Naročnina: ITALIJA . .
INOZEMSTVO
ČETRTEK
Letno i polletno
18-20	9-10
IZHAJA
2-60
4-60
Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12. Telefon 1590. Uradne ure za stranke ob pondeljkih in petkih' odlO—12. Oglasi: Za vsak mm visočine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent Plača se vnaprej. Posamezni izvod 20 cent.
Trst, 19. aprila 1923.
Leto IV. - Štev. 167.
Glasilo Komunistične stranke Italije
Delavčev boj, ki stremi za zadostitvijo takojšnjih, neposredno ekonomičnih pridobitev, postane neizbežno vojna ne proti posameznim osebam, ampak proti razredu.
n. imm
Nauk o nadviadju proletariata
Ta nauk je duša revolucionarnega monizma. Lenin ga je jasno razložil, po 189i. letu. Med boljševizmom in men jš c vi zrnom sluzi kot poskusni kamen.
Alko bi morali -izraizili s par (besedami bistvo boljševizma, njegovo -važnost v .ruskem 'revolucionarnem gibanju, njegov 'glavni pojem, M morali ireči: -poglavitni peljem boljševizma je hegemonija (nadvladje) proletariata.
Zadeva nadvladja proletariata je ločila revcluoidnaimi ma-m-zam cd vseh drugih »ljudskih« doktrin (naukov) — n. pr. ruskih »narednikov«. Kasneje je ločila dva toka »legalnega marzizma«, potem »ekonomizem« cd naukov, ki jih j-e širila »Iskra« in končno boljševizem od mefnjjševuzma. Jo funda,mentalna .razhodila -točka. Vsi drugi razhodi izvirajo iz toga. Je problem prčblemo-v.
Sedainja fcrmula obstoji v tem: demo-kralcija ali diktatura.. Iz vira pa iz problema nadivl-adija. proletariata', ad katerega nam predstavlja obratno stran.
V ruskem .revolucionarnem gibanju sta Plelhanov in Lenin ultirditellja hegemonije (nadvladja) prcleitebrarta. Razlika med njima, -obstoja v trim, da je Plebanov, ki je stopil pred Leninem (v areno političnih bojev, taikoj teoretično utrdil hegemonijo proletariata, pa je to 'ideljo ilzdal -v -na.jto-žava-ejših momentih pdlitičine zgodovine Rusi-je. Medtem ko jo-je Lenin ohranil siko z! .vse dogodke ruskega osvclbcdilnega gi-banjia ter ustvaril tisto stranko, ki je to -ideljo, idejo -v nadivladju proletariata, tudi praktično primeniila.
Na pariškem kongresu (II. internacionala), 1. 1899., jo Plehanov- neoporekl-ji-vi vodja m-aim-stične inteligence, izrekel te besede, vsebujoče globcfco resnico: »Ruska revolucija bo zmagala, v kolikor ho delavska revolucija, sicer ne bo -zmagala«.
To'j o bila ena izmed nalj izrazitejših formul -o idelji nadvladja proletariata. Sedanj« generacija bo videla morebiti v tem izreku le aforizem.
Kdo iiztme-d zavednih cevcilucionaircev, ne bi mogel danes razumeti, da more biti edinole delavski razred poglavitna, sila zmagovite revolucije v Rusiji? V 1890. letu pa jo bila zatrditev Plah-amova šele razodetje, toliko za m-od-nairodnii -socializem kolikor za rusko delavsko gibanje. Pie-hano-v je dali -vredno9t ruskemu delavskemu razredu, ra-vnetafco kot sta Marx in E n gel a -da 1 :l vrednost delavskemu razre-'du 'vseh mteapsKm (kapimnsti-mih"'®?''!.
Pred ra-zodetjem ideje o nadvladiju -proletariata, -se Lj’e revolucionarna,, ali presto rečeno -ljudska inteligenca »narednikov« opirala na 1 j udtetvo, to je na kmete. Delavski raizred je bil za njih le neka pomožna sila, kategorija ljudstva ki je sposobna piripcmoči k strmoglavljenju sa-modirštva. Eden izmed voditeljev stranke »Narodnaja volja«, Lev Tihomirov, kt-ereg-a slava je bila na višku v enem momentu ko ne bi za.mcige'1 nihče slutiti, da ee bo nekega, dne vrgel na kolena cb vznožju prestola-, tje imel veliko dobrohotnost prepoznati, da bo »delavski raizred zelo važen iza revolucijo«.
Plebanov pa je moral kasneje dokazati, -zato -da bo ta formula zad-ebila pravo vrednost,, da jo -je 'treba postaviti na glavo in reči: »da bo revolucija zelo važna za delavski razred«.
Leta 1905. je Ple-hainov prvikrat -izdal i-de-jo o niad-vladlju proletariata. To je bilo tedaj, ko se je približevala prva velika ruska revolucija, ki je bila nekako predhodnica revclucije 1917. leta in tekom katere bi morala ideja o nadivladju proletariata premagati vse dagcdljiaje prave socialne vojne.
Vredno je, da se pazn-a,- diskusije, ki so se -vršile na drugem kongresu naše stranke 1. 1903, glede izdelovanja programa.
Nihče drugi kakor Plehano-v ni tako zasmehovali, -r. njemu lastno duhovitostjo in talentom, »fet-išlzem (oboževanje) demokracije«.
Parlamentarizem, splošna volilna pravica, — v-se je odivistno, — govoril je, cd rk-olnost-i. Ako je parlament (v našem (rusketn) sluičatju konstiH uainla) nasproten interesom delavskega -razreda, imamo interes na tem, da skrajšamo njegovo življenje ‘in, ako se da to -napraviti, da ga razpustimo v dveh dneh, mesto da. bi ga trpeli dve leti. Tearično -se lahko preda4 dev-a- situacije, ki bedo prisilile izmag0'’1'1 delavski rairred. da odivzame svojim razrednim nasprotnikom volilno pravico Plebanov je to trdil. In odprava smrtne kazini? Tudi za krvoločnega, carja? Ali bi je ne potrebovali? Vse to je pdvisino od o-kolhosti, od časa in kraja.
Interes revolucije je najvišji interes. Tako je goVoir-il Pleh-anov, ne brez da bi vzbujal ogorčenje bodočih nasprotnikov. En del -kongresa je z dolgotrajnim rdirbra.vanjem pozdravljal njegov govor, Nekateri de-legatije so protestirali — s praznimi besedami — proti takšnemu go-vriru na enem ssciald-amokratičnem kon gresu. Med tistimi ki -so se -čutili ogorče ne -se (je nahajal tudi -mcnij-š-cvik Rozanov katerega jo h 1320. Sovjetska, vlulda so dila ih 'to -radi njegovega delovanja v vrstah buržoazne protirevolucij,jCi
Lenin je formuliral prvikrat 1. 1893. in d: vol j jaisno, idejo o nadviadju preleta riala v ruski revoluciji. V zadnjih časih so imeli sodrugi, ki so delali pri izdaji zbirke Leninovih spisov, srečo (i-n tudi zaslugo) s tem, da so našli znameniti, še ne objavljeni članek, katerega je napisal 1 1891, pod naslovom: »Kdo so prijatelji ljudstva in kako se borijo proti socialdemokratomn. Ta spis bo v kratkem objavljen. Je namreč odgovor na članske N. K. Mihajlov&kega in a. Krilenka v »Bu-
škem »Bogalstvonn«, glasilu »narednikov«, 'ki so 'bili naperjeni -proti mar-xistcm.
Čitatelj nam ne bo zameril, -aiko podamo tukaj nekoliko -daljših odlomkov. Ideja, o nadviadju proletariata je formulirana v njih z jasnostjo in istočasno s klasično preprostostjo.
Delavec ne more da ne bi videl, da ga kapital tlači in da je potrebno boriti se preti buržoaznemu razredu. In nj-s-go-v boj. ki stremi za zadostitvijo takojšnjih, neposredno ekonomičnih pridobitev, k zboljšanju njegovega ekonomičnega položaja, postane neizbežno vojna ne proti posameznim osebam ampak proti razredu, in sicer proti enemu razredu ki ne tlači in izkorišča delavca samo v delavnici in tovarni, ampak ga tlači in izkorišča povsod (podčrtavamo mi — op. pisca).
Radi ifoga pa je delavec najplodnejši zastopnik vsega izkoriščanega ljudstva.
In zaito da; -bi mogel on izvršiti njegovo poslanstvo -v organizirani akciji, -potrebno je le še osvetljiti njegov položaj, o-svetljiti politični in ekonomični položaj, dati izrazitost potrebi in neizbežnosti raz rednemu na-sprolstvu v tem sistemu.
Buržc-aizija je raizred k-i ne tlači samo v delavnicah in tovarnah, ampak vedno in povsod.
Delavski razred predstavna vse izkoriščane, to je tudi nepesedujoče kmete.
Iz tega nastane izvajanje: delavski razred se mera postaviti na čelo vseh izkoriščanih, to je izvrševati hegemonijo (nadvladje) v osvobodilnem boju. Nadalje podaja Lenin natančnejše ekonomično definicijo (oznambo) nadviladja proletariata.
Položaj delavca .v delavnici, v kapitalističnem sistemu, napravi iiz njega edinega bojevnika, za osvoboditev delavskega -razreda, fcaljt-i edinole naj-višfj a stopnja razvoja kapitalizma, to je veleindustrija, ustvarja mateni-alne pogojje in -socialne ■sile, ki so k temu boju .potrebne.
Povsod tam, iklje.r dejstvujeljo nižje forme kapitalističnelga, razvoja,, so ti materialni pogoji pomanjkljivi. Kjer je -pro-j dukcija razdeljena na. tisoče in t-i-seče m-a lih podjetji — in to celo -v najbolj enakih formah obdelovanja zemlje — je izko-riščamec v največjem številu s-luča/jev pro 'hteri-ai neznatnega podjetja,, kar ga. veže k buržoaznemu sistemu proti kateremu bi -se moral dvigniti. Mailo razdeljeno obdelovanje prikaže izkoriščane k zemlji, j Hi razdvaja, jim preprečuje raizumevati -ra,-»redno soli-diarnPst, jtm preprečuje «5 združevati, 'jim -preprečuje znati, tia- je ekonomični sistem kriv njihovega trpi j e-njai, njihovega, tlačanstva in ne -t,a ali cnia individualnost. Nasprotno pa trže velekapital vezi meil delavcem in staro družbo, s krajem, z gotovim izkoriščevalcem -in ga primere da se združuje, ga. primera misliti ter ga postavlja v položaj-, ki mu dovoljuje zapričeti organizirano akcijo«.
Za zaključiti citiram še naslednjo politično beležke:
»Kadar bodo najbolj- napredni prod-' stavaiki delavskega- razred« prežeti z idejo znanstvenega socializma in o zgodovinski funlkniji ruskega dclaivca, kadar se bedo te ideje najbolj razširile, kadair se bodo ustvarjale med delavci trdne o-rga-niraciije, ki bedo i-aprameuile sedanjo e-konom-Ičino gv-eriljo delavcev -v boj zavednih raizrediov, se bo ruski delavec postavil na čelo vseh demokratičnih elementov, bo siimog.laviil absolutizem ter bo povedel ruski proletariat, ob sl rani proletariata vseh dežel direktno nasproti odprtemu političnemu boju, za komunistično revolucijo«.
N-55 v-etč in nič manj: Bo že približno trideset let odkar so bile napisane te vrste, ampak zdi se, kakor da bi bile napisane danes.
Globoko poznanje marai-zma, popolno pc-s večen je delavskemu razredu, -kakor tudi. Leninov genij-, vse to je njemu pripomoglo, da- se je tako prordško izrekel, pred tridesetimi leti.
»V Rusiji je č-ldvek bodočnosti mužik — mislili so »naredniki«, to je pristaši kmetskega socializma.. — V Rusiji je človek bodočnosti delavec, mislili so socialisti.«
. Ta kratka beležka, dodana. članku Vla-dimii-ra- Iliča, sega na, dno cele stvari.
Da se p n v vsej popolnosti izrazi misel sedanjih bolj ševikov ter 'da se da popolno formulo o nadviadju proletariata,, ni potreba drugega kakor čisto majhne spremembe:
»V Rusiji je človek bodočnosti delavec, ki vodi kmetan.
Zgodovina holijše-vizma ni nič drugega kakor bo'j za nadvlaidtje proletariate. Pri-čemsi z rimn j enim -člankom Lenina (1894), nadialjulje s stairo »Iskro« (1990). z p ječ jodom« in »Prolrtair-om« (1905) 1906), za kbničati z. »Zvezdo« m »Pravdo« (1911-1914), se boljševizem bojuje za nad-vlaidijio proletariata-; danos nadaljuje, po loj -poti. V -tem boju je Lenin njegov ne-Iz prem eni j iv i reditelj. »Kornilov ali. Lenin?« - Tako je naslovil neki reditelj meščanske stranke, ki se je bojevala proti nadviadju proletariata in v korist, nad-vladja posestnikov — nek zgedovinski spis. Miljukov je imel prav. Ni mogoče boljše izraziti -pomena let-a 1917., v katerem se jo odločila usoda Rusije, kakor s trm-i tremi besedami: Kornilov ali Lenin'.
Tisti ki so hoteli nadvladje proletariata v revolucionarnem gibanju, tisti ki so določevali delavskemu raared.u -vodilno funkcijo v boju, so morali zahtevati, nu rmvno, po boju dikta.tuiro -proleliiirintn.
V tem pogledu se ni menjševizmu po sročilo združit obe nasprotni struji. Ko je htl na vrhuncu gibanja, v drugi polo vici 1. 1905., pod vplivom bližnjih dogod-
kov, -je bil menjševi-zeim časoma nagnjen k besednemu pripoznavanju nadvladja delavskega razreda, -v bo-j-u proti avtokraciji. Ni pa nikdar dvc-mil — -in to je bila z,a njega samoi-stina da ne bo mo-ge-i delavski -razred, našl-edinlj-eiga dne po zmiagi, penuditi d-obrohotnio cbtaist l-iberalni bu-> žc-aziji. Kajti -revolucija ne bi mogla biti drugega kot. bu-rž-caiZn-aL Oblast bi morala torej pripadati buržodeiji. In delavski •razred bi se 'moral čutiti za-dovcljcn da si je apeksi prste pri seganju v žerjavico, po 'kostanju. Znamenita zgodovina rovo-1'jcije 1. 1905., napisana daugeg:-. dne po pcraizu, od orakulov menjševizma, je v tem pogledu priznala, najbolj jasno fik-zofijo: revolucija 1. 1905. je bila premagana, ker so 'imeli delavci idejo o ustanovitvi osemurnega delovnega časa in so tako na grob način -prekoračili meje liberalno-buržoazne dostojnosti...
V-sa taktika menjševknia, v prvi fazi •revolucije meseca marca 1917., je dikti-
rana po isti filozofiji: boj na cestah in j barikadah, -o ti delavec, j-e tlvoj de-i-ež. Ti motaš prenašati vso 'težo. Pridobljena zmaga'pa nud-i -takcij oblast Miljukdiv-u in Gučko-v.u! Ker se gre za meščansko revolucijo ----
Ideja o nadviadju prnie tar lata v osvobodilnem gibanju, je tesno združena z ‘i-de.jo ditotattiure proletariata -v prehodni doli, kamera končaiti z cdpravo vsake države. Je duša*revolucionarnega marxiz-m,a., duša boljševizma,
Nailcga Ruske Komu-nist-ilčne stranke je, da .prim,oni k irealnosti to veliko idejo. In pilmeniila je že 'dobršen del.
Sklenimo vrste. Sko izvse -ovire in kontraste -prehodne diobe, -s krivinami Nove ekonomične politike, -vzdržimo trdno 'idejo o nadviadju proletariata.
Ivaj-ti proletariat je edini razredi ki zamere napraviti konec kapitalizmu in u stamovit-i novo socialistično družbo.
G. Zinovijev
Zlili
Z
Iz Jugoslavije
Boj med centralisti in avtonomisti se v Jugoslaviji nadaljuje. Med radikalci in demokrati ni prišlo no nobenega sporazuma in ni prišlo do sporazuma niti med radikalci in brvatskiimi in slc.venvkimi avtonomisti. Belgraij-ski -parlament je torej še vedno brez kvalificirane večine, ki hi prevzela vlado v svoje -roke.
V tem boju mod centralisti in avtonomisti je za nas važno dejstvo, da začenja Radie pozabljati na program s katerim je hodil med ljudstvo cb volitvah. Ob volitvah je -m-c-ž trdil, da mora postati Tir-vatska delavsko kmečka republika in da se mora odpraviti kapitalizem. S 'tern programom si 'je prid-c-bil sim pat! je :n glasove kmetskih in delavskih množic. Sedaj je pozabil na odpravo kapitalizma, na delavsko in kmečko republiko kot tako. On in njegova stranka s-s zadc-vo-!-juijetia -s fedcra-tilvno Juigd-sila-vljo ki naj bi ji načeloval kralj in v kateri bi bila' H-rvatska. le -toliko sames-tejna, da. bi lahko imela svojega bana.. Ban pa naj bi bil seveda Radič. Ljudstvo, ki mu j-e verjelo pa naj se obriše pod nos.
Med bc-jem ki ga bije med seb-cj jugo-šl-c-vanska naciona-li-sflčn-a buržcazi-ja se pa nadaljuje teror proti delav-3'ivui. Od vsepovsod prihaijaj-o i-z Jugoslavije vekti o nasiljih preti proletariatu in njegovim organizacijam. A-retiiraijio in z-aoi-rajo se delavci in delavski -voditelji-. V Dalmaciji je predlagal državni pravnik smrtno kazen proti -petero delavcem zara-di čisto navadne komunistične propagande -potom -letake v. Država, ki se tako boji komunizma, da predlaga -smrtno kazen zaradi nedolžne propagande mera biti pač že na robu -propada. Kdor pomaga tako državo uničevati, -jo d-iskredHirati in ji šk:cid-qivati. vrši najpdemenitejše delo. Jugoslovanski proletariat, se pa v istini bori proti nasilju in terorju pogumno in vstra-jno, da ga moramo vzeti za zgled. Kljub vsemu .pristopa v svoje razredne organizacije in se udeležuje protestov pro ti vladnemu sistemu. Tn bo zmag®!. Ro zrna.ga.l in -si 1)0 csv-djil bo-dežn-est.
Na raskrsnici
lz lista »Itadničko Jcdinstvo«)
U gra-ni-eama jedne politi-čke koncepcije, štet.ne -po večinu naroda u -nav-oj dn'ža-vi i neipndeisne za dclk-ratj-čenjo pri-vred-nog i ideološkcig iiij-eclinijic-nj-a rasu-tili naircd-nilr idolova, u nekoliko plemena i pokrajinskih prilv-redinih celina, i zaokružava-juči nera.vn-iim linijam fic-nmailnctg neizra-žavan.j-o onoga sto se želi postiči na- 'torne putu, -vlada-j ulča ije bu-ržoazijia cd -ovc zemlje napravila -nešto što je bez imena, ili sa više imcina, što ne zna šta želi i kuti,a ide, ali -ako zna i to što zna alko se sastoji u cin-o-me što -ona sada izražava, onda se to može naelvatii saim-o: rasipništvo Rasipn-ištvo i mcral-no, poli,tičko i nacionalna i pri.vredno.
To rasipništvo u malo, na pa-rčad, na dolivat, traj-a-lo je če-firi god.ine, a sad se olpočelo na veliko, na cel oj -liniji, generalno. Sve jo oslabljemb 'i uzdrma.no. Sve je na dobošu: ,i srpstvo i hrv-atstvo i cr-k-va i džaniiij®, — i nacionalna celina kan najosatmiji istorijski nnpre-diak nacije, i privreda i finansije i — sve! Sa sv-im tim su zaiigrali neScoiliiCimia. pcHtičkili kockar,a i igra se redi hazardno:	sve ili
ništ-a —: ili eno što je nemoguče i naza-dak ili. ni o>vo što -je tu i što je moguče, bar u svojej epobi i na čemu -treba -ra.dit.i i pedizati. Ili pu-nu hegem-oniiju srpske buivžoazije lili zlo i po drža-vu i narod; ili »č-oveoansku re-puibl-iku« Huvaitake ili krv i nož, — ili kranj-sot na svim stnanama ili propast zemilje i celine. Kapiteli domači sa prilivom stranica? pctaujiat-i -kao kvasac i -traže prosperi-te-t, pijaice i po rele ti-vno-j sn-azi udeo na vlast i tim sred-stv-cm zaiganantavani profit -i Sičar; jc.dan ka-o i dn-ugi traže -i prevede eksploatacij u rodnih i prirodnih snaga, — jedan pered d-rugo-g giram-ze za cavaj-anjcm v las ti i bogastvom: ne voddči -računa da li je to i interes celine, nar-od-a -ili nije.
Svaka cd kapitaili-stičnih grupa tvida da su njene koncepcije i aspiracije .jedi nc-spnsBv.ajuče, svaka, od njih našla načina da od tcig kapitalističkog razraču n-a.vanja napravi plemensko, upravo »na rodno« pitanje, da na tom pitanju -zadobi-je, »prlverenlje« »dvag« plemenSkog -dela i da povedu svaiki -svnje plomo u bratoiU-bilački bej u kojeim što želi ili da zajed nitki razibuoaiju ono što je zajednič-ko. Kapital je go-sped-ar na-rrdncig bogastva i moralno i materijalncig i cm je neo-gra-ni-čeni gospodar eksplioa-tiemnih masa, u-pravo kao da živimo u doba -plemenskog razraČima.vn n j a- med ju Mal.iscrima i-Ii Mi rid-itime, u Albain-ijJ 6U1 su vesdje plemna
bili neograničeni gosped-a-ri i krvi i tela i džepciva svojih vernih.
Plemenske partije u Jugoslaviji do vel e su naiš narod zbog svojih kapitalističkih interesa na ist.i stepen, na tačku nepomirljive plemenske borbe. Hi — ili! Sredine nem®. Minimalni programi su: au-t-c neurij e, republike i policijski lie-gemo-nis.tčmi cen-tnali-zam. Ist-ovrcmcno, na jednom telu, sve troje! I to cdmiElh! Tako su oriientisali nared.
Ali to je nemciguče i je-d-no 1 drugo i •tr&če. Ni godno c-d cko troje nije ono što bi zadovoljilo nejednakim In-teresi-ma kapitala na sviim &t,ranama,. Policijski cen-'t:a-!iižam s-rpske buržcazi-je i njen men-o-pcl na d-ržaiv.u ne ide u račun budžoaziji dirug.i-h plemena -i pokrajina, **mirotvcir-na, republika«, ni-je u interesu monarhis-tičke k-amariile keji je sis-aiju i kejima je ona- »Amerika« i zlatn.i rudokep, a niti je-,moguče u jednoj državi — dve i dva čiblik-a ist-ovreimenc, kao šlo ne ide u interesu c-niima kicj-i sebe pedižu po-moču st-rogcg centralizma dati au-tenemije pokrajinskim kapiialima, keji bi zbeg svoje -premoči dov-eo u opasnost kapital centra. — Pa šla sada.? Dalje tim putem? Ne m-ože dalje. Samo i jedan korak c-va-ko ravno napred, značio b.i t eliko zlo. Ot-p.ri-lik-3 se zna kak-vo. U čor-sr-kak su do-veli nared, i -to onaj pod kcijim je — am-bis. To več -seča ju i oni kc.ji su na naša predv-ldijacj-a i u,po,zorenja uimesto da s.-; t-rg-nu,, tra-žlili jo.š j-ači pregon -radnika kao anttdržaivnih. Da, mi smo antidr-žavni zaista i za Pašiča A Radič i Pribi-. Čoviča -i Kcrošeca i dr. Spahu j er po nji-liovo-m i njihrivih pandu ra, država su eni i njihovi džepovi. A za nas je d-ržav.a nn-nod, njegova celina. I na-s se sto-ga pregoni, bezoibzimo, ludj-ačiki, -po saglasnosti njih sviju. Tu su interesi kapitala jed-naki i bczuslovn-i: Radič čestita Pašiču na uspelem razgonenju ir.ad-ničkog po-kret-a, a Pašič liku-je i ushicen aplautiira Radiču na njegov rad u rušenju radn>’ kog, »beljševičkog« pokreta u Hn-atskoj«. Samo ne daj da. ti uvlače radnici ruke -džepove i sačuvaj punu moč hezgrani-čene eksploatacije, a medjusobne čemo račune več izmiriti!
Dan-as, kao reko smo, -iskrsava sve veči brej -enih keji znadu da- mi-sle, da je da-nalšnč.a situacij® u Jugoslaviji samo posledica razgone-nja -radničkog pokreta. ko ji -je hio nosilac ideje narednog jod in-st.va, i za-tvaratnj-a socijaln-ih ventila knji su svu.gde motorna snaga i -pc-luga na--pretka -zemlje i (ko-jj moraju da nalaze. o-duškama bilo i u formama p-rotilv kojih se socijalizam kao nauk,a i filozofija u vek'bori, a kr je su same po sebi najma-nje u inter-esu onega čemu je ima-lo da posluži, proglošenje rad-ni-čkeg pokreta za »antid-ržavni« i »ruši-lački«. Strahovite posledice svstskog raita traže socijalne reforme i klasne borbe koje bi upravljale c-konomijom i politikom i krčile put tendenc jama i objektivnim ud/vima razvit-ka. Aiko gladan radnik — -a -takvi su sivi i do neverovatnosti — ne može da se bori Vroz ovaj klasni pjkret za pristojniji ži-v i, onda se on udr-jžuje i sa etium vragom je ;i taj samo prot.iv on -it e koji n.u zabranjuje -rad na klasnem pokretu. To je posve razumljivo. A -to važi za -vse na-jamne radhike, in-telkt-ualne aiko i fižičke, invalide i siročad kmo i siro-mašnog se-lja-ka i noalog ohrtnika. Oni moraju da traže negde zaštite, na to ih upučuje njihov tkonemski položaj; pa što to uzi-mia i talkve fc-rme koje -su i protiiv soci ja-lizma i pr,čtiv kapitalizmai, kontraire-vo-lu-cicnarne i naizaidne, krivi su oni k-dji ili tamo goine, a to je vladajoča oligarhija, u či-ji-m je rukama državna vlast.
Ali tako se ne mole dalje. M.i nečemo evde nabrajati ave razlage na koj'ima se zasniua ova trdnja. Oni su poznati i u privredncim i pclit-ič.kcm i psihološkem pogledu. Došlo se na ra-šfkrsnicu: ili da-vanje oduška sacijatoo nezaddvoljnim u-kidajuči sve iznimne -mere protiv -radni-č ke klase i puštanje radničkem pokretu da kanializuje nezadovoiljstha i bedu širokih nairad-nih slcijeva u -pravcu klasnih borbi i u-gušenja kontr-arevolucionairnih separatiistiif-ikih tondencijia -buiržoaizije — ili pleiractnski suk-obi i katastrofa nacije i države. Ili pošti-vanje sopsttvemih zakona i u njih ovc m grainiicaiina da vanje sl obode de-lcivunja socijalnim pekroti-ma — ili dalje upadati v sve veču haict-ičnost i na-znd-cvnn-je; ili d-avaraje slobcde legalnog delovanja- -radniivkom pokretu — ili nc c-pasiše ni sva pa/kcva-njia i prOgironi o-vcig zbog rada, m® -i u minijaturi, na bu-djemju rad-n-ičikog masa. Žfv orga.niizam traiži hrane; ideja i nauka padaju pri-lepljivo na one koji u njima gleda ju svoj f,pas: bujica ako se zajažava na svom koritu, t-ražji tz-laz-a na drugoj strani, pot-ketpa-vajuči zemlju.
F.ašisto-vsikia disciplina igre -polagoma v franže. V zadnji številki smio omenili nesoglasje, ki je zavladalo -med fašisti -radi novega volilnega zakona, radi oddaje garaj e italijanskih železnic nekaterim privatnim družbama in celo nesoglasje, ki postaja vedno 'bolj ži-vo radi razrednega boja. Danes omenjamo -na drugi -strani kritiko prati fašistovski vladi, ki jo je izre: kel na. zborovanju istrskih županov fašistovski posla-nec Albainese. Zaradi -to kritike je proglasil istrski deželni fašistovski odtbctr Albanesi-ja za. norca. Sedaj objav--Ijajjo ils-ti članek fa-šistovskega profesorja. Sara ga ta proti fašistovskemu nauč-nsmu rnimist.-ru Geniti-le. Čla-nek napada •prav ostro imenovanega ministra, koje-mu očita nesposobnost in celo reformistične tendence. Zaključuje članek z grožnjo, da bo treba napraviti novo oboroženo ekspedicijo v Rim, da se osnaži mesto politične nesnage, ki jo je taim še vedno veliko in da se obvaruje Mussolinija slabih -svetovalcev.
Z nesdgiaisji se mm-eže -tudi fašistovski ■porazi. Pred kratkim so se vrš-i-le v Turinu volitve obratnega odbora pri tovarni avtomdbi-lov »Fiat«. Zmagala je proti-fašistc-vska delavska, lista. Pretečeno soboto so se vršile tudi v Turinu volitve •obratnega -od-bara v tovarni avtomobilov »Lancia« in »Spa«. Zmagala je lista združenih komunistov in spcialistov z veliko večino glasov. Fašisti so debili komaj 50 do 60 glasov kljub vsemu nasilju. Pri Genovi so stopili in v Bieli tekstilni delavci v stavko proti v-cl-ji 'voditeljev f-ašistov-skih sindikatov kjer -so delavci vpisani. V Bolc-niiji so se izrekli ag-rarci -tudi proti fašistov-skim sindika-tom češ, da, so vanje pristopili delavci, ki sp buli svoj čas -rdeč-kianj-i keji delajo sedaj v im-enu fašizma ra-vno tako pirotivelepos-sst-niško 'agitacijo kak-civ prej v imeau socializma. Fašisti so obljubili, da bodo a-granče -natepli rav.no tako kakor prej delavce. One a-gra.rc-e, ki so prej mastno podpirali fašizem. V Trstu so bile razveljavljene volitve obratnega odbora tramvajski) uslužbencev zato ker so h-i-li izvoljeni s-atmi rdečkarj.i. Razpisane so bile nove volitve. Organizacija tramvajskih uslužbencev jo -naročila svojim- članov in simipati-zffntom naj -se volitev vzdirže. In rc-s so se vzdrižalt. Pri volitvah so zmagali fašisti, ker niso imeli protikandidatov. Teda 90 cd-st. delavcev tramv.ajcev se volitev. ni udeležilo. Fašisti so debili, oko računamo -prazne glasovnice- k-etnsii 6 odst. glasov. To je skiro toliko (kakor nič. T-o je mor alna, zimaga naših fcreanvfiijccv,. ki so hii-i -cd -nekda j v prvih vrsta-h tržaškega.' irevc-lucicna-rnega preleta-riat-a 'in s-o h-oteli -c-stati zvesti svoji tradkii-ji.
Tajka 'je te rej. sloga in take so zmn.ge fašistov. Še ndk-aij take sloge in tekih zmag, pa se bo papirnata stavba podrla.
m no«].
V sredo 17. -t. m. se je zaključil v Mi-
Evropejski kaos
Položaj v Poruliirju je neizpremenjon. Nemrmost vojne ni odstranjena. Francozi nadaljujejo tam svojo politiko nasilja. Omejujejo svobodo domačem prebivalstvu in -nadaljujejo razširjova-ti okupacijo. Medtem se 'je nemška pasivna rezistenca pocjstrila i-n se že spreminjajo, v protiofenzivo, ki jo vrše dela-vci v rudni- • kili s pasivno -rezistenco, s štrajki in protesti. Oni hočejo oncim-cgočiti Franciji one sadove, ki si -je mislila, -da jih bo dobila. potom okupacije. Delavcem se pridružuje vse probi-va-lsfivo. Odpor nemškega -ljudstva je opravičen ako pomislimo, da ima Francija namen odvzeti dama-čin-cm vsak vir doh-odik-ov, da jih hoče izstradati in uničiti .vso n-amško industrijo. Francija hoče dejansko -prisiliti Nemčijo, da -se uida pcipolncana ali pa da se vrže v v-ajm-o. — Na okupacijskem ozemlju se rnneže spopadi med prebivalstvom in francoskimi vojaki. Vsak dlan zabelo-žuje kronika kak nov -spopad in število mrtvih, ubitih franc-odkšh vejako-v in nemških -prebivalcev se mn-ožii in kri po nedolžnem pireli-ta ustvarja oni duševni ■položaj, ki vstvarja možnost -nove vojne.
Taka je slast, ki jo vžiivam-o oh današnjih lepih razmerah, ki nam jih je dal kapitalizem,	t	-
— ‘ * 5 -	,	J
O kakem kporazumu med Francijo in Nemčijo -ni zaenkrat govora. Vendar se pričenja obračati franccska javnost sama proti okupaciji. Francij« išče zato po-m-c-č pri Angliji ki naj bi poskusila da bi ■prišlo do sporazuma. Anglija pa se noče vse-sti n.a limanice, ker jo sama vesela nad fcim ko gleda kako si njena konlku-rem-tija Francija pnlagcma -lemi zobe ob trdem Poculirsikem c-rehu.
Ite-lijianska vlada so za zadevo menda no briga. On je sužnjica Franoi-jo in mora. plesati kiak-or -ji godi gospod Poim-care, ta. lis-j-aik, ki ima sedaj v rokah francosko vlado.
Tudi ima Mussr-15-ni sam dv-ma dovolj skrfb-5. On mera skrbeti da umi-či dnmač-e puntarje in da išče doma cmi mir i-n oni red, ki, g,a, še nima, Id ga ne ho imel nikdar ker je vedno več -takih, ki se pro-1:ivij-p njegovi pc-litiki.
Angleška vlada Romar I.a-.iva bo mora la demis-iicnirati. Debila je v parlamentu nezaupnico 'praiv radi postopanja glede na zadevo Poruhrja. Ni se izrekla ne v korist cktupaeijje ne -v koi-ist Nemčije. Prol nazaupniic-o je -prišlo v anglešlkem parlamentu do ]>retetpa in do burnih prizorov. Zgodilo se je prvič, da so cb tej priliki deta-vski poslanci zapeli proletarsko pesom »Rdeči prnpr-r«.
Iz vsega je jasno, da živimo v koesu. Kaos v nettna-nijiih zadevah posamc-anih -velesil. Kaos v mednarodni politiki P-roti temu kaosu, proti vatnemu 'oboroženemu m-ini so dviga grozeče proletariat, vseh dežel im vseh n-arodo-v in iz njegovih polnih prsi deni bojni klic: Proč z vojno! Živela proletarska Internacionala!
lanu tri dni traj-aječi kongres Ita.Ujian sko scuialistilSne stranke. Kc.ngires »je i mel -nalogo d-a kcin-čno dc-ločil ali se ital, eocialifltilčna »t-ra-nikiai ipo-dvrže sklepom IV. fec-ngresa III. Intei-naici-onale z-a zd-ru ži-tev s k-cimun-istično stranko Italije. Večina kongresa se je izrekla za III. inter--na-dioinial-o trda proti 7d-ru|ilvi s k-omunis-tičmo stmanko. Tretjelntem-aicAonalci, k.i so bali za tiako-j.šnjo združitev s komuni-sti so izjatvili, da ostane,jo še nadalje v so~ ciailističmii stranki z nalogo, da bodo v njej agitirali za sreje idojc.
V prih-cdnji številki bdimo -ohj-avili o tem kongresu abšlmeje poroičil-o.
IBS lil!
in ministrska kriza
V pretečem cim tednu se je vršil v Tu--rinu kongres italijanske ljudske (klerikalne) stranke. Kongres se je izrekel p-ro--ti fašizmu in proti sodelovanju -z Mussolinijem. Vsled tega je Mussolini v njegovem ministrstvu se nahajajoče ministre in min. tajnike -vprašal ali bodo sedaj sledili sklepom -stranke ali hočejo ostati še nadalje v ministrstvu. -Klerikalni minister Calvazzoni in troje klerikalnih ministrskih tejini-kov s-o d-aili svoja mesta Mussoliniju na razpolaga naj on določi ali si še želi njihovega -sodelovanja ali pa hoče izbirati n-ove ministre i-n podimini-stre v vrstah drugih strank. Do danes se Mussolini še ni odločil.
Tud.i o tem dcgodlku italijanske notna nje -politike se bomo pečati obširno v prihodnji številki.
»Današnji družabni sistem je sad na silstva in ropanja. Zato smemo trditi, da so vlade današnjega sistema one, ki ovi rajo razvoj naravnih zakonov in vzdržujejo privilegije.«
»... Revolucija je neizogibna: ona se bliža z jasnimi in vidnimi znaki, in se nič ne zmeni za razprave učenih ljudi. —
Pisaca.no
*
Internacionale je solncc bodočnosti!
Garibaldi
Ruftina namesto tratoliine v nemških šolati
Na Nemškem bo bržkone zavzela ruščina mesto francoščine v nemških šolah. Ogorčenost nemškega prebivalstva nad francoskim pustolovstvom v Ruhiru olajšuje agitacijo za to preosnovo. Sedaj ima francoščina prvo mesto -med tujimi jeziki in angleščina drugo. Razni činitelji delu jejo sedaj na to, da bodi angleščina kot prvi svetovni jezik na prvem mestu, na drugem pa ruščina, ki je matica vsem slovanskim jezikom in praktične vužno-sti za Nemce vsled nastalih kupčijskih odnoša-jev med tema deželama.
Kam gredo reparacije?
Na to odgovahjia bra-tska »Humanite«.
Okupacijska armada je znašala 1. decembra 1921. leta 130 tisoč mož, sedaj pa šteje 140.000. Pred vaino imel i Nemci na latom -ozemlju 70 tisoč oborožene vojske. No samo francoski, belgijski, ameri-k-anski in angleški častniki in -vojaki, temveč tudi njihovi sorodniki in služabniki 'žive na -račun nemškega naroda^ Ali si morete mislili kako težko je breme, ki ga |je naložila tujo, okupacija po.rcn-nkemu prebivalstvu? Glasom člena 8. jxi-godbe o piorenski pokrajini mora Nemčija oddati zvezn-ikom vsa zrak-oplo-vna sredstva in talbcrišča, v katerih se je na,-lnajiaJa prej nemška vojska. Proti d-olo-čilom pogodbe je zaplenila -zavezniška vojska za nova taboirišča 1300 ha zemlje, za strelišča pa 11.00 ha. Zaveznika so zaplenili mnogo hotelov in palač, 23 gledališč, 52 kinematografov in mnogo drugih poslo-pij, ki so jj.i!h spremenili v hiše javne razuzdanosti. Za urejonanje drugih j-avinih prostorov je plačala Nemčija samo v okrajih, kjer je bilo nameši&eno francosko vojaštvo 800 milijonov mark. Domišljija naših (francoskih) elegantnih oficirjev glede stanovanja, perila in hrane prekaša vse meje riostoj-nost-i. Generali in drugi visoki častniki imajo pravico do stanovia-nijla -v posebni palači. Stanujejo po navadi v 7—9 sobah ali salonih, (izvzemši stanovanje slug, ki i-nrajo na razpolago posebne službene prostore); sprejemno dvorano, 1 velik in 1 miali salon, salon za igranje, salon kjer general dela itd. Do 1. decembra 1921. let-a so zavezniki rekivi-riraiti najmanj 9700 poslopij, kjer je 38.000 sob. V Mainzu -je -vrhovni po-velj-nik v 1920. letni potrošil 320.000 mark. Isto se jie godilo da si uredii grad po vzorcu hesenskih velikih vojvod. Preureditev gradu Wald-hausen pri Mai-nzu je stala 1,572.000 mafrk a-li 380.000 francoskih frankov. Leta 1921 je isti general potrošil v iste namene 275.000 mark. Do 1. decembra 1921.
leta je stala olepševalna strast francoskega, generala nad 3 milijonov mark, ki jih je plačala Nemčija. Monsignor Lol-grand, vojaški duhovnik, k-i je živel -v xa-seddnem ozemljiu s svojo materjo, sestro, vnuki in družino svojega sluge, je potrošil 330.000 tisoč mark. Isto se je -godilo v Weisbadcnu, Kdblenzu, Bonnu -in drugih mestih.
Od najnižjega častnika do generala — vsi žive razkošno. Nemčija preskrbuje na sivoje stroške žene, sorodnike in -prijatelje najbolj galantniii vojakov na svetu. Zaikaj bi si ne privoščili, če pa Nemčija vse plača? Vprašanji e je sevodia, bo-li Nemčija mogla plačati vse stroške, ki jih •je prizadela okupacija. Oborožitev, vzdrževanje'tin idi-ugi stroški porenake armade so požrli v francoskem državnem proračunu 12 milijard frankov, zaplenjeno,narodno Imetje pa -je otežilo tudi nemške državne izdatke vse skupaj pa gre na ra-, čun — reparacij.
"   ' /
Mmm loliieniiii hi
v Frankfurtu
Borba proti fašnzmu
Tretja točk« dnevnega rala jo:	»Boj
proti mednarodnemu fašizmu«, h ‘kateri poroča sodr. Klara Zetkin. Okupacija Po-ruhrja j« povečala fašistovsko nevarnost ki preti 'vsemu delavstvu, ne Je komunističnemu. A fašizem rti le nevaren vsled tega, ker vede v v<$no, ki bi bila še mnogo večja im bairtmrska od zadnje, ampak tudi všteti tega, ‘ker ra®dv,a|jia, proletariat, in ga navdaja z naetonailktrmimi frazami, kar se pr«,vi uničiti še edino zmožno bojmo silo., ki ibi lahko ‘rešila človeštvo. Poznata moramo natančno Enačaj, tega po java. Nekateri sedrugi menijo, da je fašizem izraz belega terorja, tam bojne sile meščanstva. Kljub površnim skupnostim, moram® toč^ da predstavlja Hortyjev teror in fašizem dva ra,zlima pojava. Beli teror na Ogrskem je bil posledic mogočnega in ne neslavnega poskus«1 ogrskih proletarcev, da bi pobili kapitalizem in osnovali sovjetsko 'republiko. Po porazu to republike je zavojevala deželo mila skupina junkorjev in militariste* in postavila diktaturo nad deželo, ki je po večini ogratrnega značaja. Različen je fašizem v modemih industrijskih dežel <h, kjer ga ne sestavljajo le mase malomo-
natfva in malih kmetov, ampak tudi zlasti še nezavednega proletariata. Fašizem, je izraz ekonomskega poloma kapitalizma in propadanja meščanske države.
Kako j« zmagaj fašiizem v Italtiji nad delavskim razredom? Nekdaj trdni stebri meščanske dlržave so s«daij dletoma na-pnam nji indiferentni, detoma ceto nasprotni. A pod fašiistovskim praporom se je zbralo tudi mnogo onih ki so im©M poprej zaupanje v socializem vsled svojega nasprotsitva proti visoki financi in kapitalu in valeči upanča na izboljšanj« potom demokratičnih refcrm. To upanje je izginulo iz reformističnih strank, ker tudi saaae reforme v Kapitalistična dipullbi je magoJe deleči le potom 'revdlucionaime-ga razrednega bcija. K temu se še pridružujejo še Ojjudje brez poklica, posebno oficirji. Talko so se -ractvile faišisto vske organizacijo kot politično pribežališče ljudi br v; strehe. Tomu odgovarja tudi nijihov pceitiivni pre "ram, ki stavlija državo nad vso. MusscJIini j® ustanovil svoje prve c»!i?3mšiz.acija <v marcu 1919., ki so dalja,le velike obljube veliki in mali bunžoaziji, delaivcem in agrarcetm s pcpialnoma republikanskim nrojgjramcm. V celoti je o-le ena tačka programa v velja,Vi od prvega dir,- do »toneš nn.jneizprosncjše po-bi-janje delavskih organizacij. Gtolitti bi lahko tettnlf pomagal to gibanje, a ga je pusta m razpolago me&čalnistivni. Nasprotje raett a prannitn kapitelom, ki hoče, nafza.j k stmrim lastninskim razmeram in indufittpialnim, M hoče zgraditi moderno industrijsko drtoivo je še danes močno v lafeti Pni <■ tiran ki. Fašizem -se je rasvli le vsled ’ - n -m-ke krdiz« od mojja 1920., ko je 'di ihiR v aveije.m središču, Milanu le i tiso* glasov. do etones, ko šteje 300.000 pristaitov, po,log natetenataih korporacij in trraspcdetrHklb crganiimcij- ki zanikajo rfiwedmJ boj. Vsled lakote, ki t"-M k tlom zavedne delavne. te®poseino*iM in izganjanj, so mogle falšistovisk« Oirgnrvimcije pitii do pnS milijona etanerv, kii pa niso vsi prepričani fašisti. Poteg te«n je skušal Musaotot konranpirati delavske sindikate ponuijajoS Jim eodelcrvamj® nat vladi. In te predlog ni propad«! mogoč« vsled obe-taivlfangia srtirokovniih tajnikov, ampak vsled upiranja industirijjiskih in aigraimih mogoitcav. Vse to j« pa bilo mogoče *vtsled zadržanja Socialistične stranke, ki je siku-SailA premakniti faštoem z moralnimi nauki in 'lelptei besedami, me»t;o s silo. Sedati treba, dia se prrolrttariaffc vseh dežel nauči od toMSjftnekclgai vzgleda: nobene šibkosti, nobene neodločnosti, ampak mogočna in odločna borba proti fašizmu, taka) od svojega postanka!
Italijanski fatšifcem sa ije že ?ža£el širita proti Nemčiji. Hitlerjeve bande izpretni-nja.jo Bavarsko iv f-aišistovsko dntžavo. Tu •je njihova parola: Dol z žSdi! V severni Nomčljti pa okušajo vplivati a nacionalističnimi fraizami. Treba dia pridtesmo v tem »praišaniju na jasno:	Proletariat	danes
nima, dommnne, a si jo bo ustvaril svojo vlado in bo postal narod. Tireiba praktičnih zaključkov! V ivsaki deželi s« morajo orga.niziraiti proldtairski odbori, sestavljeni te vspfli »irmitj za sistematično borbo prmrti fašizmu. A prvo geslo je: proletarska samoobramba in zoperstaviti nasilju nasilje! Omgankiraiti se mcraijo v dbratiih stotnije 8 strani kontrolnih rdboirav, ki naj prepneičijio pffovrtz oipožjia in >čet. Oborožitev proletariata ni le važno za boj proti famzrai i, ampaik 'tudi za raičune a kapi-toltemiffln. Viraščanfje buržoaznega ftaao-ptejaj dokaizuije, da orožje v rokah delavskega razreda, pomen ja razorožitev, poraz buržoazije!
. Za pobijamje madnarctlnaga falšizma, po sebno pa fašistov rike 'vlaiie v Irta Vi ji *tireba lm«ti m«lWKrdctni akoi.jski odbor. Pa ne bo le izbkrail anatertala fci delal protpa;Ran-de; moral bo *apočeti boribo za takojšnjo tepustitov vseh (revoliKCtionamih Ikmvcv, katerih jo bilo v zadnliPm času na ttenče vrženih v fafšiHtovsike joče. Najuspesnejil boj prdtii faišfzmu pa ostane boj proti fašizmu v vsaki deželi. Zaito se morajo too-Tifii protetardi v enottni fronti. V Rusiji se je 'pnJlntflirlat osvobcdiil varih s1"''.'rajnikov, ikeir Je Imel tsaveat v bvojo moič. Tudi nemiki proletarct menrajo »moti to zavest, pdtwm bddo trneM moč. b«r*W *e 1n zmaga#,i. (Vihamo odoibmvanjie).
Beserto ima nato «odr. Cobinnchf, kii govori v Imenu italijanskega proletariata. Opisuje tekuSnje, ki jih je imel ttaUfan-s(ki proletariat v }«vnbi profil faSizimu Vzroki ftilSi/stovskl zmage pa m-.
1. Pomanjkanje vsake psihologične pri-prav« proletariate na bf(j ptnoti fašizmu, ker ije bil proletariat vzgojen v reformističnem duhu;
2. Pomanjkainjie v«ake olbraimbn« organizacijo proti fašizmu in
S. upanfje, ki go ga imeli »odn ldemoktn&t }e v da-žaivo, <ia bo otna na«t*'pila proti njemu. Dam«« jo fašizem v Italijji ote>lu-
ten gcspcdair in aitoitisaSi delavcev so prisiljeni iskati si nove eksistence v inozemstvu. Proletariat se micra v borbi proti fašizmu posluževati istih sredstev za obrambo, Vsak udarec mora biti poplačan in ko bo barbai dosegla vrhunec tireba napovedati splošno ofenzivno stavko. Proletariat bo mera! energično in braz obotavljanja odgovarjati na vsak napad fa-šiizma!
Na predlog scdir. Zetkinove se pošlje italijanskim naprtim sodrugom sledeči telegram:
»Internacionalna konferenca, v Frankfurtu pošilja srčne pozdrave in tople želje za osvoboditev sodrugoma. Vordigi in Ssr-ratiju, vsem, komunistom, socialistom, in revolucionarnim delavcem, ki jih, je vrgel fašistovski teror v ječe, in jih preganja v državi ali inozemstvu! Smatra za častno dolžnost vseh zavednih delavcev, da se. c-nergično borijo za osvoboditev aretirancev in za, zmago nad fašizmom, kot znak zveste solidarnosti s tako izkušenim ita-Ijanskim proletariatom.«
Govori s. Duront o položajju ‘V Franciji in pravi, dia v Franciji bunžcaziija še ni čutila potrebe, da bi osnovala fašistcivsko gibanja a’ pravem pcmnnu besede.
Klara Zetkin polemizira še s sodr. Go-biaiuchrjjefm ‘in pravi, d:a preiti faSizmu ne zadostujejo le individualne akcije. Treba hoja organiziranih mas. Fašizem 'treba po bijiati predvsem politično, me 'le s terorjem.
Izvolijo so člani akcijskega odbora. Predsedntaai: Klara Zetkin tza Kom. Stranko Nemčije. Heckert in Meyer, za delavske sivete. Tlaedel, za neodvisno scc. str. Nemčije; Zachotv, za soc. stranko Nemčije; Friege, z,a K. S. Fr. Bernarde in Duront za C. G. T. U. (strsk. org.}; Bobert in Durant, po en zastopnik franc, in nem. kem. mladine, za, Kem. dteamko Itailije: Ambrogi po en 'zastopnik iz Belgtifj©, Angliji?, Poljake, ČehoslovaSka, Rirsije. Za Kominterno: Kolarov, za Profinte.rno: Lo-zevski ©n zastopnik Unije ročnih in du-šev. detevcev, za Intemacionalo bivftih •vtfjakov: Henri Barbusse po en zastopnik Bailkana, Iloilandske in Mladinske internacionale.
Izmed resolucijo kongresa govori reso-lucija preti franc, imperializmu o propagandnem tednu med okupacijskimi četami, o bratovščini mod nemškimi in franc, delavci, mod,n. konferencah, Delavskih svetov in .zastopnikov partških, berlinskih in alzaško-loitarinSkih 'sindikatov, ter o or!g;aini.zacyi propagandnega tedna od 15-22 aprila. V tam smislu se sestavi tud! manifest, (ki smo ga že prinesli v enem prejšnjih uvodnikov »Dela«).
Konferenca se je zaključila z govorom sedr. Kolarom. Pritisk mas bo prisiilil reformistična cirgainiaaoije, da 'Simetrijo z nami enotno fronto. Konferenca je pokazala pet in sredstva za boj proti vonji in faišiiamu. Okrog teh gesel se mora -zbrati ves delavski razred. V vseh deželah se realizira enotna fronta. Delavski sveti so njc-n najibcfjSi izraiz.
Priredil Peter Razbojnik) Konec
Dunaj se povrača k suženjstvu. To je torej napredek naše družbe in v tem obstoji vsa lepota, kapitalističnega sistema. Ah, blažena Evropa!
Jasno je ko beli dan, da smo, kar nas je puntarjev premagani starokopitneii. Kvečjemu spadamo še v muzej. Saj nismo sposobni, da bi razumeli novo dobo, ki v njej živimo in junake, ki so se v tej dobi porodili. Poslušajte: Za veliko noč, ko je bilo na tisoče ljudi lačnih in so vsi ostali praznovali v miru, dan vstajenja, je pod-minister Acerbo delal. Rad je delal in zraven mislil kako bi. mu bilo mogoče pojesti kosilo z materjo, ki je bila 100 kilometrov oddaljena od njega. Mož je mislil in si izmislil. Zjutraj je delal v Rimu v ministrstvu. Potem se je odpeljal s orcoplanom
v	Loreto in je prišel ravno prav za, kosilo. Po kosilu se je o<lpeljal s avtomobilom tako, da, je bil zvečer zo&et v Rimu pri delu. Puntarski listi so se užalili češ, da je stala ta pat vlado, ki hoče šparati, nekoliko preveč.. Resni ljudje pa so se navduševali nad energijo mladega podmini-stra, ki je. letel z areoplanom k materi po velikonočno jujce.
»Ali to ni še. nič. Imamo še vse bolj e-nergične, bistroumne in delavne ljudi... pri nas. Tak je Mussolini O njam piše milanski list »Ambrosiano« sledeče:
Med tem ko sedi ipri krmilu s-vojtjga avtomobila, ali pa med tem ko pošlje sporočiti svcijeanu uffittelijiu sabljaču, da je priprav lj en za naskok ali učitelju jahanja, d,a je pripravljen ssi-ti mai kotdjai, naš predsednik, z enim samim naročilom, ki ga da svojemu tajniku, .vrne prostost gibanja ustavljenemu upnaivnomu stroju, reši važno mednarodno vprašanja in pritisne pečat svoje volje državnemu in narodnemu življenju.«
Mi smo dejansko komaj še za arhiv.
Spomenik
Nia dosnem obrežju reke Moskvo v Moskvi stoji ogromen spomenik Aleksandra III sina Aleksandra II in očeta Nikolaja Poslednjega, ki ste bila umorjena od revolucicnasnccv. Majjestetlično sodi na prestolu cbirnjen proti jugozalpadu, proti aapadni Evropi. Tega orjaškega dela kilpairjia P. Trubeckega ni doletedia običajna usoda oairistJSniih spomenikov — muzej,, ampak stoji navidezno še v vsem prejšnjem sijialju, na svojom mestu. Navidezno! pravimo, če bi namreč ne bil Uklesan nov usoden napis:
Moj sin i maj otjec pri žizni kaznjeni,
A ja poial udjel bjezslavja —
Tor čil zdjes pu golom, čugunim, dlja strani Nav jeki svjergnuvšej sarnodjeržavje. Posljedni samodjeriec
Aleksandr lil.
Moj sin :n oče moj eta bila ža v življenju
kaznovana, Jaiz pa brez sCave senrt docairstvoval In tu stočOm — žotezo lito — fcidt strašilo
deželi,
Ki na večino zrušila je samOd.rštivo v prah. Poslednji samodržec
Aleksander III.
Ruski
Najslabše delo vrši kdor svetuje, že sedaj proletariatu naj razoroži in vabi mod tem buržoazijo naj se med seboj pobrati. Kdor dela, tako, izroča, proletariat na milost in nemilost buržaaziji! dokazuje, da ga hoče speljati v politično in duševno Yobstvo, da ga želi telesno pohabiti, ga ponižati in mu onemogočiti, da bi izvršil svoje veliko zgodovinsko poslanstvo.
K a, ut sik y
sodru'
Izrezki
V nedeljo 8. t. m. je prišlo v Slovenski Bistrici na Štajerskem do krvavih spopadov med »Orjunašiu in tamošnjim slovenskim prebivalstvom. »Orjunašiu, ki jih je, bilo nad 2000, so prišli iz vseh krajev Slovenije in so bili vsi oboroženi s poleni, samokresi n bombami. Proti prebivalcem so nastopili kakor se pač spodobi fašistom: tepli so s poleni, streljali s samokresi in vrgli so tudi nekaj bomb. Bilo je mnogo ranjenih med katerimi dva na smrt. O tem, dogodku je objavil ljubljanski »Slovence<i Od 10. t. m. dolgo poročilo in dolg komentar. V komehtarju pravi med drugim tudi sledeče: »V naiši državi, kjter ni nobenega prot.idržavnefta stremi j enjjav ampak le odločna volj«, da se država na pcdilagi narodnega spo,ra«uima kcaisolidi-ra ni mest z® fašizem kakor v svoj&as komunistični Italiji« Tako torej: V Italiji, je fašizem opravičen in potreben ker nastopa proti komunistom t. j. proti delavccm.
V	Sloveniji je škodljiv in ni mesta zanj samo zato ker nastopa tudi proti krščanskim socialeem. Ampak, če bi nastopal samo proti komunistom, bi ga gospodje, pri »Slovencua pozdravljali in bi bil tedaj opravičen tudi v 'Sloveniji. Barbarizem, le grd le če škoduje; drugače je pa kaj koristna reč,..
*
V sredo 11. t. m. je bilo v vojašnici Tuam na Irskem ustreljenih 6 irskih republikancev. Bili so obsojeni na smrt ker so bili oboroženi v trenutku ko so bili aretirani. Smrtna kazen se je sedaj izvršila. po nalogi angleških oblasti. Tako obsojeni In usmrčeni republikanci so bili katoličani. Pa. se ni zmenil zanje nihče. Niti ljubljanski »Slovenec« ne, ki je tako vpil, ko je rusko sovjetsko sodišče obsodilo na smrt (kazen, ki se ni izrvriila) par poljskih katoliških škofov armtdi špijonaie in drugih težkih zločinov. In angleška, vlada, ki obsoja Irce na smrt kar na. detbelo, je imela pogum, protestirati, proti obsodbi ruskega soda. Seveda, irski republikanci niso škofje.
*
Vedno večje je število takih ljudi, ki se trudijo,v potu svojega, obraza, dokazovali, da je, družba, ki v njej živimo strašno kulturna in renl vse rmpredna. In nič se ne zmenijo zato, tla jih dejstva, bijejo vsak dan po obrazu. Eno izmed takih dejstev je sledeče: Na. Dunaju so ubogi stariii prisiljeni prodajati svoja otroke. Dunajski listi objavljajo skoro vsuk dan take le oglase: »Pbug-a mati odd«, svojega dvalet-ne>g» sinčka bogati usmiljeni družini. Zidovska družina im® triletno deklino, ki bi jo rada dala gidffvski družini brezplačno. Premladih otrok pa noče nihče ker nič ne koristijo. Usmiljene družine sprejemajo raje brezplačno ali proti plačilu raje. otroke od 10 do /5 let. Dunaj, krščanski
... ptič Samoživ, brez kril in slep na svet poslan bil rodu je vsemu sramote kriv in od matere lastne izdan.
Dva velikana se bijeta danes \ Evropi, kapital in delo. Bijeta se na življenje in smrt in za njiju se raz* vrščajo množice kakor čutijo, da je ta boj njih boj, boj za ugodnosti in za obstanek. Na strani kapitala se zgrinja vse, kar razkošno in udob* no živi, kar piše drugim zakone in jemlje obilno desetino za svoje lah* ko in prijetno življenje, na strani dela se zbirajo oni, ki vedo, da nos sijo na svojih plečih kamenito pi; ramido današnje človeške družbe, pravzaprav njenih gornjih desetih tisočev-
Kapital, ki sc je tekom svetovne vojne v svoji neizmerni lakomno* sti pičil z lastnim želom kakor škor* pijon, si je podaljšal življenje samo s skrajnimi sredstvi. Kakor je začel vojno, da bi si naropal plena onestran državnih mej pri ljudeh, ki so govorili drugačen jezik, tako je obrnil isto orožje proti ljudem v lastni državi, da bi se vzdržal in o* hranil, kar je naplenil tekom stole* tij. Ista bodala in isti svinec, ki sta se uporabljala v vojni, isto orožje je bilo dobro proti notranjim so* vražnikom, ko je izbruhnila vojna reakcije.
Videli ste to, sodrugi. Videli ste ognje nad glavami, videli ste ulice oškropljene z bratovsko krvjo, vi* deli ste revščino, solze, smrt in gro* bove, Vse to je šlo mimo vas od enega brega Evrope do drugega in gre še vedno, ne da bi mogli ugledati konca strahobni sliki moder* nega sveta. Človek 20. stoletja se je vzdignil iz zgodovine in pokazal, da je vreden vseh krvavih dob. ki jih je svet prestal. Prerasel je Kaj* na in gleda s posmehom nani in na njegove očitke vesti, zakaj Kajn je postal ubijalec radi božje naklonje* nosti, a kapital mori zaradi posvet* nih užitkov, ki si jih noče z lastnim trudom oskrbeti, ampak jih kupuje s tujo krvjo.
Proti tej pošasti, sodr., proti levia tanu, kakršnega nima zgodovina sto jite danes v boju v imenu dela. Brez kril in slep je na svet poslan pro* letariat. Hrbet se mu lomi po ! težo kamenja, mišice se mu teže jo od napora in kri mu curlja z obra* za. Pod udarci se vije kakor žival in kdor ga kroti, ne vidi v njem več kakor žival Včeraj še, ko se je na* rodna zavest komaj pojavljala, smo bili vsi bratje; danes je prole* tarec izmeček; zato izmeček, ker se ne pusti več izkoriščati in ker hoče sam odločati o sebi.
Temu naziranju o delovnem ljudstvu, temu brezmejnemu poniževa* nju človeka ste, sodrugi, nasprotni, ker ste komunisti. Vi se borite pro> ti kapitalistični laži o č!oveku*živali z vsemi močmi, ker veste vzlic tem naukom, da je proletarec vreden boljšega življenja, kakor je žival* sko in da ni ustvarjen samo zato, da bi krvosesi pili njegovo kri, kar ie ni izsušilo delo in skrb in glad. Veste, da je nekdo obsojen v temo in trpljenje, ako živijo drugi brez* skrbno življenje, zakaj na dnu mo* ra biti noč, da se blesti vrh skalne piramide.
Tisti, ki učijo lažiresnico o čiove* ku*živali, jo učijo le za druge, a sa* mi so izvoljenci. Poglejte njih vile in palače, njih uživanje, njih raz* košje, njih veliki praznik, ker so znali vreči na tuja ramena, kar ie potrebnega trdega dela, da sploh živijo in da živijo še kot izvoljenci I Pa kako silno so smešni v svo* ji velikosti! Srebro in zlato, rubine in demante obešajo nase in v svili in žametu hodijo okrog, da bi pre* pričali svet, kako so znameniti in po polni. Zveneč© naslove si dajajo, da se bodo bolje razločevali med se boj, Pod oblake letijo, da si čevljev
ne omažejo v globelih, koder tava sodrga, zakaj oni so nadljudje.
V	vsem so nadljudje, ni mogoče oporekati. V lakomnosti, ki je tako široka kakor njih neizčrpljive po* trebe; v brezvestnosti, ki je tako podla kakor njih nenasitnost; v jezi in maščevalnosti, ki se ne plašita krvi; v pohoti, ki ne pozna nikake* ga zakona; o gospodstvaželjnosti; ki je nc ustavijo grmade človeških žrtev, v vseh strasteh, ki jim ni i* men in meje.
Proti tem nadljudem ste, sodru* gi, v boju, ker ste komunisti, in boj* no mesto, na katerem stojite, ožar* jajo ognji in topla človeška kri. Oni, nadljudje, v svili in zlatu, vi gladni in bolni; oni v gorkih soba* nah, vi zasledovani in v nevarnosti; oni popolni in vzvišeni, vi malovredni in izobčenci; oni koristni in prepotrebni člani človeške družbe, vi v ječah, kjer premišljujete o svo* ji zavrženosti, napuhu in uporno* sti, ki je je oče satan sam.
Težko vam je razumeti to. A kdor ne razume, ne more z vami, ker je trnjeva pot, ki jo hodite. Zato so odleteli listi z naše gore, ko je potegnila ostra sapa, Saj mordT niti veli niso bili ti listi. Ne de nič, nevihte čistijo in prav je, da čistijo. Tudi Kristus ie ostal sam, ono noč. ko so ga na Oljski gori vprašali, kdo da je.	i
A kar gre skozi ogenj in ne zgori, ie kovina. Sodrugi, ki veste, kaj ho* čete in ki ne bežite iz boja, na vas je, da branite, kar sle zgradili. Pre* ganjanja so prišla na vas; nevarno* sti so se postoterile, ječe, ki so bile vam, neizprosnim sovražnikom po* hlepa, izkoriščanja, strasti in zlo* činstva, noč in dan na stežaj odpr« ta, so polne upornikov, ki nečejo vc* rovati v nadljudi in ki ne bodo nik* dar verieli. Vzlic vsemu, glejte ži* vino! Nevarnosti in preganjanja so naš vsakdanii kruh in z vami ga delijo vaše rodbine in vaši otroci. Privadili ste se mti in niti grenak ni več. Ječe se vam odpirajo, a v niih ne bodo zlomili vas, meč vam visi nad glavo, a vi se ga ne strašite, kakor se niste strašili nesti glavo na trg, ko ste izjavili da ste komunisti. Sodrugi, ni lahka vaša pot, a vi greste visoko vzravnani, ker bo tudi ta ura prešla. Na mesta onih, ki so odpadli, stopajo novi bojevniki, boljši od prejšnjih in vi skrbi* te, da se naše telo utrdi z mlado, zdravo in svežo krvjo. Neutrudno širite našo misel z besedo in de j a* njem in se nikdar ne strašite žrtev, zakaj te so najboljše poroštvo za zmago. Živimo tudi brez tiska, če je treba, ker nas je preveč, da bi nas mogla pobiti katerakoli sila in nam že stoletje kopljejo grob, ne da bi nas mogli pahniti vanj, ven* dar napnite vse sile. da se razširi »Delo«, naš prapor, ki ga ne more nobena nevihta sežgati.
Če pa hočete, sodrugi, da bodo imeli vaši napori in vaše žrtve bla* goslov, morate biti boljši od nadlju* di, ki tiščijo danes vas in in milijo* ne razredno nezavednih delavcev in kmetov pod stopalom. Njim je svila in zlato vse, za vas ima vred* nost to, kar jev človekovi notranjo* sti, pošten značaj in srce. Njim je cilj neizmerno uživanje brez dela. vam je delo užitek in sredstvo, da živite. Njim je bogastvo in gospod* stvaželjnost najvišje hrepenenje, vi iščite srečo v skromnem življenju svoje rodbine. Njih last so vse strasti; skraja, vi se strastem izogi* bate in živite zdravi in krepki, ker veste, da izobilie podjeda človeka v njegovem osrčju. Vse kar oni lju* bijo in na čemer vise z vsem svo* jim bistvom, morate, komunisti, so* vražiti, če hočeje zagozditi svojo voljo, svojo silo in svojo mišek v zgodovino človeškega rodu. Brez kril ste, a če boste hoteli letati s pe* rotmi nadljudi, boste strmoglavili v
prepade, zakaj njih rod je zasegla gniloba in ga bo uničila. Iti morate njim nasprotno pot, če hočete v vi* šave in ne sme vas varati blesk pira* mide, ki se dviga samo vsled vaših neizčrpnih sil, ki so pravi vir vsega življenja človeštva.
V	velikem boju sta delo in kapi* tal. Vi ste stopili na stran prvega, ker je tu vaše mesto. Danes je ka* pital močnejši. Trenutno. Zgodovi* na priča, da se je vršila borba za go* spodarstvo in politično enakost eio* veka vedno z uspehom, zakaj člo* vek ne sme biti žival in suženj. Ka* darkoli so ga ponižali, vselej se je zopet vstal in kdor ga je upognil do tal, je moral končno drago plača* ti svoj zločin. To imejte pred očmi, sodrugi! Še so nadljudje naši gospodarji. S kakšno pravico? V dnu srca jih nikdar niste in ne boste priznavali za svoje gospodarje, ker imate pravico, da ste enaki med e* nakimi. Ti gospodarji se bodo mo* rali umakniti. S skrajnimi, z bar* barskimi sredstvi se danes še vzdr* žujejo na svojih prestolih, z ognjem in mečem. Ali kako bo jutri, kdo ve! S silo je mogoče vladati, a nik* dar ne trajno in zgolj s silo. Kjer ni ideje, da bi se oprla moč na njo, tam tudi moč ne bo dolgo gospoda* nla. Zato bo prišel čas, ki bo odne* sel nadljudi in njih grehote, njih i* deologijo in njih moč ter prinesel osvobojenje človeka, poniževanega do živali. Meščanstvo je izpolnilo svoio nalogo v zgodovini in je zgolj vprašanje časa še, da se u* m akne s pozornice življenja.
To imejte pred očmi, sodrugi in pojte dosledno svojo pot!
Dejstvo, da je bil proletariat v stanu ?! osvojiti v veliki državi (na Ruskem) politično oblast in, da je zamogel to oblast obdržati v svojih rokah v izredno težkih okoliščinah, to 'dejstvo že samo na sebi dviga, visoko čast srčnosti in moči v proletariatu vseh dežel. S tem samim dejstvom so storili boljševiki mnogo za svetovno revolucijo. — Ivautsky
Malik na lončenih nogah
Čitatelji se bodo Se dobro spominjali kakšne slavospeve so peli meščanski tro-bilarji novi fašistovski vladi in glavnemu vodju »črnih srajc«, Mussoliniju, ko je meseca oktobra p. 1. izvršil, na vsem znani način — ob pasltvnosli-celegia apara ta prejšnjih vtestodržcev — to, kar on i-memuje revolucijo. Takrat so ga povzdigovani v deveta nebesa in so trobili v svet, da on ni rešil Italije samo pred »nevarnim boljševizmom«, ampak, dia, pomenja nastop nove vlade tudi preporod na gospodarskem polju. 'Ministrskegia predsednika so opisovali kot novaga mesijo, kot novodobnega Mojzesa, kii naj z magično palčico udari po suhih skalah, iz katerih naij bi se pocedil, — ne curek hladilne vode, ampak priavi pravcati potok rnleSko in medu!
Mrfta so slikali in ga še slikajo v najrazličnejših pozah, dati mu hočejo nekako nvaijesfteti&nost, nekako magičnost..
Kdor ima priliko opazovati razne njegove slike, izicižene v oknih papirnic in knjiigofržnic, je gotovo med temi zapazil tudi eno, na kateri stoji napis: »Incipit vita nova«, kiair pcimeni: »pričetek novega življenja«.
Da, »pričetek novega življenja!<r
Pa vi drnci čitaitsiji se bodete morebit temu smajaili? Le nikar se ne smeljte, ker je to živa, neovržljiva resnica. Če temu ne verujete, pa pcelušajjte:
Ni preteklo dolgo časa po zavzetju vlade, ko se je pričel gciri omenjeni izrek uresničiti. Narodna ekonomija v Italiji gro rakovo pot. Mussolini je mahal in maha še nekoliko z njegova magično palčico, ampak potokov mleka in medu le noče biti iz suhih skal. Posebno pa še ta-kegia potoka, dia ‘bi se napili in nasitili eni in drugi, da bi bili vsi zadovoljni, kar kor 'je trdil, da bo izvršil.
Poskusil je sicer nekoliko izžmeti pri državnih financah in s pritiskavanjem na delavske mase, tako da pride nekoliko slastne tekočine v kapitalistična žrela, to pa ‘jim bo toknilo le za malo časa, kajti če se na eni strani izžme nekoliko sladke pijače, se na drugi strani nabira granka tekočina ljudskega nezadovoljstva
Tovarne se zapirajo, ladjedelnice irav-no tako, pristanjišča, — posebno pa tržaško — so prazna. Podjetniki in veletrgovci se obračajo z raznovrstnimi peticijami v Rim. Od tam pa odgovarjajo., da se bodo že pobrigali!.
Torej: »pričetek novega življenja«, na vsej črti!
*
Da gre gospodarstvo makovo poit, ni te? ga pctirdbno še nadialje dokazovati. T<S morajo videti tudi slepci.
Nekaj drugega pa j«, kar nam pokazale na najjasnejši način, da je »novo življenje« v polnem teku.
Ne,glede na to d« raste ljudsko nezadovoljstvo z vsakim dnetn vedno bolj, da sc pričnejo delavske mase, celo tiste, ki so fcile prisiljene organizirati se v fašis-■tovske sindikate, gibati, da slišimo celo med tistimi, ki še nekoliko fo&iMično navdahnjeni, vzklike kakor n. pr-1 sem se morebiti boril za fašizem zato, da brjm moral (rediti kapitaliste? »nam se skrajšajo plače, 7ut»n se podaljša delavni ras, nam se nalagajo novi davki, kapitalistom pa se odjemljejo«. itd. itd., Imamo poleg tega še drugo dejstvo, da staji malik — fašizem na lončenih nogah.
Novo dojetvoi, katero (je vredno da so ga omeni, je namreč desorienttaciya in razočaranje nekaterih faustovskih vodite*-ljev, glede gospodarskega položaja v deželi.
Zelo značilne konstatacije pa je izre-keil predzadnj o nedeljo, na zborovanju istrskih županov in poslancev, ki #4! jje vrši-
lo	v Pulju, fašistovski poslanec Albanese.
V	svojem govoru je obdela val gospodarsko stenje Julijske Banečije, ki se po-greaa \ vedno ,v«čyo revSfcino,
Izvajal je n. pr.:
Prebivalstvo Julijske Benečije ima vtis, da so nove pokrajine izpremenjena v nove kolonije Italije.
Da je on, kot poslanec čakal meseca in mesece da vidi lice kakega ministra, da bi mu mogel povedati, da gre tukaj zelo slabo. — Nadalje je povedal, da ja mogoče videti ogorčenje, nezadovoljstva in revščino povsod, v hišah, na ulicah, na trgih.
Da sc bo v nekaterih občinah tekom kakega meseca naravnost umiralo od gladu. V ljudstvu izginja ljubezen do domovine in to vsled primenjen i h si st e m ov.
To so konstatacije faišistovskega poslanca. Na katerega so drugi korifeji želu srditi in gotovo (je, da bo vsled teli njegovih konstatacij izobčen iz stranke.
Poslanec AJbaneso se gotovo ni čez noč prelevil v komunista ali protina rednika. Gotovo ge pa eno, da jo mož spoznal, da je treba ljudstvu dati poleg »circenses«
—	zabav, tudi »panemu kruha, da mu je treba vreči vsaj Skorjico, zato da se ga malo potolaži.
Mussolini pa le tega noče slišati in sili naprej z upriziairjanijem iger,, na eni strani in na drugi s preganjanji proti mrmra jjočtai.
Sedaj vidite, da veljajo besede »pričetek novega življenja« v potni imeri.
Vsenaokrog raiapadamjje gospodarstva in mrmranje gladne mase. Vsepovsod znaki propada kapitalistične družba. Vsepovsod — »Nevi pričetek... rajzkra-janjla«!
Sedaj .vidite, da je res pričetek novega življenja In to ni morekit dvoumen izraz, kakor bi si kdo miislil.
Tudi v razkrajanju je novo življenje! Materija se iapremiuja in nastajajo nove snovi, nove tvorbe. Tudi naljpripro^ejši kmetovalec ve, da »e gnoj razkrajja in da nastale tvairina dajajo življenjske sile rastlinstvu.
Kapitalistična družba se razkraja, umira. In kakor krfe razkrajanje materije v sebi nove elemente ki dado novo življenje drugim organizmom, ravnotako krije kapitalistična družba v svojem razpadanju elemente novega življenja, novih organizmov*.
Buržoiaizna družba razpada, njen dedič bo proletariat.
Kje je .vsa čarobna mclč novodobnega malika? »Rekonstruktorji« so povzdigovali malika. In ni le razrednozsivedni proletariat tisti ki je, že a priciri, ferekel
0 njcinj svetjo sodbo. Po par meiseeiii »slavnega« vladanja se maiairsikateri izmed eksponentov meščanskih strank zavedajo, da stelji malik — na lončenih! nogah!
Fašisti im stavke
Kriza,, te povečma kapitalistična bolezen, dere vedno naprej,, ne ozirajoč se ne na desno ne na levo. Ni 'je tvornice, ni je zadruge, niti ga ni posameznega delavca, ki no bi občutil na sebi njeno težo.
Ali na eple&iio je gotovo, to vsaj prt nas v Julijski Benečiji, najvefč prizadeta kovinarsko delavstvo. Ne veim ali jje rad! toga, ker v naših krajih je bila najvoS raizviito kovinarska industrija, ali pa je radi tega ketf Itd delavstvo ij-e bilo pired straža vsega revolucionarnega/ proletariata^ Lahko si mislimo, d,a je oboje 'in siirer radi tega, ker kriza, katetra nam kaže jasno gnilobo kapitalistične družbe in na* mogočnost rjjenegiai nadialjnega gospodo-vstaja, je prizadela v prvi vrsti zavedno delavstvo, katero je imelo svrlj cilj: pospešiti razpiadbjiolčo drufflbo buržoazne ter na njenih razvalinah ustanoviti si .novo družbo komunizma.
Buržcazijja, katera je videla pretečo ji pogubo, hotela se je rediti s tem, da jo vrgla na cesto naj zavedne'j ši del delavstva misleč, da je taikoj vsa nevarnost odstranjen®.
AH za enkrat ®e ije varala.
To nam najbolje dokazujejo zadnji dogodki. V ivornicab zaposlene ostale delavce so na mnogih kraljih industrialci prisilili, da se organizirajo v faišistovskih’ organizacijah. Bili so prisiljeni kajti de-la>vee kii bd so utori, bi bil takoj izpuščen iz službe in to tudi radi teiira, ker skoro v vsaki tvomici so imeli kopic« fašistov, kateri so prišli v tlvoimico ko stavk rtkazl v času, ko se ^e delavstvo borilo za aveje pravic«. Ti stavkokazi in hlapci gostoo-darjev sa na ukaz teh organizirali delavstvo, ali bolje rejeno: zvezali so mu rckfl •in noge tog ga tako izročili buržoaziji.
Program njih! origianizačuje, je; nelbe-nega upora; nobene sta.vko, katetra razdore »raircdmo edinstvo«. Zato moramo biti vsi zadovoljni ter delati m »dobrobit naroda«. Ali vse ni ni« pomagalo Kriz* je raisila in raste od dne do dne. Ta]<n da tudi tisti nezavedni delavci in stavkokazi vidijo danes, da kriz« ni povzročilo delav, st mo, katero je branilo svoje interese, z edinim otrožjem, lTrTU 3« bito na razpolago in to j« bil« stavka.
Zanimtvo pa i« to, da se tudi ti zadnji faSisti postoSujefto istega orc^ja, Čeravno so vedno zatrjevali, da deliaivec in gospodar imata skupne interese in da stavk s je skodTjiva za celokupni narod.
Dogodilo se je namreč, kakor je »Delo« Že poročalo, da so bili tržaški Iioydovl delavci prisiljeni od teh sovražnikov razrednega boja stopiti v enodnevno stavko radi tega, kor je vodstvo ladjedelnice odslovilo iz dete pet ali šest njihovih tovarišev, poeilg drugih šestdeset delavcev.
Torej: za Tržičem Lloyd jin ,j0 komaj začetek. Kal/ pa- reče Mussolini, ko njego-
vi	tovariši v odrešeni deželi sta vkajo? Zadrega je velika, amipak prefrigani lj,udje so h Miro rešijo. Tako tudi fašidt-ovrfto glasilo v Trstu »II Popolo di Trieste« piša drugi dan po omenjeni stavki, da delavci, kateri so ubranili uhod ter tako prisilili vse delavstvo stavkati, so bili »tuji in nepoznani elementi« Dober izgovor! Vsak se izgovarja kakor najbolje zna. Ampak mi smo prepričani, da taki ‘izgovori ne bodo nič poma|atali, ka'jti delavec in najsi-bode to fašist ali katerega koli političnega naziranja, je prieilflen preji ali slej! braniti svoje pravice, katere so ogrožene po »nairadnih« pijavkah.
1	E.	Klopotec
Domače vesti
Slovenski baržoaziji ¥ opozorilo
Velikokrat smo čitali in slišali, da med slo venci v Julijski Benečiji ni kapitalistov, da bi izkoriščali ljudstvo v svoje privatne interese. Povsod so pripovedovali meščanski trobilarji, da smo mi slovenci prolc« tarski narod, med katerim ni ne iz» koriščevalcev in ne izkoriščanih. Zato moramo biti vsi brez izjeme skupno organizirani v »Kmetsko des Jevških zvezah.« Edinost so priporo* cali edinjaši št. 1 okoli dr. Wilfana, kakor so jo priporočali edinjaši St.
2 okolu Ščeka. Vsem je bilo ležeče na tem, da naše ljudstvo ostane »e* notno«, t. j., da ne dela preglavic takozvanim narodnim voditeljem, e* nega in drugega kalibra. Ti bodo že sami vse uredili, da pride ubogi na* rod do svojih pravic in do blagosta* ni a. Pri tem težkem delu, — razde* litvi mandatov, časopisov, tiskarn, zadrug itd. ne potrebujejo »naroda«, temveč se poslužujejo enostavnejše* ga orodja: obrekovanja ter zahrbt* nih napadov. Pri tem pa pazijo eni in drugi, da ljudstvo ne izve resnice. Kvečjemu obljubiio, da bodo »narodu« vse povedali, ko bode zade* va končana in ne bode škodovalo žepom no enih ne drugih.
Ljudstvo ki je mislilo, da te narod ne voditelje vodi ena sama misel: pomagati ubogemu ljudstvu, je to verjelo ter za ljubo narodovo edi* nost. delalo tako, kot so voditelji hoteli-
Mi komunisti in zavedni del ljud* stva, nismo nikoli verovali besedam teh narodnih advokatov, duhovni* kov ter prave in polovične »inteli* gence«. V ta rog niso in ne trobijo •nič mani narodni trgovci, gostilni* »carji in verižniki vseh vrst. Dasirav* no imajo vedno narod na jeziku, ko ■sc gre za njih interese, vendar škili*
3 o v vrste fašizma misleč si: dobro je biti narodni slovenec, dokler se živi od žulja slovenskega delavca in kmeta, — ali kakor hitro so fašisti Samo malo pritisnili na te narodove stebre, so se ti takoj udali ter se u* pisali v fašistovske organizacije. Po* .•stali so pravi klečeplazci ter sužnji močnejšega. ;Napadajo vse kar je proti današnjemu režimu in kar je ostalo, ki misli z svojo glavo.
Mi se temu ne čudimo in smo Vedno trdili, da vsa narodnost naših ikakor vseh patriotov, obstoja v n jih malhi. Tudi bi nas ne zanimalo, kas ko se ti elementi prelevijo iz patrio* tov enega naroda v patriote drugega, ako bi se ti in pa patrioti okoli obeh »Edinosti« ne posluževali špi* ■jonaške metode, da bi bili plačanci ali pa od njih samih imenovani »Nas rodni izdajalci«.
Ti narodni stebri trdijo vedno, da !so zadružne organizacije ustanove, •ki imajo namen preprečiti privatni* kom prosto in ne kontrolirano izko= riščevanje. Seveda pri tem jih nič ne moti dejstvo, da so malo prej izja* Vili da smo slovenci proletarski na* <rod, med katerim ni izkoriščevalcev. 'Čemu torej zadružne organizacije? Oni še nadalje ustanavljajo zadru* ge, a te se morajo priključiti »Za* družni zvezi« ter ji plačevati dolo* ceni znesek zato, da jih kontrolira. Kontrolira pa jih tako, da bi ne škodovale privatnim verižnikom, ker bi se ti obrnili proti takim zadru* !garrt, in kar je glavno bi izstopili iz vodstva »Kmetsko delavskih zvez«.
V nekaterih krajih so si izkori* Ščanci ustanovili zadruge ki imajo (čisto drugi namen kakor pa one u* !članjene v »Kmetsko delavski, obrt* niško*verižniški zvezi«. Na primer v Vrtojbi (pri Gorici) so si delavci ustanovili »Zadružno gostilno« ki ije prodajala pravo vipavsko vino, !po cenah ki so se veliko razlikovale od onih ki so jih določili gostilničar* iji, ne glede na to, da je bilo yino popolnoma naravno — brez krsta. Narodni gostilničarji niso mogli te* jga trpeti in so začeli gonjo proti tej (zadrugi. Katera sredstva so pri tem uporabljali, je postranska stvar. Dej 'stvo je, da je oblast zadrugo zaprla: ičeš, da se domačini vedno pritožu* jjejo, da se v dotični gostilni vrši komunistična propaganda. Tega ne ve* ruje ne politična oblast in ne oni, ki iso si to izmislili. Znano je namreč, Ida so komunisti obsolutni nasprot* miki vseh prodaj alnic alkohola ne pa, da bi hodili po gostilnah razvija* iti komunistično propagando. Če so Si delavci ustanovili svojo »Zadruž* no gostilno« so jo ustanovili, da pi* ijejo manj in to kar pijejo je zdrava (pijača ne pa špirit in voda, kakor tudi, da če že pijejo — ker je danes skoro nemogočo drugače — pijejo po ceni ki ni oderuška kakor je ode< ruška cena vinu pri gostilničarjih. Delavci tudi vedo, da če je proleta« friat rszaveden, so krive po večini gosti e in pa alkohol, ki se jim v njih jdi. Ni potrebno tukaj doka* £°va • d* so gostilne in prodajalne alkoholnih pijač, buržoazna ustanova ki ima namen izkoriščati prole* jfariat, mu izmozgati zaslužek ter ga duševno in gmotno uničiti. Proleta* riat bo zato tudi pometel z vsemi takimi prodajalnami, kakor so to napravili ruski sodrugi.
Navzlic temu pa si nc moremo Kaj, da bi obsodili dejanje nasproti nikov, ki so hoteli uničiti zadrugo samo zato, da bi lakše izkoriščali proletariat, prodajajoč mu vodo in špirit za drag denar, ter ga napravili Še bolj nezavednega ter nesposob* nega za vsako akcijo.
Kakor je razvidno iz navedenega, se ni narodnim gostilničarjem in njih pomagačem, popolnoma posre*
čil?, njih akcija. Kr. karabinerji in pa fašisti so hoteli pri situaciji prido* biti na ta način, da so obljubili od* preti gostilno ako se nekaj članov upiše v fašistovske organizacije. In res se je nekaj članov upisalo, v lah* komiselnosti, še sami ne vedoč kam. Narodni stebri se bodo gotovo zgražali nad temi izdajalci, ne vedo pa, da so oni potom svojega denunci* ranja zakrivili to lahkomiselno de* jan j e par delavcev.
Drugi slučaj se je zgodil v Št. Pe* tru pri Gorici. Tam so si delavci u* stanovih svoje Športno in izobraže* valno društvo. Ker pa imajo narod* njaki svoje društvo »Prešern« ki ne more zraven sebe trpeti delavsko i* zcbraževalno društvo se je zgodilo, da je oblast tudi to prepovedala. Na intervencijo je oblast odgovori* la jednako kakor o zadevi »Zadruž* ne gostilne v Vrtojbi, da je društvo komunistično in da se domačini pri* tožuiejo, zakaj da politična oblast dovoli zraven lojalnih in državi naklonjenih društev tudi komunistih na društva ki so državi nevarna. Ne vemo od katere strani to denuncira* nje, vemo pa, da društvo »Prešern« ni prav nič lepo gledalo to novo društvo, ki je imelo v svojem kro* gu že veliko prejšnjih elanov »Pre* šerna«. Seveda tudi tukaj so fašisti obljubili, da pustijo društvo pri življenju, ako se upiše v fašistovske korporacije. Člani niso hoteli niče* sar slišati o tem in cela zadeva je ostala mrtva.
Sedaj pa vprašamo naše narod* njake, kaj hočejo doseči s takimi denuncijacijami. Ali mislijo, da bo* do na ta način uničili delavsko giba* nje? Ali pa hočejo ljudi prisiliti, da se upišejo v fašistovske organizacije?
Razredno zaveden proletariat si* cer ne bo tega napravil, a prav lah* ko se zgodi, da se upišejo omahljiv* ci in koristolovci. Ne vem če bi to koristilo narodnjakom in. pa njih zvezam. Mogoče bi se znalo zgoditi, da bi kdo javno povedal Ščeku, da je on tisti ki se je poklonil novi vla* di v imenu slovenskega naroda, ka* terena ni vprašal za svet. To je oni vladiki jc raztegnila Zakon o davku na vino na nove pokrajine. Seveda to ga ne ovira, pri sklicevanju sho* dov proti tem davkom in ga ne ovi* ra dejstvo, da je lani v Rimskem par lamentu glasoval v družbi vseh me* ščanskih poslancev za zvišanje ime* novanega davka.
Gospoda, ne igrajte se z ognjem in pustite delavsko gibanje pri mi* ru, ako nočete da se zgodi kar se je zgodilo v Prvačini, Medani. Kožba* ni itd. S tem bo vaše sarlatan.st.vo po stavljeno v pravo luč, a delavskega gibanja s tem ne uničite. Delavsko* kmetsko ljudstvo, — ono ki še hodi za vami, vas bo spoznalo in vam o* brnilo hrbet za vedno. Mi pa bomo brez denunciranja in brez vseh go* stiln zmagali tudi nad vami in va* Šimi podrepniki.
K.
Vsem sotrudmkom!
Naši sotrudniki, posebno oni na deželi, naj uravnaio svoj* delovanje tako, da nam pošljejo dopise o pravem času. Dopise naj nam pošilja* jo na način, da jih dobimo naj* kasneje do vsake sobote.
Kar nam pride poztneje bomo pri* občevali v naslednji številki.
Le ako je kaj nujnega, bomo priobčili takoj tudi če dobimo kasneje.	.
---------
Razrušite staro stavbo do temelja. in o-Ustite prostor vseh mznalin. Nato gradite novo stavbo na čisto novih temeljih.
Pisaicame
16,000.000 L.
Huda vojska zaradi šestnajstih milijone lir se še ni ustavila. Poslanec dir. Wfl-fan je 'te drni poivcdal svo(je zelo skromno mnenje »Edinosti«, ki mora kot kapita-listočon Ust foralniti 'banke, kar je v danaS-njih fcasiih nehvaležno oipraiv.llo. Da ni vseeno za narodno gospodarstvo, £e čaka banka propade, varno tudi mi; delavicem in Kmetom je 'pa lahko precej vseeno, tudi '5s propade, Mikaj s propadom nekaterih banki, se še ne podere kapitalistični gospodarski red, ki so banke njihovi gtav ni stebri. ZakaiJ sta prišli Jadranska in Ljubljanska 'kreditna banka blizu do barakroto? Ker sla 'hitela dflijmt.i denar za vojno ddhnive, 1« iijh rua&aidinje ni imel kdo ■plaoaiti. Ali Ce bi bilo vse v redu plačano, bi banke spravile m*stine kupo na varno. Če bi ne imele toCkih skomin, bi ae »plodi ne lotile poslov. Za vsakega dobrega k*ri-stjjiana velja resnica, da mora delati pokoro, kdor ije napravil greh. Samo za banko ne velja. Skrbele so, da se ije vojna Tab ko nadaljevala*, ko so Ijudj-o stradali in umirali, zidaj moraijo imeti e voj zapravljeni delniška kapital in dolufiko namj! Kaij pa s kiaiieii ki so dajali kri in ki so ■jim porušili domove in uničili polja? Kaj in kdaj bodio dobili naizaj za svoje ogromne žrtve?
Kmetije in delavci bodo dobili potom banlk reakri/jo, kpvavo in zločinsko reakcijo. Ne vemo, koliko sta dali že Jadranska in Kreditna banka v narodne s vrhe, da sta pa d,ali rbilno podporo za narod-no-fftSfsrtovsike namene, simo pa trdno prepričan!. Pa to bo ostala zapečatena* 'knjiga in »Edino*!« ne bo nikdar razpravljala o podobnih rutrodnih zadevah.
Brez demaigočtva lahko peneano, da so oni mitef.snt, ki jih danes peire slovenska javnost., krvavi in da bodo ostali krvavlj
Proletarska umetnost Na p!an trpin!
J.ič.:	; : ;
Vidiš prijatelj svit na vzhodu, vidiš li zarjo, kako se blesti? glej tam je nov val na pohodu, ki se za tvojo svobodo bori!
Prijatelj! Tam za karpatskimi, gorami, tam na skrajnem iztoku, glej zmagoslavno je vstal rod teptani, osvobojen za vselej...
Kot solnca žar moč teme premaga, tako je volja ljudstva, prodrla. Kapitalizmu smrtni udarec zadala, njegov režim za vedno je. strla.
Kdaj se vzdramiš pa. ti, zapad, da maščuješ se n vi krvosesi?
Nisi li dovolj bičan o proletariat, ni še dovolj ran na tvojem izmozganim
telesu?
O da, dovolj trpljenja,
devolj jc. muk, gladu in bolečin!
Sedaj zahtevamo tudi mi življenja — zato na. plan, oj ti trpin!
Pim Lisam Isilii lini I. 11
Da ni mogoče premagati današnje apatije teoretičnim potom, imaš v tem pogledu prav. Ta stavek ga jaz celo generaliziram (posplošim) tako daleč da pravim, da ni bila še nobena apatija premagana čisto teoretičnim potom odnosno, da imajo sicer poskusi takega premagan j a privržence, šekle ali ponesrečena praktična gibanja, nikdar pa niso imeli, kot posledico realno svetovno gibanje ali pa splošno duševno gibanje med masami.
Ne samo praktično gibanje mas, ampak tudi duševno, se doseže potom vročine. faktičnih dogodkov, v katerih so mase spravljeno v tok. Kljub temu 'pa sem mnenja, da je mogoče storiti nekaj, kar smatram da ni malenkostno. In sicer je mogoče izobraziti večje ali manjše, število proletarcev, izobraziti jih teoretično in ustvariti iz njih zaupne ljudi, ustvariti v ■mnogih mestih duševna središča za bodeča gibanja, katera bodo potem preprečila, da postane proletariat zapet pelo kolo buržoaznih junakov.
Giasovi z dežele
! iii:
na
Ka'kor 'kapitalisti celcgia svata ne morejo edrači želji, Iztrgati pnolctiaffiiatu njegov« dosedanjo pridobitve, taka tudi stav-binski podjetniki na gir.irlžfc&ai se niso ločili od te želje. ,Svetovali (kapitel na po-aafei nobene priložnosti, da pokaže javnosti, dia za nji 'krfzo ki jo preživlja 'kapitalistična 'industrija, so edgnvorni delavci ki nočejo dsltuti vtC kot osem ur na da,n Sn nočejo dovoliti, do, jim delodajalci znižajo že i'tik siamictnio n,Mie plače.
In ne samo m kapitalistično industrijsko 'krizo so cdgovo.rni detevcl. Ampak o-nt so tudi ddgicvarni za torno ki jo pre-živJjajo državne, zavožene finance. Zato so tudi naši podjetniki jBcfenili prisiliti delavce, d!a delajo eno uro na dan za državo. Raztctnali so to po vsflb časopisih, ifcci? idiokiazovaii patriotizem gsiriž&ih »5av-blniskih dcfcvcov. Brzcjaivfti so v Ilim ministrskemu predsedniku, ik.i se je brzojavno zahvalil gcirJškim nairtdinim delavcem. Deiiavci so 'tudi .ncCtolHto Ciaoi dola-Ii po 9 ud- na dan a nikdar nismo slišali, c!ia ja bil ves ta doneč poslan .v Rim.
Da deftcdatiMonm »i bilo oa dicmovimo, ni naš namsn tukaj dcfeaizovati. Delodajalci so beteli s 'tam dejlamj.sun .rasbiti osemurna delavni faa. Deta,vc.1 so začeli delati 9 ur na da,n p.;'i znižani pltaSi. Potem -ko so zaslužili premalo, so m.&li dcilati po 10 ur in več na dian. Nia tla način je billa prvi>J kršena poigiodba, ka-f so ttCe nrnika. Plače so bile sk'M' znižane a ne pod 'ta,rit o ki jo določat	po®cK*ba.	Dosegli	so	pa
delodajalci čez-tesem Mni delavniik ki je cunofici-ul deJaVstivu zaslužiti siketro isto dnevno meeda, pri zntžianl plači !fcot prej pri višji umi plači in pei esem u>rnem de-lovnem času.
Bweapc®3hK3s,i tekom asJtoje rfme — l;j je dos^agia-la na splcfinio 95 odst. vsega za-pCKle.neg;a. delavstva — je omogočila delodajalcem Se etntoni znižati plače. Tafcrai' pa pod ttiaCifo ki j,o določa pngiodiba.
Neffentoal njipadf! iva urnik in na pb-getJins, ki sa pdnavijajo v <vistefti kirajiih in v naizMih clblito.iih. služijo pnciatemtu v idliko v kolOkor n>u .'Jakazujojio potnen teh priiskibitev ter mu 'vibuijiaijo ,vol jo j'iih bira-niti in obtaniti. Ker pa bi bilo danes neumno govorici o uprralbi obnabljenih sredstev, ki so eo j ib posluževale delavsko lazrodno organizacije v p:wj©njfli časih, manamo najti dj'uge mttndc,, ki ao boljše za diatia^njo razmero ter so v stanu piriwi‘!‘iti d)3l.rd!a'jaice, da spoštujeijo poged-bo kfl Je še vedno v veljavi.
Sddeltov-anje d'veih razredov jie utopijo, kiair so tudi silepci lafiiko uvideli pni ruar;d-nlh (MsistcrnsMih) sinidikaitiih. Tatžiike in tržaške tedjeldetoice »o mm jasni dr.lkaz. Tora j imanadnii bo{j, ki gia moramo širttti in (voditi v vaa/kii siluacaji, m vaiaiko ceno.
Delavstvo, ikii ne •zaalužii toliko koliko potrebuj« m nalbarvo žrvljensktih potrebščin, ne more producirati ker s'i ne more z diovidl) tečno in zdraho hirano nado-mesltiti izgiubljone sile. Liabfeo se gre proti temu niamaivncmni zakonu, a le zia kratek čas. Delavec »a lahko prisili za nefkoliko časai, dia dela tudi brez tečne hrane, a to ga napravi pre časom Obnemoglega ta zia delo popolnoma nesposobnega. Delodajalca to ne biriigia, saij ni cenejogia ma-toria?ia kot je človek-delavec. Če obnemo-■reš, se na delu ponesreiJiš ali pa ubiješ, to dekd&rjaka n'ič, ne stane. Nekaj drugega pa ja, če mu naizbiješ dpatoo. OpJka Stane, ker jio je paUrctao kupiti. Tudi pre-ifcz stane. Delavec no stane ničesair, še vedno je veliko diolaivcev ki se poraujajo še za nitjo ptalSa kot (jo ImiaA iti. Ce ti obromcireš, jo pet drugih ki prMejo rada na tvojo mesto, brez da bi pri lem delodajalec kaj trpel in brez da bi »e etntot uf^liuiviil, nilil za. minute ne.
Zatorej sodo-ugti: ako so vam delodatjakl znižali plače, znižajCe ppodubc-ijo. še vedimo ije čiais umireti ai kapitaBista. Današnja dmgiinja ,je taka,, da bi moral zidar aaslttžiiti \naj 3.80 na ura Kair je manj je v*» premalo. Delodajalci vnm te-gta v diaaifiSnji krizi ne boeftj dovolfU. Alt oni marajo vedeti, da, n.isimo živina, in dta hočemo živeti kot lijudje.
Oklenimo se nafte i".(rt2Vmi«acijo bolj ka-k'cT še nilkidiair. DoikažJimo mai.^piriott.niiilcom, dia če so tuli umlčiiJ« aoc. aaiv., niso uaik-ili omganfeaetje, irf mera. živeti ta braniti nia-šo pnidobljcno pravice za vsako ceno in v vsaki situaciji.
JIH
Goriškem
Iz Mabrežiisščfa?
K.
Mifli napačno Mor misli, da je treba ziobraziti Človeka. Treba je ispremeniti družabne razmere popolno>ma in s tem *t bo izprcmcnUo družbo egoistov v družbo junak&v. Tedaj bo osebna korist temeljito podvržena in združerm i intereiom skupnosti in vsi, ki bodo delali sebi v dkfbro bodo delali v dobro skupnosti in obratno. Počasni, nesposobni, absurdni sistem današnjega iibražemnja se -mora nadomestiti s mogočnim revolucionarnim sistemom, ki ne izključuje od izobrazbe, kakor je to danes nujno, veliko tetino ljudi in ne ustvarja, kakor se to danes godi, maloštevilne ivoljence, marveč objema brc» rmlike vse ljudi in vte nardde. —
Pteaicame
Mi. dslavci, ki pcanainn prav dobro vse nekdanje izdajalce detovsikBi princitoov, smo dobro vedeli, da se bo s prihodoma Mussolinija na vladno krmilo položaj na splošno poslabšal. Vedeli smo tudi, da no bo težko, (vsled poslabšanega ekonomičnega položaj^ najti brezvestnih ljudi kateri beda šli,, samo v lastno osebno korist in ne da bi malo pomislili o škodi ki jo s tem povzročajo, na razna limanice kati-ro (jim se nastavljajo.
Da bo našim <Ktato’ijdm nakeliko pojasnjeno, hočem omeniti to kar som mogel cipa.zovati ob priliki izida v mojo rojstno vas, ki sem ga napravil za velikonočne praznike. Mečno me je presenetilo to kar sem vidci. Presenetilo radi teija ker mislim, d,a ne spada, niti v balkansko gorovje. 'Namen vlade ja gotovo ta, da na vse miaigoCe najine prisili tiste, ki so ne uklonijo, pobrati šila in ko-piia in se preseliti iz teh kirajev. Tako naij bi Ostali le tisti ki klcnejjo glaivo in talki, ki se prilizujejo novim vlastcdržcom.
Po nekaterih va.seh oe d:obiijo posamezniki, ki soveida niti od daleč ne poznajo italijanskoga jezika. Dc®adi se, da pride govoniti fašfet, kateiremu odobravajo brez da bi razumeli besedice. Potem pa se prSJkajo e drugimi kdo da iima prav. Seveda je to neKuosno fcor jo človek v nevarnosti da vifdi piriti na, obisk karabiner-je in ga potem še aretirajo.
Slučaj, kakih se ne dogaja niti pri Cu-Iukafrih se je pripetil v Slivnam. Na Krasu mislijo namreč tudi ustanoviti «Na-redno milicod. Po vasrtl» uprizarjajo shode, d.a bi ljudi pripravili %% talko »sveto« stvar.	’
S kak/šno »uliudnostjo'« nas'tcpaijo ti novi kulturoncsci n<a|j služi v pojasnilo sledoM slučaj:
Prišli so v gostilno brez da bi bili gostje o tem kaj obveSčemi. Samooblaetno so ljudem zaukazali, da kder ne želi poslušati naj se odstrani. Ostalim po so zapovedali, seveda v imenu fašizma, da se cdikriipjo. Ker fašizem je novi bog kat*> repa ja trcfba ^ooštcmaiti. Gorjje pa tisf<v rou, ki bi le samo zakaSljal.
Do,godilo so je, da jo govornik prijel nekoga človeka za prsi in ga ottslofutal. To je tista »kultura« s ikatero se ponaša vlada.
Čiato (gotovo je, da Hi bo na ta način pridobila v&lilro privržencev!
Kraški delavec
Bilje
Takoj pio vojni, so se tudi naši opekarski delavci organiziiirali, pri svoji strokov ni organizaciji. Posltsdica tega je bila,, da so (jih 'lastnika opekaim spofetovadii in so tutdii u spoli napraviti s^voijo kolektivno pogodbo.
Delodajalcem, ki so bili učen! ravnali z delavd kakor s sužnji, ni moglo biti to po volji Napeli so vsa mo6i, da uničijo delavsko ofrganiziaciijo. Pri 'tem dolu so uporabljali vsa sredstva. Blatili so organizacijo in nje nastavi j,ence. Piripavedo-vaii so nezatvefinemu clela^-stm, da je strokovna organa z«id ja prot hunska nn protina,rodno, ki hoče potom »Posredovalnice za delo« priprav ti v nfišo opekarne Steli-j a <nske dslavee. Da je bila to dobro pripravljena agitacija ni potrebno dokazovati), ker govori dovolj jasno dejs’, r.>, ja s0 jim Sli nezavedni deflavoi na limanice in, da so jim je posrečilo delno uniftiti organizacijo.
Sedaj «#r> Sele delodajalci »ačdi udiriha.td po delavstvu. Vprašamo biljensku opokar, ne deloivc/e, koliko tujcev jim je pripra-tflta sfrokio-vna organi®acija potom po Redovalnice zia delo, in koliko so j*h pripravili ddeidajialci? Pri vsaikem gibanju so »trašili, da gre-do po furlane misleč, da Dodo ti delavd gnina.li zastonj.. Delavci ki so bili hroz organizacije in brez podre,1o-valnice za delo, so so te grožnje bali. Delodajalci so to uvideli, ter še bolj pritiska M na delavstvo. Vse do totfri j ko delavstvo ni meglo več vzdržati ter je bilo prisiljeno stopit! brez organteacijc v takoizvano »Divjo stavko«. To se je zgodilo lansko poletje.	i
Potrebno je povdariti, da je opdkfeirsko delo eno najbolj napornih det Dalavcii delajo v letnem času od 8 ur zjutraj pa do 1t nr »večer, in to n« prostem v naljvečji vročini. Zra^n tegta izkoriščajo na isti naičin netfonastle otireflee obojoga sipola. Posestnllk mize mom tefkariSJati mladoletne laistne in drug« otncike, ker snimo z svojim zaslužkom bi ne mogel rediitt' svoje družino. Zraven toga mora opefcairski delavec bdeti, tudi po noči, ker nko pade dož na narejeno in ne pod sttneho spravljeno blago, je uniči a n tem uniči tudi delavčev zaslužek več dni. Pogodba ki j« bite prej v veljavi je določala: da v trn slučaju trpita delavec in delodmnalec Škodo enakomerno. To pa seveda ni bilo
po gudu delndajalcem, ki so hoteli imeti svoj mastni dobiček poginoma ita, varnem. Dela vci so pa, kakor r9čeiy\ vsled
tega kakor tudi vsled namere delodajalcev znižati že tako nizke plače, stopili v stavko.
Kakšno posledic« imajo taike vraf* stavke, ni potrebno tukaj povdairjati. Končajo navadno z 'dtljubaairi ki pa jih še žilv krst ne drža. Delavci se ud^ijo volji delodajalcev in gredo & pevfešano glavo na delo. Še'9 takrat so ssOna zaveida-ti iktaj jam jo crg'xnizacijla» Tudrt opetoairskii delavci iz Bv'\j so prišli da tega praprirčaaijia, ter isk>.i-li zastopniška, »Delavske sbeaudee«, ki naj bi m pcgajml v njčb imenu ter vodil stavko. Delavska zbornica sicer ne motna prevzeti odgovornost za laiVe stavke, in za do-la%t3h’o ki ni organiziirano lin dieeiplitii-rano, vendiar W. r&da poslala svojega' zaupnika na pogia.janja a slučajno ni bilo iivkogar na. razpolago, — cela slivar je začela. nonadrmia — fci bi vodšl sta'vko an se pogajal k m*, e n,aik z enakimi. To je bil u-dcitoc m deteTOtro, -k« gia dta danes še ni preboleno. Delodajalci »3 niso drftali niti ta«a dio.giovora in so ob konc-u iapflačali delavstvu kar so hoteli.
Prišla je atea, čhs kopanja ilovice za prihodnjo sezono. Delodjajalci ki se zava-daijio da cpelkarskia industrija v naših krajih ne bode uspevala po kon&anem nbnovitvenem delu, so shiraniM mast,ne do-bJjko, ter se pripravili za. napad na delavce za zims-ka dc-ia,. Zišmia in brezposelnost so jicn dobri saivezniki. De!'o cd uire ne. prinaša gidtoveati špekulacije. Zmtaraj nič plačila od ure, temveč, delo na. akord. Vič hjkctpa.š vci’ asalužiš. Zraven tega ni potr&bno noibenCb doklad za, delo v vodi in ni potrebno daj.Eiti doklado pri (kopanju trdie kovice. Na tla naoin so prisilili delavce, da gamajo kot žiivdnak tudi po zimi a delodajalci lahko pre je jo piri po’i brecs rizika, goleva svojega dobička.
BlL%a sb zojiflt poletna sezona in delodajalci se pripravljajo, da zepet znližlajo pl ’> če. Če bride delavstvo tatoo malomarno kot je L'i''o do dianea, bc^do dokdajialci dosegli kri" rJam^avaio. Bskjz or,M,nizaidjo nas bodo delodajalci sklic?,li na primaranja in ne mogoJie v prostore («i’gamka.d'je„ ampak v gostilno. Pri alkoholu, M ga bodo enii pla Nnilii, bcidO delavstvu dtoka,1»ovali in priponfidSavai) o denaimi Itn and us trie1 ni krizi. Dasimimo opekaamairjem ni frlo še rikdiar žrdio tako v klanje 'kakoir po vojni. C rož1 H bedo dela-vat-vu nadalje, da ne zakurijo pačii, dokler delavstvo ne »prejme te in tio poffe\jo, kor sicer ne morejo konkurirati opeitoaimm v Videmski (cikolid. Delavstvo bo polslušiallo in v pijanosti podpisalo 'ltar mu bodo delodr.jalci predložili, č.e bodo ti splolh ka,j pirdJožilL Pri or-g-aniziramom delavstvu je niiva.da, d.a, eno prddPoži zahteve deilčidajalcem, a pri op;-ksaijih v Biljah je ravno nasprotno, šele druga dan se bodo zavedali! kaj se jo zgodilo, a bo to prepozno.
Na de in enake načiaio bodo d.ela.vci prisiljeni delati še to sezono po pogrjili ki jih jim bodo diiktiriaM dekdajalcl Še to se-zorJo pinadmo, ,in potem bodo linčni in strgani morali ziapuati1!*! dipmaiM kraj ter itli po svetu iskati kruha za sebe in družino. Delodajalci pa bodo uživali i«ad vašega dela in truda. Ako hočete to preprečiti se morate organizirati v vnši sfncMovni organizaciji!, ter ji terci^i poigialjainja za bcldo^čo sesano. Zednij čias ja, da tudi bi-1 j en skl opelk«irn arj i Kprciviidiijo poitreifcio 1» organizaciji, tar se otresejo strahu ki jih vedno tlači k tlom. Danes se bojdite biti organizirani, ker mislite, da vas gospodar poSlje od detei. Jutri bodemo šli vsa. Dan prej dan plozneje je vsaedlno. A1U če bi us postavili svojo organizacijo, bi se vam ne bilo potrebno bati, ,dia va« bo delodajalec odpustil iz dela. Nasprotno, bi vsaj vedeli kaj seno zaslužili ta koliko moramo dobiti
K.
Talni sklad „Dela“
Kadi pomanjkanja prostore v današnji številki, priobčimo seznam darovul-cev prihodnjič.
Brez kraljeve glave
Dolenje, A. C. — Tvoj dopis bo priobčen v prihodnji Številki.
Spodnja Idrija, sodr ulica, velja ravno isto.
Sodrugomi v Steverjanu. — Ker moramo objaviti takrat drugo važno gradivo in ker sano dobili dopis prepozno, tbj.i vima prihodnjič.
Mara K., Trst. — Preejli smo članek Objavimo prihodnjič.
Ruski. — Prejeli smo tvoj spiš, katerega priobčimo prihodnjič. Želimo, da se še kaj oglasiš, posebno z miaterialom kil obdeluje sedanji svetovni položaj.
GariCa, F. K. — Dopis nam došol pro-kasno. Objavimo pribodmjlč.
*
MALE INFORMACIJE
Gradišče, Nebojscga. — O tvoji zadevi smo se inf armirali na kompetentnem mestu in ti itelhko sporočimo, da nima ta-mošnji kurat nikaike pravice 2sahtevati nekaj taikega, ker no obstoja tozadevno nobenega zakona. KaT upanja je le prosto šikaniranje ta ako noče napraviti potrdila se lahko obrneš na kako drugo civilno oblast.
Mislimo da to zadostujo!
Dopisnikom!
Zopet moramo opozoriti naše dopisnike na škodo, ki nam jo povzročajo s tem. da marsikateri ne frankira pravilno pisma, vsled če* sar moramo plačati po nepotreb« nem globe,
V sedanjem momentu, ko imamo dovolj drugih težkoč, pa postane tako trošenje naravnost nesmiselno!
Ako se dopisniki malo potrudijo pri svojem poštnem uradu in povprašajo po tarifi, ki je sedaj v ve* ljavi, mislimo, da ne bo nič odveč.
Ta n*»| pisma tudi odtehtajo, ako ne presegajo predpisano težo.
Delavska pisma
Protest »civilizacije"
proti barbarskemu komunizmu
Buržoazija z visoko civilizacijo se je silno razbesnila proti komunistični Ru-sij. Povod za to jej ju ustrelitev človeka v črni suknji z visoko civilizacijo in s krščansko ljubeznijo ter naslednik tistega, kateri je pred 2000 leti učil ljudi, da naj ljubijo bližnjega kakor sami sebe. In da ne. kupici bogastva na tem svetu; in da se mora lačne nasititi, in žejne napojili; in ee imaš dve suknji, daj eno svojemu bližnjemu, kateri je brez nje itd.
To so tiste, lastnosti, katere tudi. mi »barbarski« komunist’ špostujemo in jih hočemo tudi. s silo uveljaviti.
Tak pa ni bil tisti Kristusov naslednik, katerega so ruski barbarji ustrelili, m pa njegovi, črni tovariši, kateri sedijo d z i por u, in premišljujejo kako lepa da je bila civilizacija pod carskim režimom, ko se je. brez skrbi narod isžemal« in slepilo. Takrat je bilo vse to mogoče, ker je. vladala civilizacija. Danes pa ne vlada, ker so komunistični barbarji na vladi.
Čini, katere, so vršili ti božji namestniki ravno r času, ko so milijonske množice umirale od gladu, ne zaslužijo drugega kakor smrt, ker namesto d,a bi vse cerkveno zlato dali na razpolago vladi, da bi žnjim kupila živeža ter ga razdelila stradajočim, so ti božji namestniki zlato skrili, in vladno akcijo sabotirali. Na ta način so zakrivili, da. jc umrlo mnogo ljudi.
In sedaj, ko morajo li ljudje položiti svoj račun pred sovjetsko sodnijo za svoje grehe, se je ves civilizirani svet stresal in protestira. Protcstim v imenu civilizacije, to je tiste civilizacije, katera je povzročila, vojnp, tista civilizacija, vsled katere, je umrlo na fronti 11 milijonov, drugih dvajset milijonov pa je. umrlo vsled lakote in bolezni.
Kje pa je bila. takrat civilizacija, da bi protestirala? In rim. kal. cerkev, katera je najmočnejša na. svetu, tudi ni pro-testirala, anvpak je še blagoslavljala o-rožje in prosila boga, da naj da zamgo. Kdo sr. še ne spominja, kako je. dala avstrijska. vlada pobrati vse zvonove iz cerkva da bi žnjimi ulila topove! In cerkev je molčala. Pa kako nc bi molčala, ko ja bilo vendar v interesu črne in bele civilizacije. Takrat, ko se je šlo za življenje milijonov ni nikdo protestiral. In sedaj, za enega škofa, pa protestira cel svet!
Vsa ta gospoda, katera protestira o i-meriu civilizacije pozablja, da. je ona stokrat bolj barbarska kakor ruski kmnunis ti. Kajti to, kar vršijo ruski komunisti, jc v interesu velike, večine naroda. To pa, kar dela civilizirana buržoazija, je le v korist, majhni peščici ljudskih pijavk.
Civilizacija, s katero se ponaša svetovna gospoda ni nič drugega kakor en velik plašč, pod katerim ona vrši najgršr. čine barbarstva. — D.a je naša trditev resnična, potrjujejo vsakdanji dogodki. Samo poglejmo v Huhrsko kaj dela Francoska, pa se. bmno takoj prepričali, kakšno civilizatorično delo vrši tam. Potem kaj delajo angleži po kolonijah proti Indijancem in pa proti irskemu narodu. Poglejmo malo v Romunsko, kako bojarji izže-majo ubogega kmeta. Kmet, kateri dela skozi cclo leto pri bojarju, ob hrani čebule in polente, 'lto je spravil v jeseni vse pod streho, ko ja doma, dobi toliko, da se komaj čez zimo preživi. Gospod bojar in njegova, gospa pa pmv po zatpMnoevropej sko, civilizatorično spravita denar v žep in se peljata malo na sprehod po Evropi, da prineseta zopet, ko prideta nam), malo nove civilizacije, da žnjo osrečila romunski narod.
Poglejmo malo v demokratična Jugoslavijo, kaj vse dela gospoda v imenu civilizacije, koliko jr. naših sodrugov v zaporih samo zato, ker se borijo sa boljšo bodočnost naroda in pa proti izkorišče.va-nju jugoslovanskih pijavk, ki so že itak ubogemu narodu, izpile kri do mozga in seveda ni nobenega ki bi proti temu protestiral.
Zadostuje, da se obrnemo okrog sebe In vidimo kaj je vse napravil fašizem v imenu domovine in civilizacije. Koliko mrt~ vih in ranjenih, koliko preganjanih in zaprtih in zraven pa, kar je nafhujše: koliko gladu po celi Italiji, posebno pa tu v Trstu. Koliko nas je, ki imamo družine in dela malo ali nič, pa maramo trpeli glad in la vse to se imamo zahvaliti gosposki civilizaciji,'1 katero toliko hvalijo in branijo.
Govoriti danes o civilizaciji, ko obstoja tako krivični družabni red, je taka. hinavščina da jej ni para!
V ustroju, kjer lahko en razred ropa, zažiga, izkorišča in ubija druge, se nc more govoriti o civilizaciji.
Civilizacija, prava civillsacfa jc mogoča samo v družbi, katera nudi vse predpogoje za tako civilizacija.
Delavec
Razvoj razredna zavesti je predpogoj za zmago proletarske revolucije.
Meščanske državne naprave In ustanovet vojska, uredništvo, polidja, ao ovira tega razvoja.
Odprava le-te napravi prosto pot delavskemu razredu.
Sovražniki jugoslovanskega proletariata so tudi narodnjaki In njih društva, knjige, časopisi.
Vaš list, so drugi, je najvažnejše orožje v boju proti meščanski državi in njenim pomočnikom, narodnjakom.
Čitajte, razšiijajte in podpirate Delo.
Vsak čitat«lj delavskega glasila, pro> povednjočega razredni boj, Je filan ne* Številne vojske razrednozavednlti proletarcev, ki s vsakim dnom zadajajo ve&je ■dano sistemu suženjstva In sasokne lastnine.
Mednarodno delavsko gibanje
Splošni ogled. — Nova taktika kapitalistične ofenzive. — Reakcionarna pomoč kapitalističnih vlad. — Prvi korak v enotno fronto proletariata.
Ka/pitalisMcina ofeinfciva tjie postala <v splošnem ostrejša. Ka.pEtaflisttfčtna tafotdfca se danes ne omaji več na to, fta bi naipo-v&dala bc<) le velikim delavskim množicam. Kapitalizem ®e tociri dandanes s vso silo tudi pri malih krajevnih sporih z namenom, da premaga posamezne male oddelke proletariata. S to novo taktiko je n. pr. ameriški 'kapital preprečil enotno fronto ameriških rudarjev ker je v nekaterih rudnikih sprejjel kolektivno pogodbo v drugih pa ne. Na Angleškem zavlačujejo sta vhinski delodaijak-i pogajanja za kolektivno pogodbo in povzročujejo med tem doline stavke katerim sledii navadno izprtje delavcev. Na ta način se delodajalci nadejajo, da bodo delavce u-trudili, pomnožili število brezposelnih in z njimi vplivali na ostale zaposlene delavce.
Nemiški delodajalci izkoriščajo splošni politični kaos in dkupaicijo Pctruhrja po l''ranooski v svoje izkdriščevalne namene in skušajo znižati že tako nezadostne mezde berlinskim delavcem. Na Ogrskem so kovinarski gospodarji izprli kouinar-ske delavce zate, ker jih hočejo prisiliti, da se vrnejo na delo po nižjih plačah.
Paralelno s temi gospodarskimi reakcionarnimi naklepi delujejo kapitalistične vlade, ki jemljejo iprol&tarialtu prostost, gibamja in pravico drugače zajamčenih svoboščin. V Italiji triumftaa fašizem. V Jugoslaviji, na Čehoslovaškem in na Poljskem je kapitalizem sklenil v svojih parlamentih »zakon o zaščiti države«, ki služi v to, da se sme nemoteno izkoriščati in usuržhjemti proletariat, Ped pretvezo francoske okupacije je Nemčija izdala dekret po katerem je mogoče v vsakem tremotku nastopiti z oboroženo silo proti nemškim revolucion. elementom. Na Francoskem in v Belgiji so kapitalistično vlade pozaprlo skoro vse vaditelj e revolucionarnega proletariata.
Konferenca v Srankfurtu, ki se je sešla po nalogi in sklepu neopških obratnih cd-horov je dejansko prvi poskus, ki gre za tem, da bi omejil kapitalistično ofenzivo in je obenem -prvi kciralk na poti v enotno prm'to protetaniata. Ta konferenca, je u-spela kljub prcliagitaciji od strani Amsterdamske II. internacionale. Bilo je prvič, da. so prišli na konferenco, ki so jo sklicali komunisti tudi zastopniki drugih delavskih strank. Ti delegat j e pa niso bili poslanci svojih strank marveč poslancev pristašev d etičnih strank odposlani cd posameznih krajevnih organizacij.
Svetovna kapitalistična ofenziva, mednarodna faSistovska. nevarnost in ne var-nc®t novo vojne. To so problemi ki silijo prokitariat, da se pripravi za odporno afeijo in ustvarjajo pogoje enotne proletarsko fronte.
Med tem ko proletariat pripravlja svojo edperono akcijo proti tem nevairno-stim, je predsednik mednarodnega delavskega, urada, zloglasni Albert Thomas, o-biskal v Ilima ipd večjega sovražnika i-faJ.jainskegia delavstva in mu izrekel svoje navdušenja mati delom, ki ga je izvršil v Italiji fašizem. Ob enem se je zavezal z nljim, a fašistevskim vodjem za pri-jatctljsko mednarodno sodelovanje delavskega urada, s fašizmom. Poglavarji II. internacionale, ki so v imenovanem med® naPcidaam delnivskom uinadu, so postali teko zaivczniki fatšiama. Mesto, da bi pomagali ustvarjati enotno fronto proleti-riata,. se vodje. II. internacionale družijo s sovražniki proletariata.
Druga internacionala se približuje vodno bolj, desnici. Celo Samuel Gompars in r.tegolve nazaduj aiške organizacije, ki so smatrale do danes II. internacionalo kot preveč revolucionarno, so to uvideli in se eedaj tej laži proletarski internaciona-
li	približujejo.
Zbliža nje do ka terega je prišlo med
II.	tatarmaioionalo in fašisti na eni strani m med narod mn konferenca v Frankfurtu kjer so se zbrali zastopniki vsega revolu-eicnairmiga delavstva, ste dive važni postaji v mednarodnem delavskem gibanju. Ti dtogodki pa, mam ob enem tolmačijo krizo (ki tare II. internacional«. Revolucionarni proletariat sili'svoje -izdajke v tabor svojih nasprotnikov. Sam pa organizira svoj o silo in se pripravlja na boj.
Znižanje plač
Splošna, draginja narekuj© delavcem da prestopijo od defenzive, v ofenzivo. -V Framcij 1, v Belgiji, v 'Holandiji in celo
v	Kanadi povzroča draginja in znižanje plač delavcem življenje nemogoče.
V Franciji so stopili delavci, k oj e vodi unitarna delavska zveza, v boj. Stavka severnih francoskih rudarjev je 'končala z amaigo radafejrv kljub reformističnim bgjkotu. Sedat) še staivkajlo na Francoskem livarji v Bassa-Indre; knjigovezi in hrena rji v Parizu; tekstilni delavci v Normandiji; steklarji v Dardam-iji; pri stari iščni delavci in (pomorščaki v Ilaivre; rudarji v Lciaringiji ta v Sami. Unitarna delavska zveza vodi vse te boje z izredno energijo ta je prisilila 'reformiste, da-so stopiti jz svdjega brezdeljia,. Množice, ki slede reformistom so pod pritiskom draginje prisilile svoje -voditelje, da so izdali okijc na javna mnenje v (katerem zahte-valjo revizijo plač. Unitarna delavska zveza je taketi predlagala rdfcirrnistom e-nof.no fronto v Izboljšanje življenskih pogojev dela vstvu. Ona predlaga med drugim splošne stavko delavstva v dosego vseh proldtalrstkih pravic.
V Belgiji kjer so stavkali kovinarji od 15 nt-vemibra, so dobili povišatrtje od dveh do dveh in pol frankov na uro.
Ha Holandskem so plače izredno nizke In se je delavni Čas podaljšal. To deloma tudi radi tega, kor jo prišlo tja nekoliko nem&kih delavcev, Ikc-ji so bili izgnani iz Poruhrja.
V Kanmli so se plače znižale delavcem cd 15 do 20 dolarjev, na mesec.
Nikjer niso plače take, da bi zadoščale najnujnejšim potrebam delavstva. Povsod opažamo -ta-le proces: cene živilom se dvigajo, mezde padajo.
Agrarna kriza na Angleškem
Angleški agrarni 'veleposestnik iz dežele Norfolk, kjer se nahajajo kmetje v stavki, vstrajajo na zahtevi, da se imora kmetom plače znižati ta podaljšati delavni čas. Odklonili so tudi delavski predlog, ki je hotel trimesečno premirje v teku katerega naj bi posredovala vlada. Plače v dobi premirja naj bi bile 35 štor-lingiov za vsakih 50 ur dela.
Ker so veleposestmiki odklenili tudi ta ■predlog, se je stavka razširila tudi na bliž nje dežele, Tajnik zveze kmetskih delavcev je na shodu povedal da ne bo pričelo delo dokler ne pride do pametnega sporazuma,. Med tem so veleposestniki v okraju Angor sklenili znižati kmetom plač '.
V	deželi Duirham so delodajalci sklenili plačevati kmete po 32 šterlingov za vsakih 52 ur dela.
Izseljevanje v Ameriko
V	ameriškem parlamentu se razpravlja
o	predlogu glede priseljevanja tujcev. Po novem predlogu bi se moralo število priseljencev, znižati. Mesto 537.803 bi so smelo priseliti v Ameriko največ 180 tisoč tujcev na leto. Zlasti se hoče omejiti priseljevanja kiltajeev, slovan.ov ta italrja-nov. Mala buržoazifjia «i želi le priseljevanja anglo-sakscncev do&im si želi vcle-buržca-zijia priseljevanja drugih narodov kor ona ne rabi intelektualnih marveč ročnih delavcev.
Med tem u stvar)afjo smariški kaipitalis-ti zakona, ki bedo otežko-čili življenje tujcev. Inozemskim delavcem se hoče onemogočiti udeležbo pri stavkah. V to svr-lio bo vsak delavec (tujec) zapisan pri policiji v poseben register in dobil izkaznico s fotografijo. Ako ho tak delavec aretiran zaradi stavke se ga ho takoj izobčilo iz Amerike. Tako se hoče ustvariti boj med domačini in inozemskimi delavci. V tozadevno obrambo delavcev se je ustanovil v Chiikagu »odbor za obrambo inozemskih delavcev« ki je sestavljen zaenkrat iz večine delavskih in kmetskih organizacij in kenscrcijev.
Prisilno izseljevanje
Da se oprosti prevelikega števila delav cev se dogovarja švicarska vlada z vlado
v	Kanadi. Švica bi -rada prisilila delavce se izseliti v Kanado ali drugam. Ne bo se ji posrečilo ker ima tudi Kanada sama, kakca* vse druge države, že itak dovolj brezposelnih domačih.
K
Brezposelnost
Število brezposelnih v Italiji je bilo v mesecu januarju 382.000 t j. 28 tisoč več kot v mesecu decembru 1922. Na Angleškem je bilo leta 1922. 900.000 brezposelnih, ki vživajo brezposelno podporo. Dejansko je v obeh državah število brezposelnih večje ker je vedno več takih, ki nimajo več pravice do podpore in niso torej zabeleženi v tozadevnih statistikah. Švica, bogata in mala Švica, ima 56.275 brezposelnih (offc,ietadh). Tam je torej število brezposelnih v zadnjih mesecih narastki. V Avstriji se položaj ni nič še spremenil. Znižala se je nekoliko brezposelnost pri uradnikih, čevljarjih in kemičnih delavcih. V vseh drugih strokah je narastla. V Jugoslaviji, kjer je bilo.do danes relativno najmanj brezposelnih, se pričenjajo zapirati tovarne in brezposelnost narašča v vseh strokah. Na Ogrskem je samih rudarjev 60000 brezpose!-. nih ki so bili izprti. V vseh drugih državah ni nič boijše. Ako pomislimo, da se izseljujejo celo delavci iz Nemčije in iz Anglije, tedaj imamo pač lep dokaz kako brezposelnost narašča vedno bolj z naglico, ki postaja že nevarna tudi sambo mogotcem.
Naj bi jim postala tudi usodepolna :
Dopis jednog ruskog radnika
(Sledeče retke pisao jo jed a n ©bičan radnik sa Urala; u svoje vreme bili su objavljeni u »Uralski Ra boči« i proč i tani na 4. vseruskom kongresu štampe. Ited.)
»Ovih sam dana slučajno išao preko p.ruge slanice Jekaterinburg.
Nekoliko radnika je čistilo prugu od snega Medju njima iznenada ugledam, na šestem koloseku, jednog čovdlca či-je mi je lice dbšlo poznato. Pogledam izbliže i prepoznam u njemu druga Trockoga.
Ja najipre nišam poverovao svoijim očima, ali sam onda mislio:
Pa zašto drug Trocki ne bi radio kod čiščenja prage, ta on je vodja radničke au-mije i tfigba da čitavoj armij i primerom prednjači. Upravo on, koji čitavo vreme o tome govori d'a na uspostavi sa-cbračaja mara.ju pre gvoga raditi oni koji sede u uredima i vrše politiCki rad
—	baš on mora prVi reč pretvoriti u dela...
Kad sam video, kako jie drag Trocki vešto rakova© drvenom lopatom, mislio sam:
To je pravi vodja radnog naroda i racine acmije. Ne samo s penom, ne aatoo govorom, več i sa delima pomaže on ra-dničkoj seljačkoj Rusiji da se zaštiti od gladi -i zime. Naše vodje razumeju ne samo kf>mandovati. ne samo upravljati, več i raditi rame «z rame s obič-nion radnicima, Sa ova.kim vddjeuma Sovjetska Rusija nepobed-iva je...
Ja saim zaboravio kamo sani hteo da idem i uzeo sam lopat u u ruke da isto tako kao drug Trocki, pridonesem j »da n deso rada velikoj stvari boni« na navora frontu, na frontu rada. —
loan Gajev, radnik
»Delo« je najbolji vodja na trnos vltom putu jugoslovenskog proletu* riata u Italiji.
Jedina luč u tamnoj noči za istar* ske seljake i radnike jeste »Delo«, njihova proleter«ka noviaa,
nternacionalen jezik
Francoska, buržoazna revoilucija je u-vedla na mesto prejšnjih, starih provincialnih, lokalnih 'itd. mer enotno metron
— moro, da si 'je s tem zenostavila blagov no merilo ter si na ta način odstranila mnogo prejšnjih zaprek, ki so jo ovirala pri razvijajočem se blagovnem prometu.' Proletarska komunistična revolucija mora uvesti enoten metrom jezic, da zenosta-
vi	vzajemno medsebojno občevanje internacionalnega 'proletariata, ki mora vsled razvoja produktivnih sredstev prestopiti vsakršno nacionalno mejo in stopiti na mednarodno svetovno poprišče; tu pa je enoten jezik nujna, razumna, naravna potreba.
Za sedaj nam vsak nastop internacionalnega proletariata razodeva z vso jasnostjo to neobhedno potrebo; vsi naši internacionalni stiki 'bolehajo na mnogoličnosti občevalnih jezikov, ki zelo ovirajo vsako uspešno delo. Zmaga proletariata kot naprednega elementa mora zna&iti tudi zmago internacionalnega jezika. Proletarec, ki ne Čuti te potrebe, tiči še globoko v nacionalistični cmerikavosti. No, v priznanj e je treba reči, da se v pravih delavskih vrstah čuti sko.ro brefcizjemno to potrebo. Jezikovni predsodki se drže po večini le malohuržoazne inteligence, ki se jo je oprijelo nefcalko v šoli priučeno jezikovno rahločirtje.
Sodoben komunizem, ki nastopa dedšči-no kapitalizma, se nam javlja kot nujna zahteva po enatnem sive'tavme:m gospodarstvu. To potezo mora kemunističen proletariat naravnost podčrtati, ker se kljub materialni podlagi svetovnega obrata že sodobnega kapitalističnega.gospodarstva, ki je z elektriko, paro, železom prekoračilo vse krajevne, deželne, narodne, državne meje, še vedno zelo uporno govoriči o ozkih gospodarskih avitonomijiah. Proletariat, pa, ki 'sprejema organi z. enotnega sve lovnega gospodarstva nase se mora nujno čutiti tudi kot enoten svetoven razred ta kot takemu je predvsem potrebno da o-čisti s sebe zaprašene lokalne predsodka; in ravno razni narodni jeziki tvorijo najdebelejšo plast ta preživele starine. Zastonj so vsi vzdihljaji o leipih, milih narodnih jezikih, o najdražjih, narodnih sve tinjicah itd. ‘Vzdihi o lepih, narodnih nošah izražajo že zdaj le vzdihe, ker jih je kapitalistična produkcija obsodila na smrt in se tudi s fiziiologičnegia stališča kažejo kot pusta, mezmiiselna šara; življenje jih noče več obuditi k življenju in kjer se še osamljene prikažejo, morajo žalostno izginiti, kakor je zginil Lazar Leon i d-A n dre j eva ko ni mogel prepričati življenja, da je res cd mrtvih vstal. To isto bo z jeziki; življenje tirja novo obliko in le puščoba inteligence se odraža v njteni nespodobnosti napolniti novo obliko z novim duhom. Proletariat potrebuje v svojem zgodovinskem poslanstvu enotnega občila in to tem bolj, ker se bodio njegovi medsebojni odnošaji izražali neposredno kot odnošaji delavcev med seboj in ne bodo več zaviti v meglene odnašaj e bl aga; to j©: sleheren delavec se bo čutil kot delaven čilam svetovnega produktivnega organizma, od katerega bo prejemal svoje potrebščine in ne bo več kot zaseben producent spravljal svoj produkt kot blago na špekulativen trg. Oči-vidno bodo ti ©dnošaiji edlaivcev med seboj razumnejši in jasnejši a etoenem tudi osebnejši, nego so dosedanji, ki so zaviti in zapleteni v špekulativne od noša j e blaga. *
In ravno vsled teh osebnih odnošajev postaja zahteva po internacionalnem jeziku za proletariat nujnejša., nego je bila buržioazija prt njenih blaigovnih oidno-šajih zahteva po enotnem meftronu.
Oboževanje narodnih jezikov, to je zavojevala francoska revolucija v svojem boju proti internacionalni fevdalni gospodi. Takrat je 'bil ta klic naprednega značajna. Fevdalna gdspodia je bila parazitski sloj, ki je izžeroaval razne narodne mase.
V	boju prati tej iriterniacionatai nadvladi se je oprla bolj demokratična buržoa-zija na narodne elemente, predvsem tudi na naroden jezik. Poznejši razvoj buržoazne same, pa nam je očitno razvil in razkril njen razredni, internacionalni zna čaj, proti kateremu se je proletariatu mogoče uspešnio boriti le v trdni, enotni internacionali. Ta internacionala pa ne more biti le trenoitna bojna oblika proti kapitalistični buržoazij i, ampak mora ostati ali postati — vsled materialne podlage sv»tovne produkcije — trajna oblika njegovega socialnega uklada. V danem položaju je torej oboževanje narodnih jezikav za proletariat 1© buržoazna omama, pa naj se ji tudi socialna demokracija v svoji onemoglosti še tako udaja.
Da pa razblinimo razne jezikovne predsodke, ki utegnejo tudi na proletariat varljivo uplivati, omenimo kaj zgodovinskih dejstev v prilog internacionalnega jezika. Vprašanje internac iona 1 n ega jezika je stopalo že v prejšnjih časih večkrat v o-spredje. Tako je poznejša fevdalna gospo-poda po večini franpozirala, inteligenčni sloj srednjega ta novega veka je do nedav no splošno rabil latinščino, v starem veku so irimljani radi grecizirali. Vsem tem elementom so bile ravno narodne meje preozke, čutili so bolj široko, internacionalno stanovsko ali razredno zavest Omenjenih oblik Internacionalnega jezika se niso posluževali le kot priučenih, površnih navad, ampak so izražali z njimi bolje kakor z narodnimi jeziki vse svoje stanovske materialne in duševne potrebe; izražali »o se v njih vsaj s tisto duševno opojnostjo, kakor se, recimo, izraža kak edinjaš iv »mlili slovenščini« ali fašist v »lingua nobile«.
Zgodovina narodov nam zavraiča tudi druge jezikovne predsodke, kakor ta, da le določen jezik mora izražati specifična duševna svojstva itd. gotovega naroda in da se na tem ne da nič izpreminjaiti. Mi vemo, da so se v zgodovini kar celi narodi
— s silo ali samovoljno — podvrgli tujim jezikom, ne da bi bogve kako znebili psiholoških itd. sentimentalnosti.
Tako so se Ijongobardi poitalijančili, nemški franki romanizirali, mongolski bolgari slovhnizirali td. pač dovolj ©grom ni dokazi, da sentimentalnost ne igra velike uloge v zgodovini, da gotovo čustvo ne izvira iz jezika pač pa najde gotovo čustvo svoj jezikovni izraz tudi v drugi obliki in da ni končno ne čustvo ne jezik kak večnovečen okostenel pojav.
Mi vidimo torej, da so se že v dosedanji zgodovini razni stanovi, oziroma razredi j H) vzpenjali nad narodno Okrožje tor so se tu posluževali gotovih jezikov kot svojega vzajemnega občila; dalje, da so goto-
vi	narodi opustili svoja narodna narečja na prislov flziologičnim predsodkom. Reakcionarno demagoštvo bi bilo, če bi od proletariata zahtevali, da naj se kot svetoven razred odreče svoji nujini potrebi po internacionalnem svetovnem jeziku. Proletariat, kot dote zemlje, kolnca, železa, pare in elektrike, mora, kakor ti ele-mentj! prodreti ^satoršftp. gftrolap ogT.a-
jo. Internaicionalen jezik mora biti programira, točka delavskoga gibanja ki zahteva že nujne rešitve.
Kako ima proletariat prakltačno rešiti to vprašanj©? Tu ni težkotč. Brez obotavljanja je zavreči idejo, da bi se sprejel kak gotov jezik kot internacionalen jezik.
Prvič, ker ima vsak jezik obilo zapletenih oblik, ki ne predstavljajo drugega kot nezmiselne zfastarelosti. Drugič bi se s takim postopam tudi najobeutnejiše ob-diregnili ob filologične sentimentalosti; mi bi namreč silili različne duševnosti narodov izražati se v povsem t.ujih oblikah; kljub temu je dejstvo, da b:i naši filologi še mjrajše pristali na tako rešitev7 vprašanja.
Za internacionalen jezik ima proletariat le v volapuk-u in esperanto važne poskuse. Esperanto pa ima to pomanjkljivost, da upošteva besedni zaklad le par evropskih jezikov; v njem je približno do 80 odst. latinščine in 20 ©ds't. nemščine in slovanščine, je celo preveč enosta ven in mehaničen ter nosi odznak »evropske civilizacije«. Proletariat mora postaviti vprašanje na širšo podlago. .V besednem zakladu bi mu pač bilo upoštevati odnosno vse velike jezikovne skupine: ro-manščino, germanščino, slovenščino, kitajščino itd.; izločiti bi moral le pretrde ali piremehle izraze, ker bi ovirale mnogim izgovarjavo. V gramatičnem oziru bi lahko ohranili več dosedanjih oblik, kakor jih upošteva esperanto; na primer priponke azijskih jezikav bi nam prav dobro pošlužile. Seveda bi bilo nezmiselno ohraniti n. pr. slovanske sklone, romanske izredne glagole, germanski pogojnik itd. Če imajo živi jeziki vse polno jezikovno težkih oblik, lahko uporabimo pri internacionalnemu jeziku vse lahke, blagoglasne oblike, ki nosijo sistematičen sklad. V novo sestavljenem internacionalnem jeziku bi našel vsakdo nekaj znanega, »svojega«. Tudi se da sestavljeni jezik lažje prilagoditi raznim sistemom živih jezikov. Bojazen filologov, da bi se tak umeten jezik ne uveljavil, nima nika-ka osnove. Saj z isto pravico lahko rečemo, da so tudi živi jeziki zumetničena tvorba. Kakih posebnih čudes tudi tu ni. Nabod 'tvori jezik pravzaprav ped svojo za ■vestjo. On najde nekako nehote samoiob-sebi izraz novim spozna n jam; ali pa tvorimo nove jezikovne oblike zavestno po potrebi; magije ni nikjer!
Uvedba internacionalnega jezika za pro letariait bi seveda ne mogla imeti le kakega prostranskega pomena, on mora sprejeti ta jezik kot edin, resničen, svoj jezik; pred njim bi morali razni jeziki in narečja polagoma zginiti. Proletariat si z internacionalnim jezikom zenostavi medsebojno občevanje, si zenostatvi organizacijo svetovnega gospodarstva, si o-gromno olehča in pospeši znanstveno delo, si brez težkoič razširi in usvoji razne duševne proizvode itd. Komunističnia internacionala zadosti veliki praktični potrebi in napravi velik korak h proletarski komunistični revoluciji, če se že sedaj loti tega dela. Moskva bi bila kakor nalašč prtroden center tega dela. Če nam je posameznik ustvaril esperanto, bi nam določena komisija, sestavljena iz poznavalcev jezikovnih skupin lahko podala proletarski esperanto.
V	ruskih šolah bi se lahko že uvedel sporedno z ruščino ta bi postalo odveč poučevanje mnogih drugih jezikov. Drug proletariat bi ga lahko uvedel kot prvi jezik po svojih n radiih, na organizacijskih knjižicah in raznih tiskovinah. V svojih listih bi inu odmeril stalen prostor za njegovo propagandiranje med ljudstvom; izdlali bi se lahko priročni slovarji in slovnice. Proletariat bi v kratkem premagal puhle predsodke, začutil bi skoro, da mu ta jezik utrjuje njegovo internacionalo; čutil bi se svetovnega delavca vzljubil bi zemljo kot svojo domovino, ter bi ga z veseljem uvajal v vsakdanjo uporabo. Posebno ob jezikovnih mejah bi v živo zadel nacionalistično gonjo in bi enkrat za vedno tudi sam odtegnil popolnoma njenemu vplivu., Zaman so ugovori, da bi takemu jeziku primanjkovalo zvočnosti, prožnosti itd. ta — tega se najbolj boje naši intelektualci — da bi ne bil za pesništvo; Pesmi ne ustvarja jezik pesem ustvarjla pesniški duh; dokaz temu je, da imamo tudi v živih jezikih mnogo pesniških ot.rcb. Pesniški duh pa najde tudi v internacionalnem jeziku primernih o-blik; proletariat zapoje svojo visoko pesem o delu 'šele v internacionalnem jeziku.
Francoska buržciazna revolucija je nadomestila ©nče, vatle, k var te, funte itd.
—	na žalost starim mamicam — z metrom — mero, da je lažje merila svoje dobičke. Proletarska, komunistična revolucija mora nadomestiti slovenščine, italijanščine, nemščine — na žalost buržoazni narodnjakiariji — z metron — jezikom, da zapoje proletariat vzajemno svojo pesem o delu in pesem o svoji — svobodi. To bo realna Mantova internacionala.
-	Huski
Razrednozavedni čitatelj mora spoznati, da je poleg rednega čita= nja »Dela«, razmišljanja o njegovi vsebini in priporočanja lista tistim, kateri ga še ne poznajo — tudi po* trebno se aktivno udeležiti delova* nja za zagotovitev nadaljnega ob* stoja bojnega glasila slovenskega in hrvatskega proletariata.
Čitatelj, kojega vodi pri vsem svojem dejanju in nehanju razred* na zavest, bo torej povsod, kjer bo srečal somišljenike, tovariše, prija* telje in sploh njemu enake v tr* pljenju in hrepenečem pričakova* nju dneva svobode, — zbiral pri* spevke za tiskovni sklad »Dela«.
Amerika Ima lastno Tutovo grobnico
Amerika ima kakor daljni F.gipt tudi 3vojo Tutovo grobnica
Ta razvalina ima ravno tako veliko važnost za razkrivanje spominkov na sta rediavne narode kakor egipčanska kra Ijevska grobnica., ki sta jo zasledili pred kratkim Američan Carter in Anglež Car-navon. Jzkopine ameriške razvaline dokazujejo na isti način civilizacijo nekega starodavnega plemena.
Na desnem bregu reke Rio de las Ani-mas Perditas — reke izgubljenih duš — v Novi Mehiki, jo razvalina predzgodovinske hiše, ki je služila za komunistično bivališče neimenovanega indijanskega plemen«,, čigar čliatni so bili prejkone ne p o sredni predniki sedanjih Indijancev z i-menom ITopi. Prekopavanje te razvaline, ki traja že več let, je tvorilo najobsežnejše znanstveno podjetje svoje vrste v tej deželi. Doslej pa je kraj šele deloma preiskan, in znanstveniki upajo, da bodo na-.daljne preiskave razkrile zgodovino za-pada iz časa pred več kakor deset tisoč leti.	'
Nekaj o verzih
(Sodrugu rAnte Kratki-ju, — velja pa tudi za vse tiste, ki sodelujejo v rubriki »Proletarska umetnost)
Obljubil sem ti, s odru g, ko si mi bil poslal nekaj pesmi na ogled, da td bom pajasnii, kako 'je treba začeiti, če sc hoče pisaiti v verzih, imenovanih tudi stihih, kako se piše v vezani besedi, ali kako se besede vežejo, da nastane pesem.
Če imialš nagne,nje, dla bi kaj povedal v verzih, moraš najprej poiznati dobro jezi k, moraš paiziiti, da ne delaš hudih slovničnih na.pak. Kakor sem se iz poslanega prepričal, jezik precej obvladuješ ta ga boš sčasoma še bolj, čie boš pridno čital knjige naših ddblrih pisateljev. Prav ketri-etilo ti bo tudi, če si kupiš Breznikov »Slovenski pravopis« in si ga ogleldaš, posebno prvih 30 strani. Talko boš za prvo silo oborožen.
Če pai hočeš sestaviti pesem, je potrebna misel, ideja, ki jo moraš imeti, da jo izraziš z besedami. Iz tvojih verzov razvidim, da nisi brez idej, ki so vredne, dia se povedo v pesniški obliki. Vzemimo na primer idejo o delavskem domu: zažgali so ga, plod mnogih žrtev in naporov, a mi ne klonimo, do neba hemo dvignili stene, da jih ne bo zrušil več neben vihar. Tudi misel o žrtvah na Zaloški cesti je dobra; krvniki kapitalizma so prelili .nedolžno kri, a svojega namena niso dosegli in ga ne bedo; naših ciljev niso ubili, prišel bo čas, ko bo zasvetila zarja! Ideja »Grmade« je tudi uporabna, le verzi so nerodni in dolgovezni; treba je povedati z malo besedami, kar se hoče izraziti, a te morajo biti 'izbran©, jasne in kreipke. Misli zajemaš lahko vsepovsod, v raizličnih časih in krajih, na polju, na 'gori, v domu, v delavnici, v ječi, v rodbini, na delavskem shodu itd., popisuješ lahko mimo življenje otroka; pa tudi bolj moža; opazuješ večerno tišino in divjo nevihto; vedno pa ■morajo b.iti tvoje besede primerne snovi, ker razlikujemo v splošnem čustva to dejanja — liriko (peseimca o pomladnem cvellju, o jesenski otožnosti) in epiho (po h.cd delavstva prvega maja; razburjenje staivike ta poddbno).
Tudi način, kako se izražaš, je važen. Pesinik mora govoriti naravno, preprosto, a vendar duhovito, lepo.. To se baš imenuje umetnost. Ako hočeš spisati dobro pesem, moraš poslušati sirces, zakaj česar nisi občutil s srčno krvjo, tudi drugih ne bo ogrelp, n« bo prijelo. Čim več gorkega čustva je v tvojih verzih, toliko globlje bodo segali pri brarvcu.
Reči moram, da to precej' pogodiš, ne da bi Študiral; tareij ti ije prirejene. Nekje dobro primerjaš plamen, ki »kakor kača se pokoncu dlviga«, drugje praviš »v tuji zemlji zeleni tvoj. greh«, spet drugje berem »to ja svobode zarjo, ki vstaja za gotro«. Takemu izražanju pravimo, da so pesniške primere, figure ali tudi tropi. Lepa pesem 'ima vedho mnogo lepih pesniških primer. Ali poznaš Župančiča.? čuj, tkalko pra/vi o vili — sireči:
Vsa jasna je, vsa bela; kot da jo izpuhtela je lilija v temo...
In kot, da v las valoviti kras se ji polnoč (je iv jel a, tak zvezde vse so >z nijo...
Same primere!
Poedino pesniške primere imaijo tudi svdja imena.. Najbolj znane so metafore, sinekdohe ta metonimijc. Toda o teim bi bilo treba posebe razpravljati. Zalibog, da 'nimamo v slovenščini obširnejšega dela o poetiki. Svetujem ti pa, da 'čiitaš čim nalj več slovenske pesnike sedanje dobe ter iščeš in si zapisuješ 'lepe primere. Tako so naljprej izvežbaš v tem pdglcdu.
Kakor nima® nič teorije tukaij, ti tudi ni znano, kako se besedam v pesmi merijo zlogi. Zapomni si, brez merjenih zlogov v pestai ne moreš imeti dobre pesniške oblike. Bose de imajo namreč naiglaše-no in nona.glašene zlog©; prvim pravimo tudi, da so dolgi, drugi so kratki; oboje zaznamujemo in sicer dolge s črtico —, kratke s polkrogom u, n. pr.:
hlapci svobodne države
_	w	—	w
nosijo pokonci glave
Beseda »hlapci« se torej naglasa slično besedi »glave«; istotako se sklada v naglasu »svobodne« in »nosijo«, »poikonci« in »države«.
V	.verzih je to riaglaišanje velike važnosti. Oglej si to-le:
jifr™”*- Rog nam dal je tri dovojke,
F.T' tiri dovojke rožice.
Kaikn bi napisal z znamenji?
Tako le:
Začetek je torej: — o. Nešteto imamo besed, ki se .talko naglasa)© (zemlja., voda zarja, plamen, cesta i. dr.) Tako dvozložno stopico imenujemo trohej.
Nekoliko drugače se sliši naslednje:
Kaj M JaB d;a'l le za eno pošteno roko,
da me potre pl j e po rami!
Piši:
Zečetek je: — u o, torej en naglasen, dva nenaglaSena zloga. Besede: vekomaj, naigloma, senčica, rožica in druge se naglasa)'© podobno. Imajo po tri zloge. Taka trizloina stopica se zove daktil. Oba, troha) im daikltit padata, pravimo, da imata padajoč ritem.
(Dalje).
Nova dragocena kovina
V	Papuaniji na Britanski Novi Gvineji so našli pri iskanju zlata csmi.ridij, ki je osemkrat dragocenejši ncigo zlato. Doslej uporabljajo esmiridij le v najmanjših količinah za konice 'pclnjivih peres in za natančnejše delce pri strojih.
2	in pol funta osmiridija je doseglo zadnjič na Angleškem ceno 1200 funtov šter-
1	to go, v. V Papuaniji so odkrili osmiridij pri iskanju zlata, lzipiralei zlata so našli neko modroslvo snciv, katere pa niso poznali in so jo kot ničvredno metali proč. Eti e n izmed izpiiralcev je pa le vzel kosec s seboj v tabor in ga tam pokazal inženirju. Ta je dragoceno kovino takoj spoznal ter vprašal, kje so jo debili. Povedali so mu, da pri izpiranju zlata, a da so najdene m.ncžtae vrgli proč. Inženor je takoj poslal ljudi nazaj, toda v tem so tropični nalivi strugo napolnili in odnesli drobce osmiridija. Našli so le še nekaj malega dragocene kovine. Sedaj bodo v; Papuaniji v prvi vrsti iskali osmiridij.
■—	1	"»Ul——	I	♦	♦«——■	-
VABILO
na članska zbora
Ul
r. z. z. o. z.
Sofisti, vi vsi zagovorniki in slavitclji privatne lastnine, hočete morda utajiti štirideset stoletij zgodovine,* Ali mislite, da se vam bo posrečilo dokazati da nista bili bogastvo in revščina kriva vseh nesreč pod katerimi ječi svet? Poskusile!
Pisacane
ki se bosta vršila v nedeljo, dne 29, aprila 1923. 1. in sicer: za člane iz Idrije ob 9 uri v rud* niškem gledaličšu v Idriji;
za elane iz Sp. Idrije ob 15. uri v društvenih prostorih v Sp. Idriji, s sledečim dnevnim redom:
1. Volitev predsednika;
2. Naloge članskih zborov v smislu novih pravil;
3. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
4. Računsko poročilo za leto 1922;
5. Poročilo in predlogi nadzorstva;
6. Volitev delegatov za občni zbor: in sicer: 33 delegatov za Idrijo in okolico, 8 delegatov za Sp. Idrijo;
7. Volitev skladiškjh nadzirateljev, t. j. dveh za vsako skladišče;
8. Overovljenj e pravilnika za sklad revnih in bolnih članov;
9. Predlogi za občni zbor.
NB.: a) Ako bi se članski zbor v Idriji ne mogel končati do 13 ure, se bo vršil zbor v Sp. Idriji naslednjo nedeljo, dne 6. pr. m. ob 9 uri.
b) Vsaki članski zbor je sklepčen, če je navzočih vsaj četrtina vpisan* cev. Če ob uri, ko je sklican zbor, ni navzočega zakonitega števila vpi* sancev, se vrši zbor pol ure pozneje in je sklepčen ob vsakem številu navzočih.
c) Vstop na članski zbor je dovo* ljen samo s članskimi izkaznicami, ki se bodo delile 8 dni prej v druš* tveni pisarni, in pa 1 uro pred pričet kom zboro na licu mesta,
Idrija, 11. aprila 1923.
Za odbor: Ferdo Tratnik t. S. predsednik
*
Izjava
Sodrug Gustinčič nas prosi, da objavimo sledečo njegovo izjavo: »Sodrugi iz Idrije mi javljajo, da širi Ivan Eržen, poznan pod nadim* kom »Ful«, po Idriji vest, da je do* bil iz Gorice neko pismo, v katerem da se trde sledeče stvari:
1. Da sem se jaz izjavil nasproti tamošnjim svojim prijateljem, da ni sem bil tako neumen, kakor Štravs, ki je odšel iz Idrije s praznimi ro* kami in z dolgovi, marveč, da sem v 18 mesecih (bil sem v Idriji komaj osem mesecev!) dobro poskrbel zase in svojo družino;
2. Konsumno društvo v Idriji da je na robu propada, ter da bi bila edina rešitev iz zagate, da se v Idri* jo pokliče gosp. Štravs (v tem grmu tiči zajec!), da reši, kar se še rešiti da.
3. Avtomobila da je smatrati že za zapravljena.
Dopisnik da poživlja Eržena, da naj takoj skliče shqd članov Občn. kons. društva in da naj jim pojasni te stvari.
Obeta mu za ta slučaj šc nova senzacionelna razkritja.
Moji obvestitclji so obenem mne* nja, da bi moral jaz takoj tožiti na te težke obdolžitve.
Jaz pa tega ne boni storil in sicer iz sledečih vzrokov:
J. Ker vsa Idrija predobro pozna Ivana Eržena in ve, da ni to pot pr* H|ič slepo orodje v vladinih rokah.
2. Ker člani občnega konsumuega društva vsak trenotek lahko skliče* jo občni zbor in sestavijo komisijo, da preišče moje poslovanje, ali pa tudi lahko zahtevajo revizijo zadru* ge po za to postavljenem poobrtščc* nem organu. Ako bi se naš' naj* manjša poneverba ali zlorab;-., uš* tvenega imetja, sem takoj pi rov* ljen priti v Idrijo in se staviti 1. a ra/ polago pristojnim oblastim rod pogojem, da mi dovod Italija vstop v zemljo.
3. Ker nte idrijski proletariat pre* dobro pozna, ker predobro ve, ko* ko sem odšel iz Idrije in mi torej ni potreba porniagati rediti buržoaznih advokatov in kapitalističnih sodnij v zabavo gospodu Štravsu in njegovim zaveznikom. S sodružnim pozdravom
Ing. Drag. Gustinčič'
Dunaj, 5. aprila 1923.
Izdajatelj: 1. O. Komuristiine stranke Italije Odgovorni urednik: P os!. Amin eri?) 3e!!ou Tiskarna: „U L»Tcr»*:r«‘'.
k