 'bilo zavarovano. Požigtadec se je sam zgffasil sodišču.
ara poklicali v generalni štmb, — kjer je fisngiral do leta 1SS2 kot šef 11. divizije avstro-ocr^b* arr-made. Sest let pozneje je post ail 1 hm teli taktike na vojni akademiji in leta 1892. jedva 40 let sta.r. :e dosegel čin polkovnika. D vet let kasneje je bil že felthnaršal-lajtnant.
Leta njegove glorijs pa so so š.-le bližala. Nastopila so 1. 190G. Trajala so šestkrat po dvanajst mesecev, do leta 191^. V tej do-oi je Hoetzendort kot šef gene-talnMga štaba osredotočil vso vojaško silo Avstro-OgrSSe v svojih lastnih rokah. S Francom Ferdinandom, kateremu je dolžan vso hvalo za svojo vojaško karijero. pa sta se pozneje sprla. Po njego-tv i volji je moral Hoetzemlorf 30. novembra leta 1911 odložiti mesto šefa g mera! nega štaba. Za njegovega nameMtmka je bil imenovan general Blaiz Sheniua, ki pa ni o-sta.l dolgo na item odgovornem mestu. Do izbruha svetovne vojne armadni inšpektor, se je' vrnil Iloetzenderf 'kmalu zopf.it na svoje vodilno mesto v gen era lin i štab. kjer je ostal do leta 1917, ko je nastopil vlado cesar Karel, pod katerim je bil končno razrešen ■služibe vodilnega disponenta z vojsko monarhi.il?. Služil je v Avstriji v čknu vojaka 47 let.
Hoet.zendorf je veljal za teoretično izborno podkovanega vojaškega strokovnjaka. Napisal je veliko št^vitk) vojaških raizprav. — Računal je vedno z vojno proti Rusiji in Srfoiji, katero-je hotel naj/aafci že leta 1913. iwtocaisno pa sr- je pripravljal na konflikt z I-talijo, v kart ere zvesjfobo ni imei vere. Izkustvo ga je v zadnjem potrdilo. Ker ni mogel v jeseni 1917 prodirtfcti z gorovja v-, italijansko ravnino, se je umolknil v pekoj in prepustil svojo vojaško dediščino nadvojvodi Jožefu Habsburškemu. Cesar Karel ga je za domovini wikaizane zasliuge povzdignil v dedni grofovski stan.
Pokojnik je ibil rporočen dvakrat ; drugič je vzel ženo Vir-ginijo Agnjori-Karacszevo iz industrijske rodibine Reaninghaus t, Gradcu. Radi tega zakona je bilo v avstrijskih aristokratskih in dvorskih krogih mnogo zmajeva-nja z glaVo. Imel je šrtjri sinovr. od katprih sta dva padla na boji šču; ostala dva, Herbert in Egon še živita in eden izmed njiju je danes stotinik v Avstriji.
Zadnja leta je žiivel Hoetzen-dorf skromno življenje v krogu svoje družine. Pisal je sVoje spo,-min^'in izdal pet knjig; nadaljne bhdo sledile, ker je vse tozadevno gradivo pripravljeno.
moglo k tcinvu. da se je na tem delu našega Primerja razvilo tiho-tap-tvo do skrajnih mej. Kljub
svetovni vojni je služilo več žpijonk, ki so vršile vaiuoaju siil-Moiki, ki iskreno ljubi dvoje no važno, pa tudi nevarno službo, žen in deklet, je-.vt^lno v nepri- Nemški lest,i opisujejo razne špi-jotaum položaju, če obračunava jouke te dobe, pri tem pa se ne-pošteno s seboj. zaljubljenec. list spominja tudi francoske ki se giblje med dvorna možnosti-' policijske agentinje, ki je bila v m a. ima izvest.ne težave: koliko ,s'vo.ii služi)! zelo pretkana in pre-težji je V takem1 stanju položaj j f«*igaua. To je bilo v časih, ko ji-poročenega moža, to si je komaj ,<arška ruska vlada zasledovala mogoče predstavljali.	. f razne revohicijonaree. Nekoč je
V n< ni.oki.. aiaseU)iju Zeivgeaiy ;	<k)g»ati .identiteto in ime-
na Madžar.i^em, pred kratkim: 1,3 lupine ruskih revolueijofiar-od!ki\vi zmočili precej zapletene na-|c'ev« >0 bivali v 3lontreuxu. 0-rave. 36 *ie»tiiyi kjjuča.vxiičitr. Pocz. krnila se je na mednarodno pisaril službenec državne železnice, je pni! šesstiini tedni umoril in zakopal v gozdu -svojo ljubico Rožo 1 v Svieo v spremstvu enega ageaita Po'! rmv jietvo. Pock je poročen in jo iT erozijo Prevost. Teroza i»» bila živel pet let v zelo srečnem za-; »tlflda in lepa in nastopala je v konu s svojo	Pred tremi let.i
110 za tajno službo v Brusi »lju in ta je odposlala v *te.f v.užiii misiji
pa je .poznali Polonyjevo. in to znanje ni ostalo ibim ljarbe^-nskill po.-ledic. Pocz je daroval ženski poročna prsrtan ter jI obljabil, da se bo ločil od svoje žene ter se preselil v njeno »stanovanje.
Stvar pa se je Vttndar iztekla clruigače. Ljubezen do njegove za-konjie žene je preuxagala ljubezni njene tekmovalke, Ln kl^j.učavli :čar se jb trudit,'da ' bi pozabil |>ožo Polonyjevo. To se 11111 je dozdevno posrečilo, a ne zatrdrio. Ko je pred kratkim službenim potorm prišel a- neki vagon, je na. letel v njem na žensko, ki je pomotoma zaišla v prazen oddelek.
H0.TAK1, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V . ZDRUŽENIH DRŽAVAH-
vsem varnostnim mkrt ipom in od-jStara ljubimca sta se spogleda-redbam finančnih oblasti gredo|la iu '^sakoj spoznala. Poez je za-vsaik dan tovori svile, saharina in knkatna tihotapskim potom p?'e-ko meje. Tihotai|>stvo že ni več stivar posameznikov, temveč je ])o-italo pravi poklic. Cele tolpe ti hotapcev so organizirane in na tih ji prihaja neprestano do spopadov med 'tihotapci in našimi finančnimi stražniki, pri čemer se strelja s 'puškami in samokresi. Pred nekaj dnevi je prišlo do
Švici kmt 'bogata dedinja iz Kanade. ki je prišla v spremstvu sv0,1 ga brata v Evropo, kamor jo .if privedel važen namen. Vodja r-skih' beguncev je bil ruski vladi dobro znan — imenoval se je Go-luhovski in j». imel 32 let starega sina — in tako je bil bojni načrt dobro pripravljen. Kmalu so vi-dhli ni lad o ga Goluhovskega vsak dan v sprainstvu z lepo damo iz Kanade. O iijenoni premoženju so pripovedovali po Moartreauxu bajne stvari in nastopala je zelo razkošno iu zapravljivo. Kmalu •<c- je zaročila z mladim Rusom in ]»ovabila vse ruske prijatelj1 svojega zaročenca na pojedino. Mladi Goluliovski ji je napisal na kos papirja imena vseli gostov, ki se h te val prvotno naizaj poročni pr- j inia-j° Povabiti. Banket, je bil ra->-tan. Beseda je dala be«edo. pri | fin^ano insceniran. Rekla je go-jazni pogletli Polonyjeve so sta-|sfonl fla POskrl>ela tudi za fo-rega ljubčka premagali in Poez i lo-rafa- N'kateri Ritvi so menili, se je dogovoril z Rožo, da se kma-!da f"t->grafije včasih nevarna lu ziojpet sni (k »ta po stari navadi |f,var- to,la pi'efrigana Trreza je Rečeaio, slorjeno. Povodom ne-} iz.™v51a- ^ l>'> ^ala posnetke v ro-
ke veselice se je Polonvjeva pripeljala v Zebegenv, kjer se je S'-šla s ključavničarjem. Imela str, ^e zelo dobro, ker je bilo na ve-oboroženega spopada na mostu s,"lici (losti živahnih in veselili
na Brajxlfci. kjer se jc napadenemu finančnemu stražniku s streljanjem s -^mtškrmi' posrečilo raz
Ijiwli. Stara Ijulbeaen j" biita obnovljena in za kratek čas sta sc ključavničar in Roža po zabavi
»nati tihotap-iko tolj>o. ^tnogo P^Ia na sprehod v gozxl. S tega
sprehoda se je vrnil Poez domov bi-ez Polonyjeve. Nihče ga ni po ženski*vpraša1!, a njega je vseeno grizla vest in da bi postal mirnejši. je poklical k sebi dva tovari-
tragič.nejši dogodek pa se je dogodil pred kratkim na Drenovi, kjer je mlad finančni stražnik padel kot žrtev svoje službene vestnosti in svojega poklica. Noč jo
bila tedaj nenavadno ti m na in teT -lima razodel svoj čin. — deževna. Opolnoči je nastopil Obiskal je tudi s^-ojo mater tea-stražnižlko mesto na Drenovi Vinko Krstulina, 27 lot stari pripravnik finančne stiraiže. Ta kraj je eden izmed najbolj pripravnih za prelu«! tihotapcev. Stojišč Vsled deževja (pod neko strebo, je gledal KrstuHna v temno noč in pazljivo poMlušal. Bil je trdno prepričan. da bodo tihoitapci deževno noč Skušali izkoristiti.
se ji izpovedal. Mati mu je svetovala. naj gre na policijo, a on jc bil talko strahopeten, da se ni upal storiti tega. Naprosil j|» tovariša, katerima je zaupal tajnost, naj ga ovadita oblasti. Na podlagi te ovadbe je bil aretiran in orožniki
ke gospoda očta Golu bovškega, fotograf je bil navzoč in izvršil je kmalu svoje delo. Tereza je dobila slik" m še isto 110*5 je s svojim "bratom" izginil«. Podala je tako mednarodni pisarni za tajno siuŽbo v Brmsljru slike in imena iskanih ruskih revolucijonareev. Seveda je bila za to delo sijajno plačama. V Petrogradu so imeli tako žel jene podatke o "zarotnikih" ob ir nevskem jezeru.
Italijanski letalec
aretiran.
TOKIO. Japonsko, 20. sept. Tukaj so aretirali italijanskega k ta le a de Pineda, ki je nameraval poleteti krog sveta. V tukajšnji bližini je letal nad prepovedano vojaško cono.
Francozi porazili Druze.
so ga prisilili, da jih je spremil v
gozd, kjer ie umoril svojo žrtev. BEIRUT> Sirija". 20. septembra. _ _	Pokazati je moral .prostor, kjer je I V'qta^ džol*^kih T)rllzov so 'P11"
Že čez pol ure je -zaslišal moš-	zaklano ljubico. Lastno-K1'. 1x1 ^ mrtvih mi bojnem
ko hojo. Cisto tiho in sklonjen 5*c je pričel KrstuTina z naiba-Jano l^uško pomikati proti kraju, od koder je zaslišal šum. Nenadoma pa je šum ponehal in še predno se je finančni stražnik drHbro zavedel. se je iznašel prxl petorico ljudi z ogromnimi nahrbtn ki. Z a trenutek je naistalo iznenaden.)e, nato pa je Krttfnlina nameril puško in poizva.1 tihotapce h kapi tu laci.ii.
^lesto oflgovora so tihotapci
skakali za bližnje 'kamkmje. Finančni stražnik jih je pozval še enkrat, nakar so ga tihotapci od vseh strani potzdran-ili z revolverski m i streli. Krstmtlina je izstrelil dva naboja, nakar je tihotapce še osebno naskočil. Že čez nekaj korakov pa je zgrudil nezavpsten na tla. Dva rt* vol verska strela v trebuh sta ga zadefla in obležal je v mlaki krvi. Streljanje in ječanje smrtnoranjenega Krstulina jc vzbudilo bližnje finančne stražnika in orožniki, ki so takoj pohiteli na pomoč. Našli so samo še Kr-«?tulino v mlaki krvi in agoniji. Cim so tihotapci onesposobili svojega nasprotnika za boj, so pf>-l-rali zopet svoje nahrihtnike in se izgubili v teonni noči. Olddelek o-rožnikov je prenesel ranjenega tovariša do prve hiše, ostali pa so šli za tih ot ape i, vendar so izgubili vt>alk sled za njimi. Ranjenega Kustulmo 6» kasneje prenesli v kdmirgiena oddelek bolnice na Reki. Zdramoiki so mu sicer aktižali
ročno je o d greli el tenko plast listja in zemlje, nakar se je pokazal mrlič, že napol strohnelo žensko truplo.
Pri zasliševanju je zločinec izjavil. da je imel trden namen po Umoril svoje žrtve izvršiti samomor. Pogum pa mu je upadel in tako jc ostalo dejan .je neizvrše-no. K zločinu ga na pel jala d i lemta njegovega fsrca: moral je voliti med dvema ženskama, a se ni mog^l odločiti ne iza to, ne za
pomntali nahiihtnike na tla m po-"ono, zato je eno spravil s sveta.
Ko pa je umoril svojo žrtev, seje prestrašil lastne smrti in slaba vest ga je napeljala, da se je s4ke-sal ter izdal svojo tajno.
rešiti življenje .s takojš-no operacijo. vendar je nesrečnež vsled frnzke poškodbe in izkrvwitve kmalu nato umrl.
polju, po naskoku na francosko postojanko pri Museifre petnajst 111 fl j južno-zapadno od Suedia. Jetniki, ki so padli Frabcozom v roke. so izjavili, da so izgubili vsta-ši dosrdaj nekako petsto mož.
Podpisana bi rad izvedel za svojega očeta ANTONA ZORC, po-domače Žakljev iz Blatne Brezovice, št. 15, pošta Vrhnika, Jugoslavia. Kot mi je znano, se je nahajal pred osmimi leti a* AVaukegain ali North Chicago, 111., takrat je delal v šumi. Prosim, da sn mi oglasi takoj radi važnih zadev ali pa če sam piše na svoj dom v staro domovino. V slučaju, da kak rojak ve kaj o njem in njegovem naslovu, prosim, da mi takoj sporoči, za kar mu bom zelo hvaležen. Moj naslov je ta : — John Zore, 59 Arthur St., Little Falls, N. Y.
Pozor rojaki!
Y zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze)
Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt 8treet	New York, N. Y.


.J • :>.•
...ij^i--...^ A-..' .v. —. J	• t .
-.«. >

.. . ,

.1 ■- Z* ,
i«. SlruJ

"i
■ tj v
GLAS NABODA, 21. SEP. 1925.
BRIOITA
ROMAN. — Spisal C. M.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
17
(Nadaljevanje.) Vili.
CARUSOVA VDOVA V KOPALIŠČU
lvot ponavadi ^o prišli prvi gosti gosjv Klavdine v liiso ob petih.
Gospa Klavdina jih je sprejela v okusni, njenim lotom primerni črni o4deki. Z trlo odlhmo j<* izgledala aai na njenem, drugače tako pono-ji m obrazil, je bilo opaziti mehak odsev.
V	m presenečeni ^o opazovali novodošlo, mlado, vktko ueklico. z obilnimi /Jat i mi kitami t^r krasnimi očmi.
Na zahtevo gospe je nosila Brila vondar svojo lastno belo Obleko, v ka<< ri je izgli dala izvanredno murna.
Brila sama ni zapazila, kakšno ipoaornotrt je vzbudila s svojo majsko-*ve/.o lepoto. Mislila je Le na to, da ima zopet dom in da je za neikaj < a-a oproščena svojih skrbi. N j<*aie oči s<j še redno vprašujoče zrle na gospo Klavdino, da izve, če je napravila vse prav.
Dr. Fn.n-< n in nj govo žena sta pozdravila Brito z veliko prisrčnostjo. Ostali gost.je )»a -o začudeno zrli na Brito. Ali izgledajo druzabniee tako? In kako prijazna sta bila ž njo Frensen in nje-
/e.na!
Brila je v-a v-dučejia sporočila obema, da je za trajno v službi.
—	- No, <1, »e, to sem že izvedela od svojega mo-ža. Veseli me. To je bila podlim zmaga, kaj ne 1 — je rekla .stara-dama.
—	Za to zmago >e moram deloma zahvaliti tudi vam, milostlji-va gospa, 1< r ga^i>odn dokrtorjai. Pripravili ste me zelo dobrohotno, -- je odvrnila Urita.
—	O tem ni treba delati mikaikih i-luzij, draga gospodična. Prt prieana m*m, da je izključno vaša osebnotst izvojevala zjnago.
V	ti .m trenutku je -.topil ,k obema damama mlad čai-rtnik.
—	Draga teta, ali me hoče« predstaviti milosti jivi gos»piei ? — je rekel ter zrl z občudovanjem na Brito.
Ta jI spoznala v njem porof-nika. ki je prišel z vojaki mimo par ka. Ta {»ogled, ki je ra^ al se več drugega, jt1 pognal Briti rdečico v oči.
To je zapazil neki urug mlad človek v eiviini oiblieki, ki je stopil za ea-tnikonr k obema damama.
Preselitve« je zrl v lepo lioe tnr <i mislil pri tm:
—	Teo je zoq>etf neka j zarojeval. C'uduio, vda reagirajo vse na { njegove j riliziijeiiosti.
.Modi« m pa .;■• go>tpa »ensen že predstavila oba.
—	Moj nečak, porečnik Frensen, — gospodična Losseai, dru-/abnie.a go.Npc »Sleiiske.
Poronnik >e je priklonil ter rukel s prav poselimo neprimernim in značilnim »meihljaj-.an:
—	Imel sem ž«' srečo videti gospodično od daleč.
Brila se je razjezila nad tem njegovim smehljajem, dvignila glavo ter rekla hladno:
—	Obžaljujmi. gospod poročnik, da se n-e morem spominjati, da bi va/s že kedaj poprej srečala.
roroeiiiik je vrgel svoj pogled na testo, 'ki se jo obrnila na stran, da govori z neko damo ter odvrnil na okrajno sam oz aiv est en način ;
—	Va.š • lepe oči so bolj odkritosrčne kot vaša .usta, kajti izilale so mi takoj, da ste me spoznali.
Brita je /rla nanj mirno in hladno, čeprav je postala rdečica na njenem obrazu še gloiblja. Bila je že vajena tega, da so gotovi ljudje postopali ž njo v družbi kot z divjačino, ki je prosta za vsakega.
—	Zalibog vam no morem prepov.dati izreči tako domnevo, go-•sped poročnik. Oprostite mi. Mislim, da me go^pa Stenska potrebuje.
Hlad no se je priklonUa ter hotela oditi. Gospa Frensen pa jo je zadržala.
—	Trenutek, draga gospodična. Tu je moj drugi nečak, ki tudi aeli biti predstavljen. Dr. Herbert »enseal. — gospodična Lošsen.
Hladno ga je pozdravila. Pri tem je gledala v njegovo odločno, izrazito Uee. Imel je globoko-ležeče, izrazite sive oči. Na njegovem obrazu pa je ležal lahen usniev, ki ni i>il usiljev, pae pa nekoliko porogljiv in sarkastičen.
Druga če pa ni bil dr. Herbert Frensen porogljivo razpoložen. Bil je zelo živahen človek, odpntega, poštenega značaja. Kadar je vsled tega videl, da so nil«- najbolj pametne in najlepše deklice očarane oil čedni ga obraza njegovega bratranca, se je pojavil krog nje-govih ust porogljiv smehljaj Vedel je namreč, da Teo razve« svojega čednega obraza in lepe postave nima nobene dobre lastnosti in da je skrajno samozavesten.
Herbert Frensen ni bil nit.i izdaknka tako lep kot Teo. Za to pa je bil gotovo odličnejši značaj. Kadi njegovega hladnega obnašanja so bile ženske manj naklonjene kot pa 'bratrancu. Ni se zanima>l za laiika zavojevanja. Kljub zunanje hladnemu obnašanji pa je imel občutljivo srce ter idealne nazore.
Oba neeaka .so vzidi matere godnih hčera že davno vpoštev kot resna kandidata za zakon. Teo pa je bil metulj, ki je -kital od cvetke •lo cvetke, dočim ni srečal Herbert dotedaj še nobene dekilice, ki bi količkaj odgovarjala njegovemu idealu.
Kot brat i an v je bil tudi on brez premoženja in do pred kratkim je bil kot prvi odvisen od dobrosrčnosti Ktrica. Sedaj pa je dobil službo v laboratoriju velike barvuiee in ta mu je prinašala toliko, da se je lahko preživljal. Fpal je -tudi, da se bo v kratkem njegovo matei ijalno stanje še izboljšalo.
Doeim je j. mal Too še vedno denar od strica, je odklonil Herbert vse dokladke.
Dr. »c n sen in njegova žena sta ljubila oba nečaka kot lastna otroka. V srcu pa sta čutila, da je Herbert dragocenejši značaj, čeprav nista spoznala manjvrednosti druigegu nečaka. Herbert se jima je zdel zanesljiv, Teo pa nezanesljiv.
Zona dr. Frensena je na tihem iskala bogato nevesto za pofoč-♦ liika, ker je pričakovala, da bo ta vgnala v kozji rog lahkoživega mladeniča. Za ILrberta pa se nista dosti brigala. Vedela sta, da si bo sam ustvaril svojo ž i vi jonsko pot. Dr. Frensen pa je vendar varno zapisoval svate, katere je izdal za lahkoživega nečaka. Ker naj bi oba postaja dediča njegovega madega premoženja, naj bi ne dobil Herbert manjšega dela.
Le par, hladno-dvorljivih besed j? izmenjala Brrta s Heriber-tom, nakar je odšla proti čajni mizici: TJpala je dobiti tam kaiko delo. Komaj pa jo stopila na svoje mesto, ko je že stala poleg nje go-
«pa Klavdina ter ji položila roko na Tamo.
______________
f ♦..'»«•-• ..... • -
I (Dalje prihodnjič.)
»- ' ~ - '
v ;N
*r
Je

•:•.••. i. • •-•:•.• -=-•'"■.......'
Slika nam kaže vdovo slavnega pevca Carusa v mordkem kopališču. Polog nje s-ta dva otroka. Starejša. Gloria, je ("arusova lici. Jakobina, jc- pa iz diugcga zakona.
Viktor Hugo:
V ječi pred usmrtitvijo1
Oauvain se je napil itn ponudil vrč ('imourdaintt, ki je bil za njim. (Jauvaim napravil samo e.n požirrk. Ciimourdain je pil mnogo. -Pni tisti večerji je Gčdu-va.in piil. < 'iimaurclaiin pa .jelled. To je pomenilo, da je zelo razburjen, drugi pa miren. V ječi je zavladajo nekaiko grozno vesel j \ Oba obsojenca sta se pogovarjala.
Ciauvain je dejal:
"Nekaj velikega <e bliža. To. kar dela zdaj revolucija, je zagonetno. Za njenim vidnim delom se skriva nevidno djdo. Eno zakriva drugo. Vid ti o deflo jc kruto, nevidno I>a vzvišeno. Ta hip vidim vso zelo jasno. To jo čudovito lepo. Vendar pa sti je bilo treba j pomagati s'staro tvarino.
stajala iin s-e preanikala kakor dve
sene-L
Cimourdain je vnovič spregovoril :
•'Povej bolj točno, kako razumeš to stvar."
"Dobro. Hočete obvezno vojaško dolžnost ? Proti komu P:i*oti ljudem vendar. Jaz sploh nočem \ e jaške službe. Hoč+m imeti mir. Vii hočete pomagali ibedt i ni .Taiz pa hočem bedo siploli odpraviti. Vi bi radi progresivne davke. -Jaz ]>a davkov sploh ne priznavam. Iločom, naj se javne dajatve čim l olj znižajo iai plačujejo iiz skupnega prt,»l>itka.,
"Kaj misliš s tem?"
"To-1 •/: Zi'tr<-ti najprej vse za-
Odtod j jg^yjgp^ duLhovuike. sodnike in
tisto izredno leto 93. Na razvali- , • ,	, . . , . , ...
I vojake. Potem je treba izrabiti na;h barbarstva .so pričenja dviga-1	, , . ,p • ~ ,
1	^ i vse pnrodno (bogastvo. Tri četrti
ti hram izod)i*azil>e.r	..	, . ,
. .	I ne francoske zemlje je neobdela-
"Da." je odtsrovoril Cimourda- ^ n .. , ... ,
J	ne. liazorjite to z mljo mi i-azdeli-
rn. "Iz tt^ začasnosti nastane nekaj trajnega. To trajno je pravica, združena z dolžnostjo, to so zmerni progresivni davki, obvozna vojaška dolžnost, 'izravnane družabne ralzlike nobenih pred-
pravic. nad vsem tem pa vrhovni'/-, , . . .. , , , , . , . . , 1	'	tebi bila dobro obdelana, bi lah-
čuvar — zaikon. A'b=olutna repu-1,	.. . , . . ....
' i ko preživljala tristo milijonov
ljudi, vso Evropo. Izrabite pri ro-
te javna zemljišča. Naj ima vsak človek košček zemlje in vsak koš ček svojega človeka. Tako se skit-pni pridelek stokrat pomnoži. Francija daje zdaj svojim delav ceni meso samo štirikrat v lotu.
HILka."
"Jaz." je dejal Oauvain. "dajem prednost, idealni n »publiki." T'tnolkinil je, potem pa nadaljeval :
"Oh. draigi učitelj, kam pa
do, to veliko in neprecenljivo pomočnico. Pritegnite k delu za človeštvo vse vetrove, vse slape in vse magneitične toke. Zemlja iana !>osra,to mrežo podzenunih žil in po
spravite v vsem tem. kar ste mi tej mreži l?re r-udo^t obtok vode.
pravkar povedali, samozartajeva njo. požrtvovalnost, plamen i toe?t. usmiljenje in ljuiliea n do 'bližnjega ? Dobro jo spraviti vso v ravnovesje. Da. toda še iboljo spraviti \"e v harmonijo. Višje kot tehtnica <=-e dvigne lira. Vaša republika teli I rt. meri in urejuje člov.lka. Moja ga dviga gori k zenitu. To jo -laika razlika, kakor med matematiko in orlom.
"Izgubiš v oiblaikih."
"Ti pa v računih."
"V \*saki hannoniji je nekaj sanjavosti."
"Nekaj je je tudi a- algebri."
"Rad bi imel človeka, kakršnega bi u-Jtvaril Enklid."
"Jaz pa," jo dftijal Gauvain, "bi rad imel člo^-eka, ki bi ga u-ntvaril Homer."
Gimourdain je pogledal Ckmva-ina tako. kakor da mu hoče p?o-dri^ti z očmi v dušo.
"Poezija. No verjemi pesnikom."
"Da, poznam to beesdo. Ne verjemi vetriču, verjemi solnčnnn zaa'kom, ne cvetju, ne verjemi <ne-l>osklami nad seboj, ne zvezdam." "Vse to je nemogoče." "Kaj veste o tem? Misel jio tudi hrana. Misliti se pravi jesti."
"Samo nikar abstraikeij. Reipu-bliika je kakor dvakrat dve štiri. Aiko som dal \Tsakenin<. ikar mu gre . . ."
"Potem vam preostane dati mu še to. kar mu gre."
"Kaij misliš s tean?"
".S tem mislim tisto m^lseboj-no neizmerno s\*ohodo, ^ki jo mora priznavati Vsak nai>ram vwem in vsi napram vsakemu -poedinou. Na tej svoboda temelji vtse družabno življenje."
Raizen srtrogo dodočenih pravic ni na svetfcu ničesar.''
"Vse je." .
"Vidian samo pravico."
"Jaz. pa vidim «e virte."
"A Jcaj je nad pravico?" x "Pra(\Tonoalt." ;
Med pogovoroou sta pogoato v-

olja in ognja. Navrtaj'te zemeljske žilo in omogočite a*okVi napolniti vaše studence, olju vaše svetiljke in ognju vaše peči. Računajte j gibanjem valov, s plimo in oseko Kaj jo ocean ? Ogromna izgirblje na sila. Kako glnp je svpt. ki si ne zna pomagati z oceanom!"
"Si že do vratu v fantaziji."
"To se pravi, do vratu v resni čnosti."
Gauvain je nadaljeval:
"Kaj pa ženska? Kaj hočete početi z njo?"
"Ostane to, kar jo. Moževa dekla."
"Toda pod enim pogojem."
"In sicer?"
"Da bo mož njen sluga."
"Kaj hočrš reči?" je vzkliknil Cimoiurdaan. "Mož naj bo sluga Nikoli! Mož je gospodar. Pritena-vani samo eno kraljestvo — kraljestvo domačega -ognjišča. Doma je mož kralj."
^Dal. pod enim pogojem."
"In ta je?"
"Da je žena kraljica."
"Hočeš torej reči, da bi rad za moža in že.no — — '' Enakopra vnost!''
"Enakofpravaioist! Kako to nri sliš? Moški m ženska sta vendar taiko različna."
"Rek1! sem enaikojvravnost, ne pa enakost."
Nastopila je paVza. nekaiko pre mirje med tema dvema mislecema. Oimourdain je a-oio^č spre govoril:
"Kaj pa dette? Komu ga_das?'
"Najprej očetu, ki ga je zaplo dil, potrtm materi, kri ga je rodila potem učitelju, ki ga vzgoji, po tem družbi, ki napravi iz njega moža, potem oblasti, 'ki je vrhovna mata. potem spa človeštvu, ki je njegova prama/tl"
"Ne govoriš o Bogu."
Cim-ourdadn jc molčal. Gauvain p« nadaljeval
"Kdor jc na vrhu št o paiic. prispel do Boga. Bog se odpira* treba je samo v>atopiti."
Oimourdain se je zganili kakor človek, ki ga kličemo nazaj.
"Gauvain, vrni se na zemljo. Hočemo uresničiti samo to, kar je sploh mogoče."
"Kar je mogoče, se vedno uresniči." ^ .
"Ne vedno. A ako se preveč dotikamo utopije, jo uničimo."
"In vendar je treba zigralxiti u-lopijo. taliti ji jarem resničnosti, stisniti jo v okvir. Albeftraktna misel se moi*a, sjj>remeniti v konkretno. Kar izgubi na lepoti, pi»i-;obi na vrednosti. Je sicer manj-a. zato pa boljša. Pravica mora topita v zakon, in ko postane pravica zakon, .je aibsoAutnost. In to se mi zdi mogoče."
'Možnost je vee kot to." 'Ah. že zopet samjaš!" 'Možnost je s&rivnoeitna ptica, ki nnpil Htano kroži nad človekom .? *
"TiNslia jo je ujeti." "Živo."
Gauvain je nadaljeval: Moje naziranje je to-le: nepre->^ano n a/prej. -Če hii l)il Bog hotel da gre okvvk nazaj, bi mu 'bil list varil oei zadaj na gflavi. Glejmo vedno v ono stran, kjer je zarja kjer cvete in se rodi novo živi je nje. To. kar pada. jemlje pogum tistemu, "kar se vzpenja 'kvišku. Padec starega drevt isa je klic po novem drevesu. Vsaka doli a vrši svoje delo. danes je to delo državljansko. jutri bo človečansko. Dane* gre za (pravico, jutri pojde samo za mezdo. Mezda in pravica, to je v bistvu en aiko. f'lov ,ik ne živi, da bi mm ne bilo ipoplačano. Bog. ki je dal ljudem življenje, dela dolg. Pravica je naravna plaT-a. plača je naravno pravo."
Gauvain je govoril s .proroSktm zanosom. Cimourda in jo poslušal. Vloge so bile zamenjane in zdeilo se je, da je učenec učitelj. Cimourdadn je zašepetal: "Naglo korakaš." "Naglo zato, ker se mi mudi," jo dejal Gauvain smeje in nadaljeval :
' V tem je, dragi moj učitelj, razlika najinih utopij. Vi hočete imet: obvezno vojašnice. j»z*pa šolo. Vi sanjate o človeku-vojaku/ jaiz isanjiaim o čFoveku-državijanu. Vi hočete, da (postane -človek strašen. jaz bi rad imtfl mislečega elo-wka. Vi ustanavljate republiko
mečev, jaz w»t a navajam---"
Popravil je. staveik : "Jaz bi pa ustanovil rapmbliko duha."
Oimourdain je oziral v zamre/ena okna ječe in vprašal: "Kaj pa hočeš imeti dotlej?" "To, kar je zdaj." "Torejj odpuščaš sedanjosti to. kar počenja?" "Da." ",Za.kaj?"
"Zato. ker je to vihra. Vihra pa vedno ve, ikaj d) <la. Koliko ozdravljenih gozdov da samo en Irra-f. ki ga razkol je strela! Kultura je bila okužena, ita vihar jo zdravi. Samo da ni preveč izbirčen. Ali pa more ravnati drugače? Njegova dolžnost je, temeljito pomesti. Kadar grozi tako okuženo ozračje, razumom besmost vetra." , "Gauvain je nadaljeval: "Sicer pa, kaj me briga vihar, če imam kompas, in kaj mi je do dogodkov, če imam svoje prepričanje?"
In pripomnil je z glasom. <ki je opominjali na «las govornika oh svečanih treinatkih:
"Je n"4tdo. "ki mu je tceba vedno dovoliti, da dela po svoji volji"
"Kdo?" je vprašal Gauvain. Gauvam je pokazal s prstom navzgor. Cimourda in je sledil o z očmi smerri iztegnjenega prsta in zdelo we mil je, da vidi skozi rtroo cedice zvezdno nebo. Oba sta moflčaila. Nato je CimaurdEin o^iasU: "Družba je večja nejro narava. Kot rečena to ni mogoče, to so prasne mn.itt." "To je culi. Če bi ne bilo taiko.
s Kretanje parnlkov Shipping New
S3, septembra:
Mauretani.t, Cherbourg: Zeel&ndi, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
26. septembra:
Paris, Havre; Prw. Roosevelt. Bra-men.
SO. septembra:
Aquit&nia, Cbeitourv; Praa. Harfl-Ing, Bremen.
1. oktobra:
Lapland, Cherbourg; Columbus, Cherbourg, Bremen; Cleveland. Hamburg; De Grasae, Havre.
3. oktobra:
Leviathan, Cherbourg; Maj sUc, Cherbourg; France, Havre.
C. oktobra:
Pres. Wilson, Trst; Reliance, Hamburg.
7.	oktobra«
Berengaria, Cherbourg.
8.	oktobra: Pittsburgh, Cherbourg.
10. oktobra:
Olympic, Cherbourg; George Washington, Bremen; Andanla. Cherbourg. Hamburg.
14. oktobra:
Mauretaniu, Cherbourg; La Savo!e, Havre; Berlin, Cherbourg. Bremen.
17. Oktobra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
21. oktobra«
Aqultania, Cherbourg; Buffren. Havre; America, Bremen. 24. oktobra:
Leviathan, Cherbourg; Majeatlc, Cherbourg; France, Havre; Martha Washington. Trst.
28.	oktobra:
Berengaria, Cherbourg: Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen; Arabic. Cherbourg, Hamburg.
29.	oktobra:
Colutnbus, Cherbourg; Deutschland, Hamburg.
kel. Bodimo človeška družba, večja uepro morava sama. Da, f-e, naravi ničesar ne dodaste, čemu tedaj siliti iz nje? Sprijaznite in zadovoljite «e <z delom, kakor mravlja in z z medom, kakor čebela. Ostanite vprežna živina in ne silito med kralje duha. Ako pa kaj dodaste prirodi. postanete n.-1 dvomno večji 'kot. je ona. l>oilati pomeni razširiti, razširiti pomeni povečati. Družba je visoko razvita narava. Hočem imeti vse, kar manjka ulj m. in v.se. kar manjka mravljiščem, spomenike, umetnost. poezijo junake, getnije. Nosili večno breme in človečki zakon. \e n?, zdaj ni več otrok, nobenih 'zločincev nobenih obsojeni cm-v. Hočem, da podane vsaka človeška eiblaist simbol civilizacije in čuvar napredka. Duh mora l»iti svobo<len. za .srce zahtevani enakost, za dušo bratstvo. Človek ;i« ustvarjen zato. da nosi okove. ne«ro da razprostira svoje j>erot.i. Proč s človekom, ki se plazi po tleh! Ličinka se mora spremi miti | v metulja. Hočem, da se spremeni črv v žrveč cvet in ipoletii kvišku. Iločem ..."
Prekinil je .svoj govor. Oči so se mu zasvetile.
Premikal je earn o ustnie/«. govoril pu ni več. Vraita so Vda odprta. Od Ksunaj se je sliš-al ropot, f'ulo se je. kako udarjajo kopita vojaških pu^k ob tla. Straže so ^ nit. " de. Kmalu se je začul v bližini _ 'e ropot. Kolikor se je dalo v temi razložiti, so nosili de^.k» in hlode. Potem se je oglasilo kladivo, iki je zalbijalo žeblje v anrtvaV ki oder. — "Triindevetdeset."
tvo tvori del stopnic, ki vodijo k Bogu."
"Vsaka teh stopinj oče, mati, učitelj, družb«^ obla^: in	kfetanite y Snac^vi. Živite v nara-
vi. tu je t» j. Le da v term. rMja n* miril BoOjfi bi bfl inteta««ntai pe-
72 LET V TRGOVINI.
V Londonu je deloval neikdo. ki £?a ne navajajo ipo hnenu. v eni i3t ijvti trgovini 72 let. Mož šteie 86 let in pravr. da ne igre iz trgovine morda ne radi starostu in slabosti. marveč saano zado. iker se mu nudi povsem ugodina prodaja. Govoril je te dni z novinarji in se bridko pritoževal nad modernimi časa. "Dandanašnji ljudje ne znn jo delati. V trgovske posle je v stopila ŽMia in od takrat daije gre vse slatbše. Nikdar poprej ni bilo toliko pomot v računih kakor jih je «e*iaj. ko pasejo račnne žerwke Nikdar se ni delalo ta.ko slabo kakor se dela danes. Sedanja rod nn more dočakati visoke starosti, mer več morajo moški in ženske kmalu umreti, ker ne znajo delati. Jatz jfun dela'1 ipo 16 ur na dan m v nedeljo nisem trgovine nikdar zaprl pred drugo uro popoldne. Iti to je tajnost moje starowti.
PRIPOROČILO.
Rjojakonj v Oicaro in "Kimburst naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
J. Fabian,
čemu pa naj bo dražba na avetu tUk je pooblaščen pobirali maročni-
3.	novembra:
I*re«. llariiitig, Cherbotinr, Rrt-men.
4.	novembra:
Mauretanlii Cherbourg; 1>«' Or.ia-
pe. Havre.
5.	novembra:
Pittsburgh. Antwerp; Mount Clay, Hamburg.
7. novembra:
Paris, Havre: Hnnierlr-, Cherbourg.
10.	novembra:
Washinst^n, t 'h<-»bourg, Ilreriieii; Stuttgart, Ohf-rltourg, lire-men.
11.	novembra:
Aqultania, Cherbourg.
12.	novembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg.
14. novembra:
Leviathan, Cherbourg: Maj«-stJc. Cherbourg; France. Havre; AriU.tiiia, Hamliur>;.
17.	novembra:
Bremen. Hremen.
18.	novembra:
Berengaria. Cherbourg.
19.	novembra:
Zeelanil, Antwerp; Westphalia, Hamburg.
21. novembra:
Olympic, rhesbourg: Republic, Kremen.
24.	novembra:
Pres. Wilson. Trst; P.erlin, Hremen
25.	novembra:
Mu.uretani;i, Cherl<ourg; 11«« lutm-beau, Havre.
26.	novembra:
Albert Rallln. Hamburg.
28. novembra:
Homer'«*, i'herbourg. Suffren, Havre: America Hremen.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
i
Kdor je namenjen potovati \ atari kraj, Je potcebno, da je na tančno poučen o potnih Ustih, prt ljagl ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih aainorem
dati vsled naše dolgoletne lzkuSnjt Vam bodo goU>vo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrslue par-nlke, ki Imajo kabine tudi t 1JLL raaredo.
Glaaoat nove afc»elai^kr pobtare ki je stopila v veljavo s 1. jul'.jera 1924, samorejo tudi nedr^avljuLM dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj , tozadevna dovoljenja Izdaja Rene ralnl naselniSki komisar v Waub Ington, D. C. ProSujo za tako do roljenje se lahko napravi tudi » New Yorku pred od potovanjem, teas poSlje • prosilcu v stari kraj gla som nanovejfie odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCI! IZ STAREGA KRAJA
Kdor Zeli dobiti *>rodnlka al svojca Is starega kraja, naj naitf prej piSe ca pojasnila. Is Jug<*Ia vije bo "pripuSčenib v prihodnjll treh letih, od 1. julija 1924 naprs vsako leto po 671 priseljencev.
AmeriSkl državljani pa samorsj dobiti sem Sene In otroke do 18. Is ta bres. da bi bili Iteti ▼ kvoto T rojene osebe se tndl ne Utejejo
kvoto. Starlfil ln otrod od IS.	0»
21. leta smerlSklh državljanov	p
trna jo prednost v kvot L Pilit«	m pojasnila.
Prodajamo v osne liste sa vsa pr#
ge; tudi preko Trata aamorejo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
l«blte pri:
NAVINŠEK-POTOKAR SSI Greeve St.. Conamauah. Pa.J
•Jim* »Iot. liJilo»l<« eiiu rol * Amarki.
PIŠITE PO NOVI CENIK.
no za Grtas N»rqda in ga nojalkom toplo pnpopocamo.
Upravniitvo "01m Naroda".
[Prav vsakdo—
kdor kaj	kdor k»|
ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT i vsakdo priznava, da imajo J čudovit u»pek —-
MALI OGLASI
I? "Glas Naroda "
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce im e-brtnike, pri katerih kup« Jete ali naročate in ate « mjik postrežbo sadovoljn^ da oglašujejo v listu "Ctlaa Varod*". M tem boati ntie^H vsem.
Uprava "GHjui Haroda^
ADVERTISE in GLAS NABODA