GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 25. NOVEMBRA 1960 * POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO IX. — STEV. 48 OB OTVORITVI ODDELKA STROJNE FAKULTETE IN VIŠJE POMORSKE ŠOLE Pospešen gospodarski razvoj terja tudi višje šolstvo — Izreden študij za ljudi iz prakse — Odraz preobrazbe našega celotnega šolstva — Postajamo resnično pomorski narod — Vpisanih 50 slušateljev strojne fakultete in 65 sluša eljev višje pomorske šole — Želje za uspešno delo vseh, ki so prisostvovali slavnosti Slovesne otvoritve oddelka Strojne fakultete ljubljanske Univerze in Višje pomorske šole v mali dvorani koprskega gledališča v soboto, 19. t. m., so se udeležili med drugimi tudi podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Joža Vilfan, član IS in predsednik Sveta za šolstvo LRS Vladko Majhen, član CK ZKS Lev Modic, rektor ljubljanske Univerze dr. Dolfe Vogelnik, rektor strojne fakultete inž. dr. Zoran Rant, sekretar Sveta za šolstvo LRS prof. Ludvik Gabrovšek, ljudski poslanec Branko Babic, predsednik OLO Koper Albin Duje, predsednik OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir, predsednik OO SZDL Gustav Guzej, predsednik okrajnega sveta za kulturo in prosveto Stane Škrabar, predstavniki univerzitetnega sveta in univerzitetnega profesorskega zbora iz Ljubljane, predstavniki oblastnih, političnih in šolskih forumov, republiških in okrajnih. Prisotne goste, med katerimi so bili še predstavniki raznih družbenih organizacij, strokovnih društev, podjetij in drugih gospodarskih organizacij, kakor tudi bodoče slušatelje oddelka Strojne fakultete je pozdravil tovariš Albin Dujc. Na kratko je orisal naš pospešeni gospodarski razvoj in poudaril, da je s tem tesno povezan tudi razvoj šolstva, ki naj da nujno potrebne kadre. Naš okraj že štipendira za svoje potrebe G30 Študentov. Novo poglavje odpiramo z oddelkom strojne fakultete In višje pomorske šole. Končal jc z Iskrenimi željami, da bi novi šoli uspeli ln dali kvalificirane ljudi za naše gospodarstvo in družbo na sploh. Pozdrave Izvršnega sveta Slovenije je ob tej pomembni slavnosti prinesel dr. Joža Vilfan. Ustavil se jc zlasti ob dejstvu, da dobivamo višjo pomorsko šolo, kar pomeni novo itopnjo v razvoju Slovencev kot pomorskega naroda. «Do zdaj morje še ni bilo element v naši kulturi,« je rekel tovariš Vilfan, »•kajti bili smo le ribiči in pristaniški delavci. Revolucija pa je ustvarila iz nas tudi pomorski narod In morje Je postalo element naše narodne kulture. Zato je ustanovitev tc šole v Piranu mejnik v razvoju slovenskega naroda.« Dalje Je tovariš Vilfan govoril o nekdanjem in današnjem pojmovanju rednih in izrednih študentov. Pri tem lahko z zadovoljstvom ugotavljamo mladostno elastičnost ljubljanske Univerze, ki sc jc postavila v Jugoslaviji na čelo gibanja za reformo visokošolskega študija. Nove visoke In višje iole v Mariboru, Kopru ln Piranu so temu ponoven dokaz. ! Ob sedemnajsti obletnici i i ustanovitve Titove Jugo- ! | slavi je, ob Dnevu republike j ! — 29. novembru 1960 — i V imenu Univerze v Ljubljani Jo prisotne pozdravil dr. Dolfe Vogelnik. Rekel Je, dn Jc vloga naših višjih šol izredno važna in tla bodo dale te šole v sodelovanju In ob pomoči univerze čim hitreje ln Clm več prepotrcbnlh kvalificiranih ljudi. Velja Se poudariti, da Je naš primer prvi v Jugoslaviji, da se tehniška fakulteta loči od matičnega sedeža univerze. Do tega uspeha Je pripeljalo srečno sodelovanje okraja, gospodarskih organizacij in univerze. To Je resnična demokratizacija študija, saj Ima pri takem načinu možnost študija vsak delovni človek, ne da bi zapustil svoje delovno mesto. Formalna otvoritev prostorov strojne fakultete v Kopru je bila v Indu-strljsko-kovlnarski šoli, kjer sla govorila predsednik ObLO Koper Miran Bcrtok In dekan strojne fakultete inž. dr. Zoran Rant. Tovariš Rant se je dotaknil zlasti konkretnih oblik Izrednega študija na novem oddelku in prisotnim študentom po starem akademskem običaju stisnil roku t; r dal Indeks. Oo zdaj je vpisanih okrog 50 slušateljev, zaposlenih večinoma v Tomosu ln pri Slavniku. Ker poslopje novega centra pomorskega šolstva v Piranu še ni dograjeno, Je bila slavnost ob otvoritvi Višje pomorske šole v dvorani občinskega ljudskega odbora. Zbrane goste je najprej pozdravil predsednik Obl.O Davorin Ferllgoj, nakar je o pomenu prve tovrstne .šole v Sloveniji govoril tovariš Vladko Majhen. Njegov govor objavljamo v celoti na 5. strani. Na VIŠJI pomurski šoli Je vpisanih letos v prvi letnik f.l slušateljev. ki so na ladlah in bodo opravili prvi letnik dopisno, drugo leto, ko bo šolsko poslopje dograjeno, pa praktično v šoli. Prisotne goste so pozdravili še predstavniki gojencev Srednje pomorske šole in sr» ob tej priložnosti tovarišu Vilfanu, Iti preko njega Izvršnemu svetu Slovenije, po- darili model ladje, ki so ga sami Izdelali. Za zaključek te Izredne slavnosti, ki je bila za naši inestl Koper In Piran zelo velikega pomena, je priredil predsednik OLO Albin nuje sprejem v Klubu pomorščakov v Piranu. Z. L. : Vsem naročnikom in bralcem, : vsem sodelavcem in prijateljem ; Slovenskega Jadrana ob sedem-; najstem rojstnem dnevu našo republike - za 29. november -I tudi našo iskrene čestitko in najboljše željo! Uredništvo in uprava Slovenskega Jadrana s colotnim delovnim kolektivom ČZP »Primorski tisk« Kopor Bogati darovi za rojstni ilssi Letos bomo sedemnajstič proslavljali rojstni dan naše socialistične domovi ile. Vsako izmed teh let jc vtisnilo v naš zemljevid znamenja našega prizadevanja, naših uspehov in truda vseh delovnih ljudi. Nekdaj enolična podoba kmečki dežele se iz leta v leto spreminja. Vse več je znamenj za lio^e ¡tovarne, nove energetske vire, nove ceste, Aiov.t mesta in nova naselja. Nekdaj omejeni na bogastvo svojih polj lahko danes govorimo o bogastvu industrijskih izdelkov od težkih orodnih strojev do avtomobilov, od zemeljskega bogastva do jekla in drugih kovin, od različnih industrijskih surovin do izdelkov, ki nam delajo življenje lepše in bogatejše. S polno pravico g. Močan porast proizvodnje je značilen pri vseh industrijskih podjetjih, zlasti v kovinski, lesni in živilski stroki. Te tri stroke predstavljajo danes preko tri četrtine vse industrijske proizvodnje okraja. Od teh je kovinska kot najmlajša in nova stroka dosegla največji razvoj, saj se je njena udeležba v industriji povečala od leta 1954 od 1,9 °/o na sedanjih 32 %. Lep napredek zlasti zadnja leta je bil dosežen tudi v elektroindustriji in ladjedelništvu ter v kemični in tekstilni stroki. Za industrijo okraja je omembe . vredna tudi njena struktura, kjer odnade danes skoraj dve tretjini na artikle široke potrošnje. Spričo takega razvoja industrije se je tudi njer^ delež v narodnem dohodku celotnega gospodarstva okraja povečal od leta 1954 do danes od 26,7 °/o na 38 %. Razvoj industrije in drugih panog gospodarstva, zlasti prometa pa je imel svoj odraz tudi na spremembo strukture socialnega sestava prebivalstva, kjer se je odnos nekmečkega do kmečkega prebivalstva, ki je bil v letu 1956 v razmerju 56 : 54, toliko spremenil, da je bil ta po ocenah v začetku leta 1960 že v razmerju Te dni razpravljajo v občini I-Irpelje o strnitvi sedanjih štirih kmetijskih zadrug v dve zadrugi s sedežema v Kozini, in Obrovu. Upravni odbori kmetijskih zadrug Hrpelje-Kozina, Podgrad, Slivje in Pregarje so se že sporazumeli za predlog omenjene spojitve, o kateri morajo dokončno sklepati še zadružni sveti. Izdelali so tudi TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR Gospodarska odbora obeh zborov in odbor za gospodarske organizacije Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine sta sprejela predloga zakonov o organizaciji jugoslovanskih železnic ter o organizaciji jugoslovanske pošte, brzojava in telefona. Oba zakona bi prinesla v omenjeni pomembni dejavnosti velike spremembe glede gospodarjenja in zlasti naj bi se povečala samostojnost podjetij teh strok. Obrat Javor na Baču prvi v občini Ilirska Bistrica IZPOLNIL LETNI PLAN Realizacija: 428 milijonov din Te dni je obrat tovarne vezanih plošč in lesnih izdelkov »Javor« na Baču prvi v občini Ilirska Bistrica izpolnil letni plan! Realizacija 428 milijonov dinarjev dokazuje, da si je ta obrat v zadnjih dveh letih znatno opomogel, saj zaposluje trenutno že 205 delavcev. Glavni artikel proizvodnje so stoli, ki jih izvažajo v Anglijo in druge evropske države. Sedaj proizvedejo dnevno že 550 stolov, kar je občutno več kot pred uvedbo nagrajevanja po učinku. Nagrajevanje po učinku so" uvedli letos in ga sedaj marljivo izpopolnjujejo, jš Vemo pa, da to ni edino, kar pripravljajo odbori in drugi organi in kar je zlasti važno za naš nadaljnji gospodarski razvoj. Govorili smo že o pripravah zakonov za ureditev našega bančnega in kreditnega sistema. Sedaj se pripravlja dokončni tekst teh predpisov, ki bodo verjetno zajeti v dveh zakonih, ker so bile že v glavnem zaključene priprave in so prizadeti tudi že dali svoje pripombe na osnutek zakona o bankah in kreditu. Med najvažnejše pa seveda s stališča našega gospodarskega razvoja gledano lahko štejemo priprave za novi družbeni gospodarski načrt za prihodnje leto in pa za petletni perspektivni načrt razvoja našega gospodarstva. O prvem bomo konkretneje govorili, !ico bodo 0nane podrobnosti, dočim smo o nekaterih značilnostih že govorili. O drugem, to je petletnem gospodarskem načrtu pa naj danes poudarimo nekatere značilnosti in zlasti omenimo, da bo po napovedih ta načrt sprejet že do konca tega leta. Med temeljne značilnosti, ki izhajajo iz osnutka tega načrta štejemo dejstvo, da bomo v prihodnjih petih letih z varčevanjem na vseh področjih, zlasti na proračunskih izdatkih, sprostili več sredstev za gospodarski razvoj, za dvig osebnega materialnega stan- darda delovnih ljudi.'Ti pa bodo morali ustvarjati čim več dobrin in z dvigom delovne produktivnosti doseči v proizvodnji in na vseh področjih gospodarskega ustvarjanja čim večje uspehe. Načrt je v tem pogledu zelo zahteven, saj predvideva, da bomo morali v prihodnjih petih letih dvigniti narodni dohodek za toliko kot smo ga v dosedanjih petnajstih letih. Vsekakor doseči v petih letih tak dvig kot v petnajstih letih, ni nikako pretiravanje, če pogledamo, s kakšnih p.oložajev smo začeli takrat in s kakšnih bomo nadaljevali v novo razdobje petih let z začetkom leta 1961. Zelo važen bo tudi v prihodnje dvig delovne storilnosti. Dvig storilnosti mora biti kot ena temeljnih postavk za znižanje proizvodnih stroškov in s tem tudi za znižanje cen. Novi petletni gospodarski načrt postavlja tako realno in trdno podlago za dvig življenjske ravni, čeprav ne v celoti, ko moramo velik del narodnega dohodka še vedno izločati zaradi mednarodnega položaja za obrambne namene. Realna pa bo ta podlaga, če bomo izhajali iz lastnih sil in iz tega, kar ustvarjamo in če ne bomo prehitevali razvoja z gradnjami preko tistega kar zmoremo. -dt- 65 : 35. Pričakovati je, da se bo ta proces tudi v prihodnje nadaljeval v korist industrijskega in mestnega prebivalstva. Upoštevajoč, da je 'industrija našega okraja še razmeroma mlada- in da se ta pravzaprav šele zgrajuje, ne smemo tu pozabiti na njene velike rezerve, predvsem v koriščenju osnovnih in obratnih sredstev ter delovne sile, saj se z boljšo organizacijo dela, pravilnejšo investicijsko politiko in boljšim gospodarjenjem dajo doseči v bodoče še večji rezultati. Glede na dosedanji razvoj in pogoje, ki jih ima ta panoga, predvidevamo, da bo ta tudi v perspektivi močno naraščala in to z najmanj takšnim povprečnim letnim porastom, kakršen je bil zabeležen v zadnjih letih. Zato bo tudi v bodoče posvečena glavna in osnovna skrb izgradnji ključnih industrijskih objektov, katerih visoka proizvodnja In rentabilnost bosta zagotavljali nadaljnje jačanje ekonomske moči in izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva našega okraja. VI že razmejitvene načrte. Ni dvoma, da bosta dve kmetijski zadrugi na tem področju učinkovitejši gospodarski organizaciji in ob zmanjšanih režijskih stroških dosegali večji dohodek kakor dosedanje štiri zadruge. Temeljito pa bo potrebno v zvezi s to reorganizacijo proučiti strukturo gospodarskih dejavnosti, ki je na območjih sedanjih zadrug dokaj različna in pogoji za razvijanje posameznih kmetijskih strok prav tako neenaki. V glavnem prevladujeta v teh krajih živinoreja in sadjarstvo, medtem ko sta poljedelstvo in gozdarstvo drugotnega pomena, čeprav imata v odkupni politiki zadrug pomembno vlogo. Občinski družbeni plan je -red-videl za letos v zadružnem sektorju 322 milijonov 100 tisoč bruto dohodka, ki pa zaradi izrednih vremenskih razmer ne bo v celoti realiziran. Disproporci v izpolnjevanju letnega plana, ki se pojavljajo pri posameznih zadrugah, nujno kažejo na potrebe strnitve zadrug. Zadruga Hrpelje-Kozma, ki se ukvarja v glavnem z živinorejo in klavniško dejavnostjo, je v devetih mesecih ietošnjega leta presegla letni plan za 1,6 %>, medtem ko ostale zadruge plana niso realizirale ' v proporcionalnem odstotku in so bile večinoma izpod plana v navedenem razdobju. j. Z. Isikreno se zahvaljujemo zdravnikom kirurgičnega oddelka bolnišnice v Izoli Jožetu dr. Trste-njaku, Ivanu dr. Zidariču in Dušanu dr. Možini za požrtvovalno in neutrudno zdravniško pomoč, ki so jo nudili vodniku Ljudske, milice Teodora Šušmelju. Prav tako se zahvaljujemo ostalemu strežnemu osebju v bolnišnici, ld je z vestno in ljubeznivo nego. lajšalo bolečine našemu Šušme-dju. • Člani kolektiva Oddelka za notranje zadeve OLO Koper REZULTATI ENOLETNE PIONIRSKE AKCIJE NA POSTOJNSKEM den ii ko Komisija za pregled dela in doseženih uspehov v enoletni akciji pionirjev in mladih zadružnikov pri Obč. orlboru SZDL v Postojni je pred nedavnim pregledala rezultate enoletnega tekmovanja, ki se ga je v postojnski občini udeležilo 16 osnovnih šol in aktivov mladih zadružnikov. Na osnovi doseženih uspehov jo komisija določila naslednji vrstni red: 1. Osnovna šola Veliko Ubeljsko, 2. Osemletka Postojna, 3. Osnovna PREMALO PROSTORA ZA ŠOLSKI GOSTINSKI CENTER V O . resne¥ Pred nedavnim o tvor j eni šolski gostinski center v Kopru, katerega osnovna naloga bo vzpostavitev ravnotežja med čedalje večjo gostinsko-turistično zmogljivost- ... pred prelomnico v sevnici? Na povabilo delavskega sveta podjetja Jugotanin je bila pretekli četrtek seja Zbora proizvajalcev v tovarni. Seji je prisostvoval tudi celoten DS in UO podjetja, kot tudi več gostov občinskih svetov in političnih organizacij. Dnevni red je obsegal edino točko — razpravo o rekonstrukciji Jugotanina. Na seji so se izluščile koristne misli. KORISTNA ODLOČITEV Upravni odbor GTP Ingrad je na svoji zadnji seji obravnaval tudi vprašnie delavcev, ki so poleg redne zaposlitve vpisani še na razne večerne šole. Upravni odbor je bil mnenja, da bi bilo prav, če bi takim delavcem, ki redno študirajo in imajo pri študiju tudi uspehe, njihovo delo v šolah čimbolj olajšali. Zato so sklenili, da bodo vsem delavcem-študen-tom skrajšali delovni čas na šest ur. Tiste pa, ki bodo obiskovali tretji letnik srednje tehniške šole. bodo namestili kot pomožne tehnike, da se bod čimprej privadili novemu delu. gradnja spomenika v kranju Občinski ljudski odbor v Kranju je Imenoval poseben organ za postavitev spomenika revolucije v Kranju. V odbor je imenovanih 28 članov iz vrst proizvajalcev, iz upravnih, družbenih in političnih organov ter kulturnih ustanov. Razen tega so imenovali še 30 posameznikov v razne komisije: v politično-mobilizacijsko komisijo, v komisijo za kulturni program, v komisijo za finančna vprašanja, v gradbeno komisijo ter v prometno-teh-nično komisijo. Naloga odbora in komisij je, da po načrtih izdelane makete postavijo spomenik pred Delavskim domom v Kranju do prihodnjega občinskega praznika — 1. avgusta ■19G1. ZA RADGONSKI ŠAMPANJEC V BUDIMPEŠTI ZLATA KOLAJNA V Budimpešti Je bila v letošnji jeseni II. mednarodna razstava vin, katere se je udeležilo 24 držav z vseh kontinentov z 8G0 vzorci vin in žganih pijač. Z zlato medaljo sta bila odlikovana radgonski šampanjec »Radgona couvée reservée«, ki ga je razstavljala Gornja Radgona, in fruškogorski tra-minec, ki ga je razstavljalo podjetje NAVIP iz Beograda. Devetič »Vesela Goriška« TOKRAT V KOBARIDU IN TRSTU V organizaciji okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev je bila v nedeljo v Kobaridu IX. tradicionalna prireditev »Vesela Goriška«. Program, ki so ga izvajali umetniki-amaterji, je obsegal recitacije, glasbene točke in pesmi. Izvajali so ga Andrej Je-lačin, Stane Leban, Tolminski instrumentalni sekstet, ABC trio Bilje, Glasbena šola Šempeter ter člani prosvetnih društev iz Kobarida in Tolmina. Dosedanje kulturno-zabavne prireditve pod naslovom »Vesela Goriška« so bile v Novi Gorici, Idriji in Tolminu, Tokrat pa so se prireditelji odločili tudi za Trst. S programom, ki so ga izvajali v nedeljo v Kobaridu, bodo . 27. novembra nastopili v Trstu in Opčinah. jo letovišč na Koprskem na eni strani in perečim vprašanjem gostinskega kadra na drugi strani, opozarja že sedaj na pičlo zmogljivost gostinske šole. Sama šola celo gostuje izven svojega sedeža in v takem obsegu nikakor ne bo mogla zadovoljiti bližnjih, niti perspektivnih kadrovskih zahtev. Ob tej upravičena bojazni zaradi premajhne zmogljivosti gostinske šole, oz. šole za učence v gostinstvu, je vznikla zamisel o gradnji novega, ali bolje, dodatnega objekta k že urejenemu gostinskemu šolskemu centru. Pravzaprav gre za dva predloga in izdelane skice za novogradnjo so že v razpravi. Po prvem predlogu je zamišljena lokacija v neposredni bližini hotela »Galeb«, medtem ko ima druga varianta, da bi zgradili na periferiji ob glavni cesti montažno naselje podobno motelu, menda največ pristašev. Zagovorniki prvega predloga menijo, da bi z gradnjo novega objekta v neposredni bližini hotela »Galeb« povečali zmogljivost in seveda s tem rentabilnost starega objekta, hkrati pa bi pridobili primerne družbene prostore za prirejanje tečajev, za predavanja in podobno v izvense-zonskem času. Montažnemu turističnemu naselju, ki bi bilo hkrati gostinski šolski center in bi imel vse lastnosti motela ter bi ga zgradili na površini ca. 560 kvadratnih metrov, pripisujejo razen prednosti, da bi bil ob glavni'cesti s svojo lepo urejeno okolico neprimerno bolj vabljiv za motorizirane turiste, sorazmerno nizke investicije. Seveda je vprašanje, kako bi se dali ti prostori, ki bi bili v zimskih mesecih internat, v poletnih pa gostišče, vskladiti s splošnim gostinskim konceptom. Jasno pa bi bili stroški gradnje takega montažnega naselja oz. motela s proračunom 29 milijonov, v primerjavi s stroški gradnje dopolnilnega gostinskega objekta ob »Galebu« z 80 milijoni investicij, neprimerno nižji. (bb) Prva proslava Dneva republike Kolektiv hrpeljske steklarne TOS je že 19, t. m. proslavil Dan republike z lepo pripravljeno prireditvijo. Proslave se je udeležilo več kot 200 delavcev in delavk, pa tudi predstavniki matičnega podjetja iz Ljubljane. Prireditev je bila skrbno pripravljena in bi lahko služila vsem podobnim prireditvam za vzor, saj jim po navadi primanjkuje topline in prisrčnosti ter tistega pravega tova-riškega vzdušja, ki so ga udeleženci te proslave resnično občutili. šola Planina, 4. Aktiv mladih zadružnikov Prestranek, 5. Osnovna šola Ilruševjc, G. Osnovna šola Bukovje, 7. Osnovna šola Košana, 8. Osnovna šola Kal, 9. Osnovna šola Palčje in 10. Aktiv mladih zadružnikov iz Pivke. Skupni znesek vseh nagrad, ki jih bo omenjenim kolektivom podelil Obč. odbor SZDL v Postojni, znaša 300 tisoč dinarjev (v razponu od 10 do 80 tisoč za vsakega nagrajenca po doseženem številu točk.) Medtem pa so mladinskim aktivom in pionirskim odredom postojnske gimnazije, Vzgajallšča v Planini, Gozdarskega šolskega centra v Postojni ter osnovnih šol v Studenem in Trnju pripadle nagrade OLO Koper. Osemlteki iz Preslranka, ki jo vodi Miran Istenič, pa so za izredne uspehe v tej akciji dodelili celo 2. zvezno nagrado, kar je vredno še posebnega poudarka in javnega priznanja. Ob zaključku enoletne pionirske akcije pripravlja njen občinski odbor v soboto, 2G. novembra, v prostorih Dijaškega doma gozdarskih Sol v Postojni zaključno proslavo s programom. ki bo obsegal 13 točk posameznih šol ter podelitev nagrad in pohval zaslužnim posameznikom v akciji. Računajo, da se bo zaključne proslave udeležilo okrog 150 pionirjev, mladincev, vzgojiteljev ter ostalih gostov. (ma) v «ïi «ise m. ■ v. M ■■x'-WM^.....~ ■:'■■ v - • ? * ' . : "M/ *■ ■>: Ag; -i "t Tp ' \ • < iiifsA Ip-i, ........, ,v.....■■■^^K^v.-^;.:; / . . . ■ ■. . . : ■ od vojakov Čestitajo Ob Dnevu republike pošiljajo iskrene čestitke in prisrčne pozdrave svojim dragim naši fantje, ki služijo vojaški rok v JLA. Iz Beograda (Vojna pošta 2977) so trije Primorci poslali kar fotografijo: od leve proti desni stoje Darko Jercnčič iz Kanala, Jože Subec iz Selc pri Pivki in Lucijan Furlan iz Sela pozdravi in čestitke od vojakov Orlando Pucer In Danijel Bertok (Vojna pošta 6503) in Marijan Svab (VP 2553/10), ki služijo vojaški rok v JLA v Slavonskem Brodu, iskreno čestitajo za Dan republike in pošiljajo lepe pozdrave vsem domačim, prijateljem in znancem I Ko so konec oktobra nekateri skandinavski turisti izkoristili še tiste redke ure sonca za kopanje, so portoroško kopališče za letos zaprli. Uprava komunalnih dejavnosti, ki upravlja tudi s tem kopališčem, je že začela z nekaterimi deli, da bo kopališče prihodnje leto še bolje urejeno. Medtem pa je že znana bilanca letošnje sezone, Število kopalcev (računano po številu prodanih vstopnic, pri čemer se abonentske vstopnice za teden ali več dni štejejo vsaka samo za eno) 97,331. To je v zadnjih treh letih najnižje število Srečno vožnjo na Snežnik! Pred nedavnim so na odseku ceste na Snežnik zaključili gradbena dela. Graditeljem — članom planinskega društva v Ilirski Bistrici —, ki so začeli z delom že preteklo leto, so priskočili na pomoč tudi pripadniki JLA in skopali traso v dolžini dveh kilometrov. Razen teh je letos sodelovala pri gradnji te gorske ceste večja skupina delavcev, ki so ji dali dokončno obliko. Novi odsek ceste dosega v podaljšku prejšnje nadmorsko višino 1.570 metrov in je sposobna za promet z vsemi vozili. Tako je ljubiteljem planin dokončno omogočen udoben vstoD na sam vrh Snežnika. Članom ilirsko-bi-striškega PD gre za koristno pobudo in sodelovanje pri gradnji ceste vse priznanje! jš registriranih kopalcev na portoroški peščini. Leta 1958 jih je namreč bilo 99.546, lani pa 102.573, vsakokrat šteto po omenjenem sistemu. Letošnji padec števila kopalcev dokazuje, da se tega kopališča poslužujejo v zelo veliki meri inozemski turisti, katerih je bilo letos nekaj manj, v glavnem pa je padca krivo izredno slabo vreme. Zanimivo je, da je in-kaso lega kopališča v zadnjih treh letih skoraj popolnoma enak: leta 1958 za vstopnino in izposojevalnino ležalnih stolov, senčnikov in čolnov skupaj 0.338.000 dinarjev, lani 8.644.000 dinarjev in letos 8.576.000 dinarjev. Tudi to, da je letos kljub manjšemu obisku približno enak inkaso, ne da bi bile dvignjene cene, dokazuje, da se tega kopališča poslužujejo predvsem tujci, ki si mnogo številčneje izposojajo ležalnike in druge kopa-liščne rekvizite kot domači gostje. Jule ZALOG PRI POSTOJNI Na pobudo članov SZDL v Zalogu in Obč. odbora SZDL .v Postojni so pred kratkim sklicali masovni sestanek, na katerem so obravnavali vprašanje prometnih predpisov za vprežna vozila. Sestanka se je udeležil tudi namestnik komandirja postatje LM v Postojni Marjan Januš. Vaščani so izrazili željo, da bi kmetom zaradi številnih vremenskih ne-prilik in izventuristične sezone izjemoma podaljšali prevozni čas v zimskem času od 17. do 19. ure zvečer. O njihovi prošnji bo odločil pristojni prometni organ. (ma) TELEFONSKE ZDRAHE NA VPRAŠANJE: Navidezno nepomembna stvar, ki ob prvem pomisleku niti ne zasluži kdo ve kakšne pozornosti, čeprav gre za nenavadno vztrajno vprašanje, ki ga postavi nežni glasek te ali one tajnice onstran žice uporabniku telefonske slušalke z neverjetno vztrajnostjo — zjutraj, opoldne in ob vsakem času. — Šefa (direktorja), prosim! — Kdo ga želiii? ... Pa ste najbrž tudi vi že ugotovili, da se za tern navidezno nedolžnim vprašanjem ne skriva zgolj radovednost sprašujoče osebe — denimo tajnice te ali one avtoritete — ampak lahko mirno rečemo, da gre za pojav, ki bi ga lahko imenovali tudi »telefonsko lestvico« pomembnih, manj pomembnih aH pa sploh nepomembnih nadležnežev. Od tod tudi često-krat odgovor neznani pari: — Sef je odsoten . . . Tovariš X je na seji.. .! Mogoče še bolj odrezavo: — Ga ni! Ali je res vedno tako — da ga ni? Da je večno »zaseden«, kot to pogostokrat slišimo v posebnem žargonu birokracije? Pravijo, da velja posebno za zadnje opravičilo reccpt mega-fonske jakosti glasu In odgovor v tem tonu, ker tako bojda nesrečnež še vedno lahko upa na odrešilni: — Počakajte, trenutek . . ■! Seveda skromen državljan navadno odneha po prvem pojasnilu in zarota anti šele takrat, ko je slušalka že na vilicah, namesto da bi po preizkušeni praksi lažnivega kljukca stisnil med kazalcem in srcdlncem proste roke rogljiček palca pod mizo, da bi se odveza! posledic takegale odgovora, na primer: — Tukaj Sef davčne uprave! Prosim, takoj me vezite z direktorjem! Verjemite, da bo zaleglo — seveda, če šef zares ni na službenem potovanju .. . bič IbveSliiO Minuli teden je v Prestranku umrla znana in priljubljena kulturna in politična delavka, učiteljica Vanda Milliarčič. V najlepši življenjski dobi jo je sredi dela pokosila zavratna smrt. Kljub slabemu vremenu je vzorno delavko spremilo na njeni zadnji poli izredno veliko ljudi od blizu in daleč (na sliki) Zaradi praznikov ob Dnevu republike bo prihodnja številka Slovenskega Jadrana izšla v petek, 9. decembra 1960. SLAVO'SPEV JESENSKI LTDCI Ti lovi Režiser France Kosmač končuje v Piranu mladinski film »Kod hitronožcev« Pravzaprav je najprej reporterja doletela ta čast, da je lovil prezaposlene filmske delavcc z režiserjem Francetom Kosmačem na čelu, ki so »vrtali« s kamero v poznojesenski piranski dan poslednje scene za mladinski zabavnokrjmlnalni film »Rod hitronožcev« . . . Ah ne, film se je že znebil svojega delovnega naslova in dokončno obtičal v novem: »ti loviš!« — TI loviš! se je odkašljal režiser France Kosmač ob tekočem »prigrizku«, obdan s svojo bojno četo: Igralec Stane Starešlnič, asistent režije France Križaj in dva pobalina se-dmeroglave čete hitronožcev — Primož in Sašo. Prav — lovim! mislim v sebi ln brž vrinem v naš kratek razgovor vprašanje: — Je kaj narobe s snemanjem, tovariš režiser? — Prav nič: čim več ovir, tem prijetnejše delo — seveda, če te ovire niso »višjega« izvora, kot je to na primer težko sivo nebo brez prave jesenske luči . . . — Jesenske luči?! — To bi pa že lahko vedeli, da ima jesenska svetloba pri iilmarjih prednost pred poletno zaradi svoje mehkobe! Zato se prav tega določenega odstotka posnetkov, ki jih je osvetlila jesenska svetloba, najbolj veselim. — Lepo. In kdaj nameravate s svojim najnovejšim proizvodom razveselili širšo javnost? — Tako smo sklenili: film »Ti loviš!« bo darilo dedka Mraza malim in odraslim, de France Kosmač. — In kakšen bo vas delež v tem filmu, tovariš Starešinič? — Kar obilen in vloga privlačna, le francoščina, moj filmski občevalni jezik, me gnjavi, odgovori dobrodušno mladi lepotec plavih oči in črne brade, drugače član SNG v Trstu. Pirančani pravijo, da so asistenta režiserja Franceta Križaja vedno polne piranske ulice. Mlad, kot na krilih, je vedno ob strani svojemu šefu, čeprav ta večkrat skače »iz kože« z vzkliki: — Usoda je pač taka: kadar jih ne rabim, me oblegajo . . . (Tokrat so bili to zlo golobi, ki so s svojo prisotnostjo prisilili režiserja, da je prizorišče snemanja prestavil s Tartinijevega trga pod cerkev). — Prvič tako odgovorna naloga pri filmu? vprašam mladega asistenta. — Prvič, toda ne zadnjikrat, kajti izkušnje, ki jih osvajam kot stalni sodelavec pri televiziji, mi utirajo pot tudi k filmu. Sicer pa eno dopolnjujem z drugim in bom po vsej verjetnosti za jahal kar oba konjička ,. . Zares so univerzalni ti filmski ljudje. Nobenega, še tako odgovornega dela se ne ustrašijo, ko jih prevzame strast snemanja ob magičnem očesu filmske kamere. In vendar — brez piscev scenarijev ne bi bilo filma, ne filmskih ljudi. Tovariš Kosmač je strokovnjak tudi za to področje. Slovenski film »Kopiji pod brezo«, za katerega je napisal scenarij po Prežihovi noveli »Vodnjak«, to nesporno dokazuje. — Prav zato me zanima vaša ocena tega scenarija izpod peresa Koprčanke Mi je Kalanove, napeljem vodo na svoj mlin. — Nimam kaj prigovarjati. Scenarij je dober, dinamičen . . . Določene scene smo sicer skrajšali in mogoče tudi popravili, toda že vnaprej vam zagotavljam, da se veselim novih Idej talentirane Koprčanke. Bojda je prav sedaj sredi dela . . . — Razen filma »Mrtvaški ples«, ki ste ga posneli v Hrastovljah, menda prvič snemate na našem koncu, tovariš Kosmač. Kakšne vtise boste odnesli od nas? — Najboljše. Razen vsestranske pomoči krajevnih oblasti, LM itd., me preseneča filmska vzgojenost Pirančanov. Sedaj, ko snujejo celo svoj sindikat statistov, menda edini v državi, jim lahko samo čestitam. — Povejte še kakšno anekdoto, ki je novezana s tem snemanjem! — He, tako je bilo: naš pravi filmski gangster se je pustil vreči skozi steklena vrata s tako silo, da je kamera zabeležila razbitine in igralčeve rane v taki originalnosti, da smo opustili isto sceno z dvojnikom-žonglerjem. — Lepo! sem vzkliknil z namenom, da bi zvrtal Iz režiserja še kakšno zabeljeno. Pa je mož pogledal na uro in rekel: — Moramo vas zapustlT ti. oprostite! Vendar se nikakor nisem mogel znebiti njegovega hudomušnega pogleda, ki je govoril: — Fant, dnevnico si si zaslužil — zatorej pozdravljen! (bb) Podvodno snemanje v Piranu Ekipa Triglav-filma je pri snemanju pravkar dokončanega mladinskega filma »Ti loviš!« posnela tudi nekaj scen pod vodo. Seveda so se filmski delavci pri teh originalnih posnetkih poslužili posebne kamere za podvodno snemanje. Razen tega pa si film »Ti loviš!« lasti prvenstvo na tem "področju, kajti v nobenem našem igranem filmu se doslej še niso poslužili te zapletene in zahtevne metode dela. 1 LJUDSKA UNIVERZA Četrtek, 1, decembra 1.960 ob 20. url »BORCI PRIPOVEDUJEJO«. Josip Zl-dar-Jadran pripoveduje o »Brkinih v narodnoosvobodilnem boju leta 1S42« Prireditev je v dvorani nad kavarno Ložo na Titovem trgu v Kopru. KULTURA PRQSVETA it KULTURA PRQSVETA * KULTURA PRQSVETA ^ KULTURA PROSVETA ^ KULTURA PROSVETA ^ KULTURA PR govor Člana izvršnega sveta Slovenije in predsednika sveta za Šolstvo lrs vladka majhna ob otvoritvi vlsje pomorske šole v piranu k Pospešeno odpiranje ln razvijanje viBjih šol je v neposredni zvezi s hitrim gospodarskim razvojem in s temeljito preobrazbo celotnega šolskega sistema naše socialistične skupnosti. Višje šole imajo važno mesto v novem šolskem sistemu. Njihova offliovna naloga je, da izobražuje strokovnjake z višjo izobrazbo, specializirane za določene gospodarske ali pa družbene službe. Višje šole so smiselna ln organska nadgradnja strokovnega šolstva, ki se v raznoterih oblikah vzpenja od šol za specializirane delavce pa vse do štiriletnih strokovnih šol. Po reformi visokošolskega izobraževanja štejemo viije šole v prvo stopnjo fakultetnega študija ter bo zaradi tega omogočeno absolventom višjih šol, ob izpolnitvi določenih pogojev, nadaljevati izobraževanje na drugi stopnji ustreznih fakultet. Višjih šol ne koncentriramo v univerzitetnem središču, to Je t Ljubljani, temveč jih odpiramo v takih gospodarskih in kulturno-prosvetnih središčih, ki so razvile določene gospodarske dejavnosti ali družbene službe do visoke stopnje. ŠTIRI DEJAVNOSTI NAŠEGA POMORSKEGA GOSPODARSTVA Ustanovitev višje pomorske šole ima poseben pomen. Po osvoboditvi se je tudi v Slovenskem Primorju pričelo hitro razvijati gospodarstvo, zlasti na obalnem področju. S posebno pozornostjo spremljamo razvoj pomorskega gospodarstva v koprskem okraju. Pomorsko gospodarstvo v tem okraju razvija sedaj štiri osnovne dejavnosti: prvič — prekomorski ladijski promet, ki ga opravlja podjetje »Splošna plovba«, po velikosti drugo tovrstno podjetje v Jugoslaviji; drugič — soliden razvoj remontnih ladjedelnic v Piranu; tretjič — graditev in uveljavitev luke za prekomorski promet v Kopru; in četrtič — solidna organizacija pomorskega ribištva, ki glede ulova ln sodobne tehnične opreme že nekaj let prednjači pred podobnimi podjetji v Jugosla-riji. Čeprav je slovensko pomorstvo še dokaj mlado, vendar je že pomembno v jugoslovanskem pomorskem gospodarstvu. V zadnjih treh letih se je trgovska mornarica zelo hitro povečevala, v naslednjih letih pa bo rasla nezadržno še dalje. Pomorsko gospodarstvo v Slovenskem Primorju si je doslej zagotovilo solidne temelje ter pričakujemo, da se bo na tej podlagi še močno razmahnilo. PRVA VIŠJA POMOUSKA ŠOLA V SLOVENIJI IN PETA V FLRJ Nadaljnji razvoj pomorskega gospodarstva, posebej pa še prekomorski ladijski promet, terja povečanje števila strokovnih kadrov. Na tem področju deluje že od leta 1945 pomorska srednja šola, ki je doslej vzgojila skoraj 300 odličnih pomorskih strokovnjakov. Trgovski mornarici pa najbolj primanjkujejo kapitani dolge plovbe in pomorski strojniki prvega razreda. Vodilni kadri morajo imeti višjo strokovno Izobrazbo, ker morajo kar naprej zasledovati pridobitve najnovejše tehnike ter spopolnjcvati svoje znanje v pravnih predmetih in tujih jezikih. Kako velike so potrebe po vodilnih kadrih v trgovski mornarici, dokazuje dejstvo, da Je do preteklega šolskega leta delovala samo ena višja pomorska šola na Reki, medtem ko so bile v preteklem šolskem letu odprte tri nove višje pomorske šole, in to v Kotoru, Dubrovniku in Splitu. Potemtakem odpiramo danes peto višjo pomorsko šolo v Jugoslaviji in prvo na Slovenskem. Pobuda za ustanovitev višje pomorske šole je prišla od podjetja Splošna plovba, komune in okraja, kar izpričuje njihovo tesno povezanost pri reševanju gospodarskih, kadrovskih in izobraževalnih problemov. Trdno smo prepričani, da bodo vsa podjetja, ki potrebujejo višje strokovne kadre za pomorsko gospodarstvo, s sodelovanjem občine ln okraja reše-Tala vsa vprašanja, ki jih bo prednje postavljal nadaljnji razvoj te šole. Ob tolikšni zavzetosti tukajšnjih čl-niteljev za višjo pomorsko šolo in upoštevajoč nadaljnji razvoj pomorskega gospodarstva Izvršni svet ne le ni imel nobenih pomislekov zoper šolo, temveč jo Je pozdravil in predlagal Ljudski skupščini, da jo z zakonom ustanovi. V POMORSTVU PRIMANJKU.iE VODILNIH KADROV Več tehtnih razlogov govori za to, da se rade volje odločamo za ustanavljanje višjih šol. Veselimo se pobud, ki prihajajo od gospodrskth organizacij in lokalnih oblasti, ker nam dokazujejo, da se povečujeta zanimanje in skrb za izobrazbeno rast naših strokovnih kadrov. Pri ustanavljanju višjih šol se srečujemo z novim, aktivnim združevanjem naših intelektualnih, strokovnih ln znanstvenih sil, tako s področja teorije kakor prakse. Akademski kadri z univerze in akademski kadri iz prakse so se ob višjih šolah krepko povezali, kar bo nedvomno koristilo obojim. Učni načrti in program višjih šol nastajajo zelo življenjsko in premišljeno. Gospodarske organizacije in javne službe dokaj jasno določajo profile kadrov z višjo izobrazbo in njim potrebna znanja. Na takih, dokaj jasno določenih osnovah je mogočo izdelati dobre učne načrte In programe zlasti še, če pri tem sodelujejo visoki strokovnjaki Iz prakse. Razveseljivo je dejstvo, da se vključuje v višje šole zelo mnogo ljudi, ki so pred vstopom v višje šole prebili nekaj časa na delovnih mestih bodisi v proizvodnji bodisi v družbenih službah. Tudi izredni študij se je na teh šolah močno razmahnil. PRVI LETNIK NA LADJAH, DRUGI V ŠOLI Nove odlike ima tudi Višja pomorska šola v Piranu. Mednje štejemo: prvič — da organsko izrašča iz srednje pomorske šole; drugič — da imajo njeni sedanji slušatelji za seboj večletno prakso; in tretjič — da bodo njeni slušatelji prva dva semestra študirali na ladjah v prostem času, šele naslednja dva semestra pa bodo nadaljevali v redni šoli v Piranu. Takšen kombiniran način študija, prvo leto na delovnem mestu na ladji, drugo leto pa v šoli, olajšuje delovanje podjetja, hkrati pa koristi pomorščakom, ker se jim ne bo treba za dve leti oddaljiti iz služb. REDNI IN IZREDNI SLUŠATELJI Navsezadnje moramo še posebej podčrtati, da se oblikuje v višjih šolah nova pedagoška praksa, izvirajoča iz posebnih pogojev, ld je doslej nismo poznali. Za to prakso je značilno, da se ustvarja najožje sožitje med gospodarskimi organizacijami in šolami. Dalje, da pri izvajanju pouka sodelujejo znanstveni strokovni kadri iz znanstvenih ustanov ln gospodarskih organizacij. In končno, da so učenci po svojem izvoru različni: redni ali Izredni slušatelji ter ljudje, ki se vključujejo v višje šole takoj po končani srednji šoli ali pa ljudje, ki imajo za seboj že določeno prakso. Tako raznoteri pogoji seveda ne prenesejo doslej običajnih oblik, načinov in metod izobraževanja, temveč povsem nove, ki jih prej navedeni pogoji neogibno kličejo v življenje. V letošnji sezoni bo gostoval v mnogih krajih Primorske Koroški akademski oktet iz Ljubljane. Tako se bo prvič predstavil v Ilirski Bistrici, Icjer bo imel celovečerni koncert. Gostovanja tega priznanega ansambla bodo gotovo izpolnila želje ljubiteljev zborovske "glasbe na Primorskem, da spoznajo Koroški akademski oktet, ki se je v dobrem letu svojega delovanja povzpel med naše najboljše zbore. Njegova prva gostovanja v Sloveniji, snemanja v RTV Ljubljana in koncertna turneja po zamejski Koroški, kjer je imel oktet več zelo uspelih nastopov, so mu prinesla mnoga priznanja ln ga umetniško dogradila. Ta njegov sloves je potrdila tudi tujina z vabilom na tekmovanje pevskih zborv v Zahodno Nemčijo. Tega tekmovanja se je razen Koroškega akademskega okteta ln zbora »Slava Klavora« iz Maribora udeležilo še 34 zborov, med njimi odlični belgijski zbor »Königliches Männerquartett« (večkratni zmagovalec tekmovanj v Arezzu), elitni španski zbor iz Gerone in profesionalni zbor »Teutonia« iz Franlcfurta. V tej močni konkurenci je bil oktet osrednje presenečenje, saj drugod pevskih zborov v tako majhnem sestavu sploh ne poznajo. Oktet je zma- Način študija kaže, da je predavateljski kolektiv že naše! nekatere odlične rešitve, za kar mu Iskreno čestitamo. Ni dvoma, da bo prvo leto dela zahtevalo še mnogo dela, požrtvovalnosti, predvsem pa točnosti pri vzpostavljanju zvez med šolo v Piranu in ladjami na širnih morjih. Dosedanja požrtvovalnost daje poroštvo, da boste premagali tudi tiste težave, ki se bodo pojavljale v prihodnjih dneh. RAZŠIRJENE PRAVICE DELAVSKIH SVETOV Delo šole bo toliko lažje, kolikor ji bodo pomagali delavski sveti tistih gospodarskih organizacij, ki bodo iz te šole črpale kadre z višjo izobrazbo. Resolucija o strokovnem izobraževanju je v bistvu znova razširila pravice delavskih svetov, in to na področje šolstva in izobraževanja. V tej nadaljnji demokratizaciji bodo delavski sveti odločali o izobrazbi in strokovnosti delavskega razreda. Notranja izobrazbena struktura .delavskega razreda je sedaj popolnoma v njegovih rokah. Ni dvoma, da se bodo v nadaljnjem razvoju vse bolj dvigala Izobrazbena in strokovna raven delavskega razreda, s tem pa se bo krepila neposredna samostojnost proizvajalcev v naši socialistični skupnosti. IZGRADNJA POMORSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA Za solidno in smotrno delo bo treba ustvariti šoli potrebne materialne pogoje v pomorskem šolskem centru, ki jo pravkar v izgradnji. Sodobni učni prostori, delavnice, kabineti in laboratoriji morajo zagotoviti slušateljem spoznavanje moderne tehnike. Sklad za gospodarske kadre LRS je že nudil pomoč pri izgradnji novega centra ln ga bo podpiral še nadalje. VSE LEPE ŽELJE! Vsem, ld so kakorkoli prispevali k ustanovitvi Višje pomorske šole, se toplo zahvaljujem. Vsemu tukajšnjemu prebivalstvu k novi pridobitvi Iskreno čestitam. Predavateljem in slušateljem pa želim mnogo uspehov! Pričakujemo, da nam bo dajala šola požrtvovalne, hrabre in naši domovini predane pomorščake. V Piranu smo dobili Višjo pomorsko šolo, ki je prva v Sloveniji in peta v Jugoslaviji, v Kopru pa oddelek strojne fakultete ljubljanske Univerze, kar je prvi primer v Jugoslaviji na področju tako imenovanih gospodarskih fakultet. Oddelek strojne fakult ete bo imel svoje prostore na Indu-strijsko-kovinarski šoli. Na sliki vidimo dekana te fakultete inž. dr. Zorana Ranta, ko po svečani otvoritvi p ripravlja indekse, ki jih bo podelil po stari akademski navadi novovpisanim slušateljem io so se zbroli gal v več tekmovalnih razredih in bil nagrajen kot najboljši inozemski ansambel s pokalom ministrskega predsednika pokrajine Hessen. Umetniški vodnja okteta, 23-letnl študent Ciril Krpač pa Je v konkurenci profesionalnih dirigentov prejel nagrado za najboljšega dirigenta. TI uspehi so odprli Koroškemu akademskemu oktetu vrata v mnoge koncertne hiše v Evropi, saj je oktet dobil številna vabila za koncerte in snemanja v Belgijo, Nemčijo in na Nizozemsko. — Bi — Prejšnji teden je bila v Ljubljani redna letna skupščina študentov koprskega okraja. Skupščini so prisostvovali tudi predstavniki političnih forumov v koprskem okraju in predstavniki nekaterih občin. Na skupščino so povabili tudi predstavnike srednjih in višjih šol iz Kopra in Pirana, saj si študentje želijo so- Jakob Wassermann: ZADEVA MAURIZIUS Ta Wassermannov roman — izdala založba »Obzorja« Maribor — je živahna in napeta pripoved, saj Je vsa zgodba vpeta v vznemirljivi okvir kriminalistično sodne afere, ki je bolj razburljiva, kakor marsikateri kriminalni roman. Pripoveduje o krivični obsodbi, ki Jo je zagrešil »krvavi Andergast« in jo je po osemnajstih letih razkril njegov sin. Zgodba romana je mikavna zdaj tudi zato, ker ves svet prenavlja in do temeljev prerešetava tradicionalno kriminalistiko in načela kaznovanja. Leon Detela: USVAJANJE NEŽIVEGA SVETA Izdala založba Mladinska knjiga. Avtor si je v tej knjigi zadal nalogo, približati bralcu tisto življenje in tista bitja, ki nimajo ne možgan, ne živčevja in niti najbolj preprostega duševnega življenja — rastline. Hotel nam je približati zakonitosti njihovega življenja in neizprosnega boja za obstanek. delovanja tudi s srednješolci svojega okraja. Na skupščini so pregledali dosedanje delo, uspehe in neuspeha in se seveda ustavili tudi ob najbolj perečem vprašanju — štipendijah. Zelo občutne so razlika v višinah štipendij med okraji in občinami na eni ter gospodarskimi organizacijami na drugi strani. Po besedah predstavnika OLO Koper se bo z novim letom stanja nekoliko izboljšalo, ker bodo v sklad za štipendije določena višja sredstva. Študentje so tudi prisrčno pozdravili odločitev OLO Koper, ki bo za Dan republiko nagradil svoje štipendiste s polovičnim zneskom štipendije. Vodstvo Kluba študentov koprskega okraja posveča skrb političnemu izobraževanju svojih članov. V času zimskih počitnic, v februarju, bo nekaj najbolj zaslužnih članov poslalo na seminar, medtem ko bodo razne seminarje in spoznavanje gospodarskih organizacij, organizirali v poletnih počitnicah. Zal so pa morali tudi ugotoviti, da v Klub koprskih študentov niso vključeni vsi študentje koprskega okraja in da nekateri člani predstavljajo samo številke, aktivno pa v klubu ne sodelujejo. Morda bo letos uspelo, da bo klub še bolj zaživel, saj mu koprski okraj nudi svojo podporo in pomoč. Z OBČNEGA ZBORA PEDAGOŠKEGA DRUŠTVA V KOPRU Pretekli teden je bil redni občni zbor Pedagoškega društva Koper. Predsednik je podal poročilo o enoletnem delu. Društvena dejavnosti bi se morala odvijati v treh smereh: širjenje pedagoške misli, strokovno izobraževa- Prlzor z nedavne letne konference aktiva LMS Zavoda za gluho mladino v Piranu, kjer so člani ene najbolj delavnih mladinskih organizacij v piranski občini sprejeli v svoje vrste starejše pionirje. Kljub temu, da šteje ta aktiv samo 16 Članov, se lahko postavi z lepimi rezultati dela v preteklem obdobju. Levji delež zaslug imajo predvsem v delu tamkajšnje pionirske zadruge, ki je v enoletni akciji pionirjev in mladih zadružnikov najboljša v piranski občini. Razen tega so mladinci ter pionirji tega zavoda pobudniki številnih prijateljskih srečanj z ostalo mladino, predvsem na športnem polju, med krožki pa se je doslej najbolj obnesel risarski, saj so dobili na nagradnem natečaju DOZ kar pet nagrad. Na letni mladinski konferenci so med drugim tudi sklenili, da bodo navezali kar najtesnejše pismene stike z gluho mladino zavodov v Ljubljani In Zagrebu nje članstva in znanstveno raziskovanje na pedagoškem področju. V enem letu društvene dejavnosti pa smo uspeli samo z nekaterimi dejavnostmi. Poskrbeli smo za širjenje pedagoške misli. Odprli smo vzgojno rubriko v Slovenskem Jadranu, kjer smo tedensko obravnavali vprašanja pedagoške in psihološke vsebine. Pozneje smo na tej strani odgovarjali na vprašnja, ki so jih pošiljali starši. Društvena dejavnost pa se ni kazala samo na tem področju, temveč tudi izven društvenega okvira. Tako so društveni člani predavali v Ljudski univerzi, prosvetnim delavcem in drugod. Pred kratkim je Pedagoško društvo priskočilo na pomoč Ljudski univerzi, da so organizirali predavateljski aktiv v šoli za 9tarše. Po predsednikovem in blagaj-nikovem poročilu se je razvila še kar živahna • diskusija. Govorili smo o bodočem delu. Člani so z veseljem osvojili predlog društvenega odbora, da se uvede metodološki tečaj za vse člane Pedagoškega društva. V petnajstih temah bomo obdelali osnove pedagoške metodologije; začeli bomo z osnovnimi principi razvijanja pedagoške znanosti, nadaljevali z metodami in tehnikami pedagoškega raziskovanja in zaključili z merjenjem v pedagogiki. Glavni namen tega študija je usposabljanje pedagoških delavcev za raziskovalno delo na vzgojnem področju. Sklenili smo, da bo društvo posamezna predavanja razmnožilo in jih nudilo vsem udeležencem tečaja. Tečaji bodo v Kopru, Sežani in Postojni. Predavali bodo tovariši iz Kopra in Postojne, ki so pred kratkim absolvirali metodološki kurz na ljubljanski univerzi. Na občnem zboru smo govorili tudi o naši knjižnici ali bolje o naših knjigah. Vse knjige Pedagoškega društva bomo odstopili koprski Študijski knjižnici, kjer naj bi se osnoval center pedagoške in psihološke literature, ki bi bila dostopna vsem prosvetnim delavcem. Določili smo tudi članarino, ki bo le simbolična. . Med drugim smo na občnem zboru govorili tudi o nadaljnjem širjenju pedagoške misli preko Slovenskega Jadrana. Pri tem bodo sodelovali društveni člani. Nekateri člani bodo predavali še naprej v šoli za starše. Skušali bomo širiti pedagoško misel tudi preko Radia Koper. - Govorili smo tudi o materialnih sredstvih. Društvo ima nekaj denarnih sredstev, s katerimi bo za nekaj časa krilo stroške tečaja, vendar računa tudi na pomoč pristojnih organov. V svoj program smo vnesli tudi raziskovanje zgodovine 'učiteljišča. Ob koncu smo izvolili devetčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor, mm Darko Kos: — Vsako delovno mesto zahteva celega človeka — tembolj, če proizvajalec misli hkrati na boljši tehnološki postopek ali celo na izum . . . Adalbert Lotrlč: — Samo izdelki, ki so bili ustvarjeni z ljubeznijo, lahko gredo na tržišče pod oznako: jamstvo: Edi Dobrila: — Brez dobre organizacije dela in racionalnega izkoriščanja strojev ne more biti govora o dobrem gospodarj enju! ZBOROVANJE REZERVNIH OFICIRJEV V POSTOJNI V prostorih Doma JNA v Postojni je bila prejšnjo nedeljo občinska konierenca ZROP postojnske občine. O delu organizacije v preteklem letu je delegatom poročal njen dosedanji predsednik Zivojin Gacin, v razpravo pa so posegli številni delegati in gostje. Osnovno init razprave je konierenca osredotočila na vprašanje nadaljnje skrbi in vsakdanje borbe za lik rezervnega oficirja. Mnogo pozornosti pa so posvetili tudi problemom rednega vojno-teoretičnega izobraževanja, ki naj vzporedno s praktičnimi vajami na terenu rezervnim oficirjem pripomore k neprestanemu izpopolnjevanju že dotlej nabranega znanja. Predsednik ObLO Postojne Jože Baša je na konferenci naglasi!, da veliko število rezervnih oficirjev in podoficir-jev zavzema vodilna mesta v gospodarskih organizacijah ter v organih družbenega upravljanja v občini. Zato bi bilo nujno, da bi se člani ZROP v bodoče bolj intenzivno kot doslej seznanjali z vsakodnevnimi problemi in težavami komune. Poleg tega pa je konferenca poudarila potrebo po tesnejšem kontaktu med aktivnimi in rezervnimi oficirji. V tem smislu so članom ZROP tudi na razpolago vsi prostori Doma JNA v Postojni. NA OBISKU PRI GARDISTIH SOCIALISTIČNE PROIZVODNJE » * Skromno stoje ob strani in le ožji krog ljudi v naših tovarnah in podjetjih, aH kjerkoli drugje, jih pozna tudi pod imenom: izumitelji, racionali-zatorji — skratka ustvarjalci nečesa novega, nečesa, kar pospešuje delovni ritem in budi v ljudeh delovni zanos . . . Mimo njih defilirajo v vsakdanjem življenju množice potrošnikov, med katerimi je bilo morda prav ta trenutek govora o tem ali onem izdelku X podjetja — izdelku, ki zaradi svoje kvalitete, praktične uporabnosti ali nizke cene vzbuja pozornost. Potrošniki hvalijo, svetujejo in priporočajo. Na naslove podjetij in kolektivov prihajajo zahvalna pisma. Proizvajalci so ponosni na taka priznanja in prav je, tla si jih lastijo celotni kolektivi. Da, šele združeni napori In skupna prizadevanja vseli, so bila zadnja beseda drobne, večje ali celo genialne zamisli posameznikov. In tako budita zvestoba in pripadnost kolektivu dan za dnem ustvarjalnega duha prizadevnih članov teh malih skupnosti — tovarn, podjetij . . . Tudi obilna bera velikih izumov bližnje in daljne preteklosti, ki vzbuja v svetu tehnike navidezno popolnost, ni ovira, da možje in žene, o katerih je govora, ne bi razmišljali o svojem delu na delovnem mestu, kjer se jim ob strojih ali v laboratorijih ob napornem delu in po neprespanih nočeh utrinjajo misli o izumih, izboljšavah in tehničnih izpopolnitvah. Teh glasnikov današnjega in jutrišnjega dne ne bomo iskali drugod, niti ne bomo brskali po arhivih patentnega urada, kajti imamo jih tudi sami — celo v neposredni bližini in marsikdo izmed vas bo odkril v tem ali onem svojega delovnega tovariša. Cas in prostor žal ne dopuščata, da bi lahko predstavili vso to številno četo podjetnih tovarišev, Iti so s svojimi drobnimi izumi, s to ali ono tehnično izpopolnitvijo ali boljšo organizacijo dela prihranili skupnosti milijonske zneske, povečali naše dohodke in še bolj izgladili pot našim izdelkom na tuja tržišča. MOŽJE, KI SO ZGRADILI MOST V HOCKENI1EIM Člani raziskovalnega oddelka tehnično tako popolno opremljene tovarne kot je TOMOS — gigant naše motorne industrije. Majhna skupina štirih ljudi tega oddelka je povsem zase svet. Nihče se ne čudi še tako nenavadnim idejam štirih raziskovalcev. Vsak strokovnjak ima svoje specialno področje, kjer spremlja in raziskuje zapleten ustroj mehanizmov. Šele po celotnem projektu, ki ga sestavlja mozaik individualnega dela posameznikov, so dani pogoji za zlitje v celoto in takrat zvemo, da so konstruktorji tovarne TOMOS izboljšali ta ali oni del motorja, ki ima sedaj to ali ono prednost pred staro izvedbo. In nikjer ne piše, da je to delo bilo plod dolgega in napornega razsikovalnega dela in snovanja samostojnega projektanta Jožeta Grandoška, vodje preizku-ševališča Janeza Imperla, nihče ne ve, da imata v teh tehničnih iinesah svoje deleže preostala pripadnika »četvorice« raziskovalcev — nekdanji prvak dirkalnih motornih stez Hinlco Cerič ali šef razvojne konstrukcije Erik Mihevc. In prav v teh prostorih, kamor radovednežem vstop ni dovoljen, fotografiranje pa strogo prepovedano, se rojevajo novi proizvodi, kjer pri projektiranju upoštevajo zahteve tržišča in okus potrošnikov za več let vnaprej, Kdo ve, kdaj se je v glavah štirih raziskovalcev porodila misel, da bi menjali prejšnje litoželezne valje motorjev s sedanjimi aluminijastimi s kro-mirano notranjo drsno površino! Tehnična izopopolnitev, ki sedaj ni več novost, se je izkazala za neprecenljivo! Zares, naša mlada industrija motorjev se ne uči več na izkušnjah tujih, renomiranih tovarn! Sedaj je prišel čas, ko sami snujemo, ustvarjamo, izpopolnjujemo . . . To neizpodbitno dokazuje tudi triumf naših dirkalnih mopedov, ki so na svetovno znani hoclcenheimski dirkalni stezi pred nedavnim v velikem in dramatičnem boju dobesedno potisnili v ozadje zadnjo besedo tehnike treh oz. petih evropskih velikanov motorne industrije. — S prvim našim nastopom v mednarodni areni smo s tujimi vozači in kljub nepoznavanju tamkajšnjih klimatskih razmer dosegli najvažnejše: svet je postal pozoren na naše izdelke. Vsi vedo, da bomo Izredne lastnosti naših dirkalnih motorjev prenesli na mopede v serijski proizvodnji, zato se ne čudimo, da je izvozni trak celo v tako razvite dežele kot je Severna Evropa čedalje širši, sta z veseljem dopolnila naš skopi razgovor Janez Imperl in Jože Grandošek. »DOBRE IDEJE SE VSELEJ UVELJAVIJO!« V izolski tovarni igrač in kovinske galanterije Mehanotehnika se nedvomno držijo tega recepta, ki ga je povedal novator Edi Dobrila, vodja avto-matnice. S tem geslom si je lahko tovarna tudi utrla pot iz začetne obrtniške proizvodnje v sedanjo — po obsegu in načinu najsodobnejšo. — Preveč nas je, da bi hvalil svoj izum, ker bi lahko še marsikdo povedal celo več o svojih zaslugah, je skromno dejal tovariš Dobrila. Novatorje in racionalizatorje je iskati le med delavci, ki so se v tovarni ustalili že pred leti in ne pomišljajo na odhod v drugo podjetje. Tudi tovariš Dobrila dela v Mehanotehnikl že od 1954. leta. V skromnem tehnološkem oddelku je razvijal svoje sposobnosti vse dotlej, da se je lahko s svojimi sodelavci osamosvojil v oddelku avtomatnica, kjer dela sedaj ob stružnih avtomatih že 42 delavcev. Vijaki, kontaktne zakovice, matice in podobni izdelki so pač že tako izpopolnjeni, da skoraj ni več kaj dodajati ali odvzemati, meni tovariš Dobrila in pristavi: — Pač pa se nisem mogel sprijazniti z dolgoveznim in tudi drugod ustaljenim postopkom izdelovanja injekcijskih igel, oz. z nastavkom, ali kot pravimo glavo teh igel, ki zagledajo luč sveta v dokončni obliki v kobariški tovarni igel. — V čem pa sta izboljšali tehnološki postopek? Predvsem mi je uspelo spremeniti funkcijo nožev za struženje tako, da smo prešli s cilindričnega kar v konično vrtanje, pri čemer je v celoti odpadla dodatna delovna operacija. Razen prihranka na času smo zmanjšali odstotek izvrženega blaga na minimum . . . Na sliki vam predstavljamo znane »hockenheimske« dirkalne mopede, ki so jih po temeljitem oroučevanju in napornem delu skonstruirali člani raziskovalnega oddelka Jože Grandošek (na sliki prvi z leve), Janez Imperl (tretji z leve) in Hinlco Cerič (zadnji desno) OD SKUPNO 25 OSTALO SAMO SE 16 DELOVNIH OPERACIJ — Proizvodnja kolesnih delov je že skraja bila zastarela, zato smo sklenili preiti na boljšo, oz. najsodobnejšo, je uvodoma dejal Darko Kos dz oddelka za kolesne dele, prav tako v Mehanotehnikl, Ko je pred šestimi1 leti tukaj dobil zaposlitev, še nihče nI mislil na tako široko proizvodnjo. Pa so pred dobrim letom odprli tudi ta oddelek in je Darko ugotovil, da se je končno znašel v okolju, ki mu »leži«, kot pravi sam, Najbolj ga je razjedala skrb, kako izboljšati gonilni sklep za dvokolesa, ki je eden izmed številnih delov, s katerimi zalagajo tovarni koles »Rog« v Ljubljani in »Lasto« v Sarajevu. Svoj delovni dan je podaljšal pozno v noč in snoval ter preizkušal svoje novotarije tako dolgo, da mu je končno uspelo skonstruirati gonilni sklep najboljših lastnosti. Seveda je nov gonilni sklep tovarna osvojila za svoj standardni izdelek. Kljub temu, da je sedaj samo IS, namesto prejšnjih 25 delovnih operacij, je gonilni sklep tako popoln, da sta ga oba kooperanta z navdušenjem sprejela. — Da ne bo samo beseda o meni, naj povem, da botrujejo tudi moji delovni tovariši številnim izboljšavam kolesnih delov, čeprav smo edini proizvajalec teh artiklov, Pač pa me jezil to, da naše tovarne koles še nimajo standardiziranega tipa koles, ker bi tako lahko proizvedli še večje količine kolesnih delov, je dejal ob zaključku »oče« novega gonilnega sklepa, ki so jih v tej izvedbi samo letos proizvedli za svoje kooperante več kot 30,000. — Ste prejeli za svojo izboljšavo posebno nagrado? — Da, določen odstotek na osnovi izračunanega povprečja prihranjenega materiala, časa itd. Lahko pa verjamete, da to ni vzrok, da smo vsi v oddelku »žrtve« raziskovalne strasti . . . Tovariš Darko je napredoval za delovodjo prav zaradii svojih zaslug in vestnosti. VSAK IZDELEK Z JAMSTVOM NA TRZlSCE Kaj bi razglašali o tej splošnoveljavni poti, ki je značilna za sto In sit» velikih podjetij naše skupnosti: drobna pobuda, zagrizeno delo dveh, treh oseb, in iz zametka male delavnice zraste oddelek, podjetje, tovarna . . . Nič drugače niso začeli pred leti pri »Slavniku«, kjer je ob avtobusnem in kamionskem avtoparku zrasla najprej strojna delavnica, se prebijala skozi čas, Sirila, modernizirala ... In tedaj je Adalbert Lotrlč ponudil idejo: — Ustanovimo orodjarno! Drobna iskra, ki jo je ukresal član kolektiva, je vžgala. Strojna delavnica je kmalu dobila oddelek, na katerega je ponosen ves kolektiv. Ko so v orodjarni, kjer je sedaj zaposlenih 12 oseb, izdelovali samo orodje za lastne potrebe, nihče ni slutil, da si bodo njeni Izdelki tako kmalu pridobili ugleiJ izven podjetja, da — celo v sosednji republiki, Orodje za stisnjen liv za razne legure, ki ga izdelujejo v Slavnikovl orodjarni, Je postalo že sestavni del naše industrije plastičnih mas, kalupi in reziilna orodja so si utrla pot na najširše tržišče . .. — Težak je bil začetek, se spominja osnovatelj tega oddelka. — Največ preglavic smo imeli zaradi pomanjkljivega strojnega parka in kadra. No, sedaj smo že dobro opremljeni. Praksa je namreč pokazala, da je dobršen del opreme bil skonstruiran na osnovi teoretičnih dognanj konstruktorjev, zato smo marsikaj dopolnili In popravili. Sele potem smo dosegli tako stopnjo, da so dobili naši izdelki priznanje odjemalcev — seveda po zaslugi našega malega kolektiva, ki je dal orodju njegovo namensko kakovost. — Vsekakor imate pogoje za razširitev vaših delavnic? — Sedaj smo na tesnem s prostori, toda po zgraditvi novih delavnic, za katere bomo položili temelje najbrž že prihodnje leto, bosta naš delovni polet in ustvarjalnost še večja, je dejal ob zaključku tovariš Lotrič, vodja orodjarne in predsednik delavskega sveta. Boro Borovič Med stvarmi, ki bistveno spreminjajo naš način življenja, so izdelki elektroindustrije. Skoraj že ni gospodinjstva, pa najsi bo to v vasi, v industrijskem središču ali v mestu, kjer ne bi bili kakorkoli »elektrificirani«. Naši načrti in gospodinjski proračuni ne predvidevajo samo nabave novega, sodobnega pohištva, ampak je mehanizacija gospodinjstva navadno na prvem mestu. Vsaj tam, kjer je žena zaposlena. Naša industrija pa je celo že prešla stopnjo, ko je Izdelovala samo hišne štedilnike, hladilnike, pralne stroje, mešalce, grelce, itd. itd. Danes izdeluje že tudi kompletne opreme za objekte družbene prehrane, za prehransko industrijo, za servisne pralnice, komunalne objekte itd. Izložba Trgovskega doma v Kopru dokazuje, da teh predmetov ne manjka Statistiki so zabeležili, da je v lanskem letu dosegla največji dvig proizvodnje naša kemična industrija (zdaj je sedemkrat višja kot pred vojno) in da nam je ob vseh že znanih — po malem že klasičnih predmetih, kot so umetna gnojila, razni detergenti in druga pralna sredstva, laki, barve in podobno — pripravila tudi vrsto novih. To so najrazličnejši praktični predmeti za široko potrošnjo iz plastične mase. V prvi vrsti nas veselijo različne plošče za oblogo tal, miz, pultov, dalje različni oblačilni predmeti, zaščitne delovne obleke, galanterija, plastična posoda in drugo. Razveseljivo je, da so tudi naše trgovine s temi predmeti kar dobro založene. Naš posnetek iz koprske trgovine Soča na Mudi vam to izpričuje! Cas je dragocen, to je deviza, ki jo najbolje razume zaposlena žena, ki jo priklepa delovno mesto, družbeno delo, plača po učinku. Od naše pre-hranske industrije pričakujemo, da nam bo dala dovolj svojih proizvodov, primernih po kvaliteti in ceni. Priznati je treba, da je na našem tržišču vedno večja izbira najrazličnejših konserv, testenin, ekstraktov za juhe, dodatkov za omake, gotovih in polpripravljenih obrokov, marmelad, džemov, olj, osvežilnih pijač in drugih proizvodov te industrije. V tesni povezavi s to industrijo je pogojen tudi razvoj kmetijstva, ki je poleg Industrije steber gospodarske in družbene preobrazbe naše dežele. Z veseljem ugotavljamo, da nam je dalo kmetijstvo lani 64 ■/• več pšenice kot prejšnje leto, 72 °/o več koruze, 71 ■/• sladkorne repe, 57 •/• so'nčnic, 83 °/o fižola itd. Razen tega nam daje vedno več tudi industrijskih rastlin in drugih produktov. Tako smo zdaj, končno po tolikih letih, prišli do tiste stopnje, ko nam ne bo treba več uvažati žita, masti in še nekaterih drugih preliranskih predmetov. TUdI naši prehranski industriji bo to velik doprinos. Na sliki posnetek iz enega naših velikih prehranskih kombinatov Delamarls v Izoli O Po podatkih OZN jc danes Jugoslavija na prvem mestu, kadar govorimo o tempu industrijskega razvoja in porasta narodnega dohodka. V zadnjih petih letih smo povečali industrijsko proizvodnjo za 89% in leta 1958 dosegli narodni dohodek 300 dolarjev na prebivalca. © V stanovanjski izgradnji smo dosegli evropsko povprečje (samo lani 70 tisoč novih stanovanj). Kaže, da bomo prihodnje leto to povprečje celo presegli. © Majhna ilustracija naših investicij: za stanovanja in komunalne naprave leta 1954 — 39,500.000, 1956 — 44,100.000, 1959 — 96,400.000 in do konca avgusta 1960 pa 73,300.000. © Do leta 1955 sploh ni bilo naše domače proizvodnje radijskih sprejemnikov. Potem se je začelo: leta 1955 smo jih izdelali 81.995, potem vsako leto več, leta 1959 pa že 250.153 in do konca septembra letos 159.018. Razen tega smo jih še uvažali, in sicer samo v prvem polletju letošnjega leta 107 tisoč 405. V istem razdobju letos še 18.294 televizorjev in tranzistorjev. © Ob vsej pospešeni in že kakovostni domači proizvodnji smo v prvi polovici leta 1960 še uvozili 3.512 električnih štedilnikov, 94.601 kg električnih grelcev za gospodinjstva in industrijo, 399.497 kg (35.249 kosov) električnih aparatov za gospodinjstvo (za mletje, mešanje, ocejanje, pranje, ventilatorjev itd.) in še drugih 414.293 kg (aparati za britje in striženje, likalniki in razni drobni pripomočki). © Več naših tovarn že izdeluje kuhinjske hladilnike po tujih licencah. Razen tega smo jih še uvozili do konca prvega polletja 7.924 kosov. © Naša domača proizvodnja toplotnih naprav kaže takle porast: leta 1939 — 48 t, leta 1955 — 1.4461, leta 1959 — 6.6281 in do konca septembra 1960 — 5.177 t. © Ne upoštevaje sveže in pre-kajeno meso najrazličnejših vrst, izvažamo še razne salame, divjačino, slanino, paštete in konserve. Mesnih konserv smo izvozili samo v prvi po-lovioi letošnjega leta 11,434.069 kg in ribjih konserv 3,681.604 kg. Kako pa je s proizvodnjo? Ribjih konserv smo izdelali leta 1939 — 3.223 t, 1946 — 1.793 t, 1955 — 4.298 t, 1959 — 12.497 t in do konca septembra 1960 — 12.2721. Mesne konserve: leta 1939 — 1.328 t, 1946 — 1.306 t, 1955 — 5.303 t, 1959 — 23.027 t in do konca septembra 1960 24.930 t. © Še podatki za I. polletje 1960: izvozili smo razen velikih količin svežega sadja najrazličnejših vrst še 15,050.520 kg suhih sliv, 24.483 kg suhih borovnic in 32.307 kg drugega suhega sadja, 197.358 kg suhe zelenjave, 2,341.803 kg svežega in 228.740 kg konserviranega paradižnika, 127.305 kg konser-virane zelenjave, itd., itd. © V istem razdobju pa smo uvozili 16,316.696 kg pomaranč, 287.736 kg mandarin, 7,828.840 kg limon, 957.773 kg banan, 5,424.540 kg kave, 2,351.860 kg surovega in 859.900 kg kakaa v prahu, različnih dišav 174.080 kg in čaja 42.956 kg. © Važna postavka so plastične mase. Včasih so bile kaj redke, danes pa jih srečujemo na vsakem koraku: v gospodarstvu in v gospodinjstvu. Za plastične izdelke smo uvozili v prvi polovici letos 1,242.528 kg kondenzirane plastične mase, 1,901.560 kg polimerizirane in 5.000 kh tekočega polivinila. Razen tega še 137.539 kg hišnih potrebščin iz plastične mase in ostale plastike 86.465 kg. Toda ker tudi naše tovarne izdelujejo najrazličnejše praktične in lepe predmete iz plastike, je to tudi postavka v našem izvozu: izvozili smo 1.560 kg drobnih predmetov za gospodinjstvo in 15.916 kh drugih predmetov iz plastike. Včeraj in danes Veliki so uspehi, ki jih poklanjamo 17, prazniku naše republike. Vedno znova jih doživljamo v prazničnem razpoloženju, na nje mislimo, ko si medsebojno čestitamo in stiskamo roke milijonom takšnih, kot smo mi. To so dnevi, ko se za hip ustavimo in sami sebe opomnimo na tisto, kar vsak dan gledamo, vendar se vsega v ihti vsakdanjega dela niti ne zavedamo. To je ponos zaradi prehojene poti, zaradi našega intenzivnega življenja in vse čudovite dobe, tako bogate z iniciativo in zasoplim ustvarjalnim delom. Vse to se je začelo pred sedemnajstimi leti, ko smo se sredi vojne vihre, sredi revolucije, odločili za pot človeškega sožitja, za skupno m enakopravno pot naših narodov, kjer bomo svobodno in skupno ustvarjali in živeli, krojili svoje življenje in zgodovino bodočnosti. Sredi resničnega življenja smo vsklajali svoj razvoj s sanjami socialističnega humanizma in zapisali na prvo mesto: bodimo srečni! Vsako leto ob praznikih, vsaj dvakrat, pregledujemo rezultat ', tega prizadevanja, beležimo uspehe in se ob izkušnjah učimo. V šoli so nas učili, da je najteže spremeniti človeka. To je vprašanje desetletij, generacij. In vendar lahko že s ponosom zapišemo, da smo se spremenili. Naš človek — ki se je otrcscl suženjskih okov, neuspelih vstaj in uporov, stavk in trpke borbe za skorjo kruha — je našel lepoto in smisel življenja v ustvarjanju. Začel si je prilaščati bogastva, ki menjajo njegovo življenje in podobo dežele, v kateri živi. Njegova prizadevanja so življenjsko pomembna zanj in za vso našo skupnost. Vse to beležimo in se moramo čuditi: kje daleč je že tisto, kar smo imeli še včeraj in kje smo že danes. Različne so poti, kako dosegamo uspehe, različni so načini in sredstva. Tudi iznajdljivost in sodelovanje pa razumevanje. In včasih tudi neuspehi in odmaknjeni cilji, kar je le sad materialne nerazvitosti. Toda tudi zmage in uspehi. Majhni in veliki, skromni, tihi in glasni, iz leta v leto glasnejši. Če smo srečo in blaginjo našega človeka zapisali na prioritetno listo, potem vlagamo tudi maksimalne napore k tem točno odrejenim ciljem.. To so posegi, ki zahtevajo vsklajene družbene odnose, to neredko ogroža zakoreninjene in zastarele navade, to počasi, toda vztrajno menja stil našega vsakdana, naših družbenih in družinskih odnosov. Pred nas pa postavlja vedno večje zahteve. Ob novem darilu naši republiki bomo spet pogledali, kako smo bili tem zahtevam kos. 7 r DELAVKA V TOVARNI IN GOSPODINJA DOMA. DVA »ŠIHTA« VSAK DAN PREVEČ UDOBNO TO RES NI BILO, TUDI NEVARNO, TODA EDINO IGRIŠČE Ni dovolj samo ljubezen — čeprav Je začetek in gonilna sila — za naše otroke. Med cilji, ki si jih Je zapisala naša družbena stvarnost, je srečna in vedra mladost naših otrok, pomoč družbe staršem in otrokom, da ta cilj dosežejo. Res, ni dovolj, da imamo otroke samo radi, tudi skrbeti moramo zanje in jih usposobiti za vredne naslednike naših dosežkov. Skrb staršev in skrb družbe. Zato vedno večja pažnja ustanovam za varstvo otrok, številna otroška igrišča. Kjer zidamo nove stavbe, zahtevamo od investitorja, da predvidi urejeno dvorišče za otroke, v samem stano- OBlCAJEN POJAV V TESNTH ULICAH OBMORSKIH MEST DANES OTROKOM V SEMEDELI NI TREBA UPORABLJATI HRIBA, IMAJO UREJENO IGRIŠČE, KJER SE BREZ NEVARNOSTI NAIGRAJO IN NASKACEJO Dan, ko je bilo na vrsti pranje perila, je bil strah in trepet vsake žene. To je pomenilo nekoč mukotrpno stanje in mencanje v vročem Iugu in v mrzli vodi, to je pomenilo mokre roke in noge, včasih prehlad, obvezno pa razbolel križ. Potem sušenje, poglavje zase, če ni primernega dvorišča, strehe ali balkona. Posebno pozimi in v dežju. Danes je to vse kaj drugega. Imamo številne detergente, ki so mencanje in obkuhava-nja perila bistveno spremenili. Pa ne samo to: zaposlena žena nima več časa za »veliko žehto«, v pralnicah in v uslužnostnlh servisih ji operejo, zlikajo in včasih tudi pošijejo perilo, da ga lahko doma kar lepo zloži v omaro. Razen tega ustanavljajo stanovanjske skupnosti pralnice, kjer ima žena na razpolago pralne in sušilne stroje, je gotova z vso veliko žehto v dveh ali treh urah in lahko doma že kar lika. Te usluge so tudi cenene, drugače pa je še v pralnicah, ki niso uslužnostne ustanove, ampak jih prištevajo med pridobitne in Imajo zato navadno tudi cene, ki niso pristopne vsem našim delovnim ljudem, Pa to se spreminja iz dneva v dan, ustanove kot so pralnice, vedno bolj pojmujejo kot razširjena gospodinjstva, kot servise stanovanjskih skupnosti, ki niso zato, da bi prinašala dobiček, ampak da bi razbremenila zaposleno ženo. Tudi nove stanovanjske bloke zidamo tako, da nimajo več starih, klasičnih pralnic samo s tekočo vodo in koritom, ampak so v njih nameščeni pralni in sušilni stroji, nekateri stanovanjski sveti pa so nabavili že celo stroje za likanje tudi na dom, posebno v družinah, bene prehrane. Zadnje čase se vedno bolj uveljavljajo samopostrežni obrati, ki hrano pocenijo. Tudi stanovanjske skupnosti so postavile na prvo mesto svojih načrtov ureditev družbene prehrane, ker so ankete pokazale, da so potrebe po takih obratih med državljani največje in navadno tudi med najbolj perečimi. Med zanimivimi novostmi gre omeniti servise prehrane, ki jih ustanavljajo nekatere stanovanjske skupnosti: za majhen denar taki servisi pripravljajo predvsem juhe in zelenjavo (tisto, kar vzame pri Kuhanju največ časa) In druge, tudi na pol pripravljene jedi, ki jih potem nosijo ljudje domov in po okusu dodajo še meso ali kaj drugega. Tali način ohranja hrani priokus domačnosti in ljudje prilagode hrano lastnim željam, okusu in navadam. KOPRSKA PRALNICA DANES NE ZMORE VEC VSEGA DELA. V POMOČ JI BODO SERVISI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI. SVOJO KAPACITETO PA BO POVEČALA Z NOVIMI STROJI vanjskem bloku pa prostor za igro in varstvo otrok. To se šele uresničuje. Toda ne smemo več dopustiti, da otroke zaposlenih staršev vzgaja ulica, da se brez nadzorstva potikajo okrog in da zaidejo včasih celo v življenjske nevarnosti, zlasti ob velikih prometnih cestah. Šolska reforma predvideva tudi organizirano izvenšolsko življenje otroka, toda malokje še današnje šolske kapacitete zadoščajo, da bi lahko šola usmerjala tudi učenčev prosti čas. Zato pozdravljamo iniciativo stanovanjskih skupnosti, ker nam obeta postopno urejevanje vseh teh vprašanj za manjša področja, tako rekoč na samem pragu našega doma: otroške jasli, vrtec, pionirski dom, dom igre in dela, nadzorovana otroška OBRATNA MENZA TOVARNE TOMOS V KOPRU. NEKATERI NOSIJO HRANO NA DOM igrišča, skrb za učenje in pisanje nalog naših šolarjev itd. itd. Številne družbene organizacije in društva sodelujejo pri tem in zato lahko verjamemo, da uspehi ne bodo izostali. Prav kmalu smo se zavedali: če hočemo ženo vključiti v proizvodnjo kot enakovrednega partnerja — in to nujno terja naš družbeni In gospodarski razvoj — ji moramo odvzeti del gospodinjskega bremena. In kaj terja več časa in energij, kot nakupovanje, kuhanje, pomivanje, pospravljanje . . . Torej družbena prehrana. Minil je tisti čas, ko je morala žena, utrujena od S-urnega dela na svojem delovnem mestu, na hitro roko kuhati drago, enolično hrano, da je nasitila lačne želodce svojih družinskih članov. Naši delovni kolektivi so razumeli, kaj bo pomenila pri dvigu proizvodnosti obratna menza, ki bo dajala dobre in izdatne glavne obroke in tople malice. Vedno več je takih menz, kjer se hranijo delovni ljudje iz kolektiva in njihovi družinski člani. Nekateri odnašajo hrano tudi na dom, kjer so majhni otroci. ^ N O V O NA S( N J 1 Ž N B POLICI it NOVO NA K N J î 1 N S P O L D C S tV NOVO NA J I 1 N i POLICIJ FRANTA KOMEL: (Odlomek iz knjige NARODNOOSVOBODILNA BORBA V SLOVENIJI. Ob petnajstletnici osvoboditve izdala Založba Obzorja Maribor v opremi Uroša Vagaje) Boji 9. korpusa na Krasu in v Dolomitih Po naredbi štaba 9. korpusa je bila poslana 31. divizija iz območja Črnega vrha na odsek Dolomitov z nalogo, da razbije slovenske domobrance. Enote so uspešno napadale sovražne kolone in jim povzročile precejšnje izgube. Boji so potekali vse do druge polovice septembra 1944. Istočasno, ko je odšla 31. divizija v Dolomite, so bile poslane 18. in 19. brigada 30 divizije na Kras, 17. in 20. brigada pa na področje Tolmina, Brd in Beneške Slovenije z namenom, da tam s svojo aktivnostjo omejijo sovražnikovo dejavnost. 2e 7. septembra se je 19. brigada 30. divizije spopadla pri Štanjelu z Nemci iz 136. polka 188. rezervne divizije in z enim italijanskim fašističnim bataljonom. Sovražnik je prišel iz Trsta v smeri proti Štanjelu, vendar ga je brigada vrgla nazaj h Koprivi. Naslednjega dne so deli 10. SS-policsijskega polka napadli 19. brigado pri Kobdilju. Brigada jih je s pomočjo 1. bataljona 18. brigade odbila. Zjutraj 10. septembra so Nemci ponovili napad, vendar to pot z motorizirano kolono. Morali pa so se tudi sedaj umakniti. 19. brigadi so tudi tokrat pomagali deli 18. brigade. Vsi poskusi Nemcev, da bi s silami 10. SS-policijskega polka zavzeli Štanjel, so ostali brezuspešni. Zato je štab 188. divizije organiziral z deli 139. polka in 10. SS-policijskega polka napad na Štanjel s koncentričnimi operacijami v sedmih kolonah. Ko- ■ Ione so nastopale iz Rihenberka, Komna, Koprive, Sežane, Brani-ce in Vipave. Sovražnikov namen je bil, da z napadom na črti Ponikve—Kopriva—Kobja glava veže s fronte sile 19. brigade in potem z napadom v hrbet s smeri Erželj razbije brigado na dva dela in jo uniči. Dne 15. septembra ob 7. uri je prišlo do bojev, vendar se je brigada upirala samo do 9. ure, ker se je morala umakniti. Umaknila se je še isti dan brez večjih izgub v Trnovski gozd, Deli 30. divizije, ki so odšli na področje Tolmina, so operirali na komunikaciji v dolini Soče in v Baški grapi. Sovražnik je bil prisiljen zaradi stalnih prometnih prekinitev organizirati napad na te onote z namenom, da jih vrže nazaj od proge Gorica—Podbrdo. Z operacijami je začel 8, oktobra in jih usmeril na Banjsko planoto in Trnovski gozd. Borbe so potekale do sredine oktobra, ko so se Nemci brez posebnih uspehov umaknili. Napadi enot 9. korpusa v Poljanski dolini Po bojih v Trnovskem gozdu so enote 30. ¿n 31. divizije 18. oktobra odšle na odsek Poljanske doline in severnega dela Dolomitov, Korpus je imel namen, da v Poljanski dolini napade močno utrjeno oporišče Poljane. Napad je začela 7. brigada 31. divizije 20. oktobra.. Oporišče je uničila do 21. ure. Nemci so posredovali iz Škofje Loke s 319, učnim bataljonom, toda 3, brigada jih je z energičnim protinapadom odbila. Tri dni pozneje so Nemci evakuiran svojo posadko iz Gaber-ka. Štab korpusa je imel v naslednjem obdobju namen razširiti svobodno ozemlje na Gorenjskem. Nadaljnji smoter napada je bilo nemško oporišče Železniki v Selški dolini. Sovražnik se je v Železnikih zavaroval s širokim omrežjem bunkerjev, sam dostop v vas je bil zelo težaven. Vse to je zahtevalo podrobnih priprav in dobre organizacije napada. Izvedba naloge je bila zaupana 31.diviziji. V noči med 19. in 20. novembrom so njene enote napadle postojanko. Ogorčene borbe za vsako posamezno hišo so trajale vse do noči med 21. in 22. novembrom, ko so naše sile uničile šolo, kjer sta bila poveljstvo in glavnina posadke. Kmalu zatem je bilo zavzeto celo oporišče. V .bojih se je odlikovala četa mladincev-pionirjev; ki je bila oborožena in poslana v Železnike že med samim napadom. S to operacijo je bila osvobojena Selška dolina. o o (Zavod Borec v Ljubljani je izdal v skupni knjigi z izpovedjo Jožice Veble-Hodnikove »Preživela sem taborišče smrti« zapiske polkovnika SS Rudolfa Hossa, komandanta taborišča v Osvviccimu. Odlomek je iz teh zapisov prevedel D. Ravljen) Miško Kranjec: ZALESJE SE PREBUJA Mladinska založba je izdala ponatis romana, ki ga je bil izdal pisatelj pred vojno s psevdonimom M, Klemen. »Zalesje se prebuja« je roman mladega rodu. Pisatelj pripoveduje v njem o mladih ljudeh, ki odhajajo po svetu in se vsako leto spet vračajo. Ne zato, da bi nadaljevali življenje hlapcev, temveč z drugo mislijo, da bodo zemljo, ki so jo ljubili kot sužnji, ljubili kdaj svobodno, da bodo smeli po njej voditi stroj, ker vedo, da bo tedaj življenje lepše. In to je tisti veliki cilj, za katerim je vredno stremeti: spremeniti zemlji lice, spremeniti življenje, ki je vrženo v blato in bedo. Ta misel je rdeča nit pisateljevih knjig in tudi Zalesja, Pomladi 1942 so torej prispeli prvi transporti Zidov iz Gornje Šlezdje, lili jih je bilo treba vse pokončati. S postaje so jih odgnali čez travnike poznejšega II. gradbenega odseka na kmetijo — bunker I. Aumeier, Palitzsch in še nekateri blokovni vodje >so jih vodili in se kolikor mogoče nedolžno pogovarjali z njimi, spraševali so jih po poklicih in znanju, da bi jih preslepili. Ko so prispeli na kmetijo, so se morali sleči. Pa so tudi šli sprva čisto mirno v prostore, kjer naj bi jih razkužili. Zdajci pa so nekateri vendarle ostrmeli in začeli govoriti o zadušenju, o pokončanju. In že je nastala nekakšna zmešnjava. Pa so brž odgnala tiste, ki so že zunaj stali, v komore in vrata zaprli z vijaki. Pri naslednjih transportih so že od vsega početka iskali nemirne duhove in jih niso pustili iz viida. Brž ko so opazili nemir, so povzročitelje nemira neopazno odgnali za hišo in jih ustrelili z malokalibrsko puško, da tega drugi niso slišali. Tudi navzočnost posebnega od- Skupna seja obeh domov je bila tajna, vendar sva bila midva po izrecnem predsednikovem ukazu poleg. Stari in jaz sva sedela na majhnem balkonu, ki leži za govorniškim odrom. Zasedanje so začeli z vsemi običajnimi frazami ter nadaljevali obred s slovesno napovedjo predsednikovega prihoda. Koj nato je oni vtopil, spremljalo ga je neko odposlanstvo. Tudi telesna straža je bila z njimi — vsi po vrsti naši ljudje. Tudi Mary je prišla z njimi. Nekdo ji je tik poleg predsednika ponudil sklopni stol. Mencala je nekaj okrog svoje beležke, podajala predsedniku listine ter sploh delala vtis tajnice. S tem se je pa tudi njena preobleka nehala. Saj je bila na ven kot Kleo-patra v vroči noči in takisto v skladu s svojo vlogo — kot postelja v cerkvi. Nanjo je bilo obrnjenih ravno toliko oči kot na predsednika. Srečala sva se s pogledi — in osrečila me je z dolgotrajnim, sladkim nasmeškom. Poskakoval sem od zadovoljstva kakor kak ovčarski ku- ROBERT A. HEINLEIN: žek, dokler me ni stari dregnil pod rebra. Potlej sem se na stolu zravnal ter se skušal dostojno vesti. Predsednik je z do'kraja pretehtanimi besedami razložil položaj. Govoril je brez ovinkov, pošteno in stvarno, kot podaja kakšen inženir svoje poročilo, pa tudi enako dolgočasno. Našteval je gola dejstva. Na koncu je odložil zapiske. »Te žalostne in hkrati strahotne okoliščine, ki so docela izven okvira vseh dosedanjih izkušenj, nujno terjajo od mene, da vas zaprosim za razsežna pooblastila, le tako jim bom kos. V nekaterih pokrajinah bo treba razglasiti obsedno stanje. Za neko dobo bo treba resno poseči v izvajanje državljanskih pravic. Omejiti bo treba pravico prostega gibanja. Tudi običajna zaščita državljana pred sodnimi preiskavami in zapiranji se mora umakniti pravici varnosti vsakogar. Ker lahko sleherni državljan, pa bodi še tako ugleden in predan, postane neprostovljen suženj vseh skritih sovražnikov, so se tedaj vsi dolžni odreči nekaterih pravic in osebnih prednosti, dokler ne bomo te kuge izkoreninili. Četudi skrajno nerad, moram vendar prositi, da mi dodelite pravico (Odlomek iz romana GOSPODARJI LUTK. Izd ala Prešernova družba v zbirki Ljudska knjiga. Prevedel Marijan Tavčar) izdati te nujne ukrepe.« S temi besedami je sedel. Občutki množice so lahko zaznavni. Ljudje so bili nemirni, toda predsednik jih ni razvnel. Predsednik senata je pogledal vodjo senatne večine; po programu naj bi on predložil sklepe. Ne vem, ali je prvi govornik odmajal z glavo all je dal kakšno znamenje, vsekakor se ni oglasil k besedi. Vtem je postala zamuda že mučna in slišati je bilo klice: »G. predsednik!« in »K poslovniku!« Predsednik senata je še nekaj članov preskočil ter podal besedo članu svoje stranke — senatorju Gottliebu, pravcatemu »vprežnemu konju«, ki bi glasoval celo za lastno linčanje, ko bi bilo to na programu njegove stranke. Ta je pričel s tem, da od srca spoštuje ustavo in da v tem za nikomer ne ostaja; za nameček je navrgel še državni zakonik ter menda tudi Grand Canyon. Skromno je namignil na svoje dolgotrajne zasluge ter slavil mesto Amerike o zgodovini, Ze sem mislil, da bi si rad pridobil časa, vtem ko bi se njegovi ljudje pripravili na nov govor — a hipoma mi je postalo jasno, da so njegove besede merile le na eno: predlagal je, da naj bi ukinili poslovnik ter obtožil predsednika Združenih držav veleiz-daje ter mu sodili za to! Dojel sem to naglo kot le kdo, čeprav je bil senator svoj predlog preoblekel v tolikanj zavite fraze, da je bilo težko reči, kaj je pravzaprav hotel povedati. Pogledal sem starega. Ta si je vzel na piko Mary. Ona mu je vrnila pogled z izrazom, ki je terjal skrajno naglico. Stari je sunkovito potegnil iz žepa beležnico, načečkal nekaj na list, ga zložil ter vrgel Mary. Ta je listič ujela, prebrala ter dala naprej predsedniku. Oni je slej ko prej sedel docela brezskrbno in hladnokrvno, kot da ne bi eden njegovih najstarejših prijateljev ravnokar trgal na kose njegovo dobro inte in z njim vred tudi varnost republike. Prebral je vrstice pa brez liitrice pogledal starega. Le-ta je prikimal. Predsednik je nalahno dregnil predsednika senata, ki se je nato nagnil k njemu. Šepetala sta si nekaj. Gottlieb je še lcar naprej gnal svoje. Senatni predsednik je potolkel s kladivcem po mizi. »Prosim, gospod senator!« Gottlieb je osupnil ter vzkliknil: »Ne preklicem ničesar.« »Tega nikakor ne zahtevam od senatorja. Samo spričo pomembnosti njegovih izjav prosimo senatorja, da stopi na oder in govori z govorilnice.« Gottlieb se je očitno čudil, vendar jo je počasi pobiral proti ospredju hiše. Maryjin stol je zastavljal pot na tribuno. Namesto da bi mu šla s poti, se je Mary nekaj prestopala, se obračala in spet vzdigovala stol, tako je bila onemu še bolj na poti. Gott-lieb je obstal in ona se je obregnila obenj. Zgrabil jo je za roko, da bi oba dobila trdno oporo, sedaj je govorila z njim in tudi on je izmenjal nekaj besed z njo, nihče pa ni razločil, kaj govorita. Naposled je Göttlich nadaljeval svojo pot v ospredje odra. Stari se je tresel kot jerebičar na sledi, Mary je vzdignila oči in pokimala. Stari mi je velel: »Primi ga!« V silovitem skoku sem se zagnal čez ograjo in pristal na Gottliebovih ramenih. Cul sem starega, kako je kričal: »Rokavice, moj sin, rokavice!« Toda nisem si jih utegnil navleči. Z golima rokama sem razparal senatorju jopič in že sem zagledal sluzavca, kako utriplje pod njegovo srajco. Iztrgal sem večji kos srajce, da ga Je lahko vsakdo videl. Tudi šest televizijskih kamer ne bi moglo sproti posneti dogodkov naslednjih nekaj sekund. Gottlieba sem podrl s krepkim udarcem pesti, da ne bi več otepal okrog sebe, Mary mu je sedela na nogah. Predsednik je stal nad menoj in vpil: »Glejte, glejte, ljudje! Sedaj lahko vsi vidite na lastne, oči!« Senatni predsednik je stal ondi kot od strele zadet ter vihtel kladivce. Ves kongres je bil še isti mah eno samo tuleče krdelo, ženske so vreščale kot prismojene; nad menoj pa je stari kričal svoja povelja predsednikovim stražam. Vpričo napetih revolverjev telesnih stražnikov in ob natepanju kladivca je bil le obnovljen red. Besedo je povzel državni poglavar. Razlagal je navzočim, kako jim je naključje dalo priložnost, da sprevidijo pravo sovražnikovo naravo, in predložil, naj se vsi zvrste v gosjem redu ter si sami ogledajo enega izmed Titanov-cev s Saturnove največje lune. Ne da bi čakal njihovega privoljenja, je pokazal na prvo vrsto klopi ter velel poslancem, naj se povzpnejo na oder. In res so prišli. Mary je ostala še naprej na tribuni. Okoli trideset jih je predefiliralo mimo in neka članica kongresa je dobila histerični napad, ko sem opazil, da Mary spet daje znamenja staremu. To pot sem njegovo povelje za las prehitel. Čakal bi me, pa bi bil kaj trd boj, ko ne bi bilo pri roki dveh naših dečkov. Zakaj osumljenec jc bil mlad in krepak, neki bivši mornar. Položili smo ga poleg Gottlieba. Sledila je vsesplošna »čistka« in preiskava, pa naj je bilo navzočim to všeč ali ne. Tapljal sem ženske po hrbtu, kakor so prihajale mimo, ter eno tako ujel. Mislil sem že, da sem zalczel še eno, a bila je le mučna pomota. Ženska je bila tolikanj nabuhla in debela, da sem jo krivo obsodil. Mary je zasledila še dva, potem je bil dolg premor, kakih tri sto poslancev ali še več brez zadetka. Vendar je bilo opaziti, da so se nekateri krili v ozadju. Osem oborožencev ni bilo zadosti — pravzaprav nas je bilo enajst, če prištejemo še starega, Mary in sebe. Večina sluzavcov bi bila ušla, ko ne bi bil vodja vladne večine na hitro spravil skupaj pomoči. S pomočjo teh mož smo jih ujeli trinajstero, med njimi deset živih. Le en gostitelj je bil hudo ranjen. deika in njegovo mirno zadržanje je pomirjalo nemirne, sluteče. Nadailje jih je pomirjalo, da so šli nekateri pripadniki posebnega oddelka z njimi v prostore in ostali tam do poslednjega trenutka; prav tako je ostal esesovec do zadnjega pri vratih. Važno je bilo predvsem, da j.i bilo vsi mirno «in tiho pri vsem postopku sprejema in slačenja. Samo ne vpitja, nika'kšne zmešnjave! Ce se nekateri niso hoteli sleči, so morali pomagati že slečen« ali pa tisti iz posebnega oddelka. Z dobrohotnim prigovarjanjem so pomirili in sleklii še uporne. Jetniki posebnega oddelka so tudi poskrbeli, da so se žrtve naglo slačile, tako da niso utegnile kaj časa razmišljati o svoji usodi. Sploh je bilo vneto sodelovanje posebnega oddelka pri slačenju in potiskanju v zapliinjevalnice nekako svojevrstno. Še nikoli nisem doživel pa tudi ne slišal, da bi bili smrti zapisani količkaj črh-nili o tem, kaj jih čaka. Nasprotno, tvegali so vse, da bi jih preslepili, predvsem pa, da bi pomirili tiste, ki so slutili, kaj bo z njimi. Ce že niso verjeli ese-sovcem, so zaupali pripadnikom lastnega rodu — (že zavoljo sporazumevanja in pomirjenja so bili v posebne oddelke vedno dodeljeni Zid je, ki so bili doma iz tistih dežel, iz katerih so kontingenti pravkar prispeli). Poslušali so zgodbe o življenju v taboriščih in spraševali o usodi znancev ali svojcev iz prejšnjih transportov. Kaj so možje posebnih oddelkov tem žrtvam natvezali in jih nalagali, kako prepričljivo, s kakšnimi obrazi so svoje tvezanje poudarjali, je bilo zanimivo. Mnoge žene so poskrile svoje dojenčke v kupe oblek. Tisti iz posebnih oddlekov so bili tudi tu posebno na preži in so vsaki ženi tako dolgo prigovarjali, da je vzela otroka s seboj. Žene so mislile, da desinfekcija otrokom ne bo dobro storila, zato so jih skrivale. Otroci (so navadno vekalli, ker niso bili vajeni takega slačenja, toda če so jim prijazno prigovarjale matere ali pa tisti iz posebnega oddelka, so se pomirili in so šli v zaplinjevalnice igraje, ljubko so se družili med seboj, s kakšno igračo v rokah. Opazoval sem tudi, da so bile žene, ki so slutile ali vedele, kaj jih čaka, s smrtno grozo v očeh še toliko pri moči, da so se šalile s svojimi otroki in jim prijazno prigovarjale. Neka žena je nekoč stopila mimogrede tik do mene in mi zašepetala, kazoč na svoje štiri otroke, ki so se pridno spoprijeli, da bi najmlajše prepeljali čez nevarno ozemlje: »Kako le morete moriti te lepe, ljubke otroke? Mar res nimate srca v prsih?« Neki prileten možakar mi je nekoč mimogrede siknil: »Tale množični pomor Zidov bo Nemčija še krvavo plačala!« Pri tem so mu oči sijale od srda. Pa je vseeno šel pogumno v zaplinje-valnico, ne da bi se menil za druge. Pozoren sem postal na neko mlado ženo, 'ker je čez vse vneto pomagala slačiti male otroke in 9tarejše žene in je venomer tekala sem in tja. Pri odbiranju žrtev je imela dva majhna otroka s seboj, opozorila me je nase s svojim nemirom in s svojo pojavo že tam, pri odbiranju. Do poslednjega trenutka se je držala med poslednjimi, sukala se okoli žena z več otroki, ki se še niso slekle, prijazno jim je prigovarjala, pomirjevala je otroke. S poslednjimi je odšla v bunker. Na pragu je postala in rekla: »Od vsega začetka sem vedela, da smo prišli v Oswiecim V zaplinjeval-nico; pri odbiranju sem se,: za delo zmožna, potajila tako, da sem vzela otroke k sebi. Ta postopek sem hotela doživeti zavestno in natanko. Upajmo, da bo naglo minilo. Zdravstvujtels na ijmimmom. pragu v pnfwzbya pgtJbtkjc? hopjrsk& kjcrmurui:. »Posebej moramo poudariti, da prevzema v industrijski panogi najvažnejšo vlogo Tovarna motornih koles TOMOS Koper, ki Ijo v letošnjem letu dvignila celotni dohodek nasproti preteklemu letu za 98 ■/». Takšen dvig proizvodnje v tem podjetju bistveno vpliva na celotno realizacijo in izpolnitev tako fizičnega, kakor tudi družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v celotnem družbenem planu občine.« (Iz knjige »Družbeni plan občine Koper za leto 19G0« — VI. poglavje, stran 12) 1 Ozrite se kamor si bodi po koprski komuni, občutite jo kakor koli, vsakomur je zdaj tako rekoč že na očeh: v njeni nagli, bujni rasti se Tomos razvija v njeno najmočnejšo proizvajalno silo. Sezite še globlje, med mlado koreninje, ki v teh naših svobodnih letih v potu in živi veri delovnega človeka odganja., novo življenje. Za Tomos velja brez pridržka, da je v organizmu, v biti koprske komune silna, najbolj muževna korenina, rekli bi: srčna žila, po kateri pritekajo v mlado koprsko življenje najmočnejši tokovi in sokovi. Preudarni gospodarstveniki, politiki in ekonomisti bi ne bili zapisali v knjigo družbenega plana, da Tomos bistveno vpliva na celotno ekonomsko in družbeno rast občine, če bi to ne držalo. Samo za hip se obvarujmo številk. Postavimo človeka, delavca in delavko, na prvo mesto! Zakaj ni ga med nami, ki bi ne vedel, da bi brez delovnega človeka ne bilo ne milijonov ne milijard! Preprosto in brez nevšečnih meditacij iz polpreteklosti povejmo: Tomos je! Za vse je, za tiste, ki so vanj verjeli, in tudi za tiste, ki so vanj dvomili. Mimo njega v občini zdaj niti tisti ne morejo več, ki pred petimi, šestimi leti v svojem ljubosumju ali malo-dušju ne bi dali zanjo bore groša. Naredil se je. Zrasel je. In še rase. Tomos je danes ime, veljavno doma in v tujem svetu. Ob nastajajočem pristanišču daje to ime mlademu, v socialističnih perspektivah rastočemu Kopru imenitno ceno-v domačih in tujih očeh in ušesih. Se vam ne zdi, da na Danskem, v Holandiji, na Švedskem, v Grčiji in Turčiji, Siriji in Egiptu, Etiopiji, Sudanu in Gani pa drugod takole spoznavajo našo komuno: »Koper? —• ah, seveda, to je tam, kjer je Tomos, v Jugoslaviji!« Kdo izmed koprskih občanov bi ne bil ponosen na zlati lovor, ki si ga Leto 1955 1956 1957 1958 1959 1960 Število delovne sile 70 215 474 764 1268 1962 1169 »domačinov« in 793 »prišlekov«. Med slednjimi gre v glavnem za kvalificirane in visoko-kvalificirane delavce, brez katerih si moderno urejene motorne industrije sploh ni mogoče zamisliti. Zakaj bi tudi teh stvari ne povedali tako, kakor so? V tem je neogibna logika nastajanja in razvoja, ki terja preobrazbo človeka, ki terja svoj čas. Listam po prijavnih polah mladih delavcev in delavk, ki so že prišli in še neprestano prihajajo v Tomos. Na vprašanje »Kje doslej v službi?« pretežna večina odgovarja »Nikjer«. Torej v glavnem mlada, nekvalificirana in neizkušena delovna sila. Tako torej Tomos v tej razvojni dobi stotim in stotim mladim ljudem je na mednarodnih dirkah v Hockenheimu v Zah. Nemčiji v drznem boju z najboljšimi 50 kubičnimi motorji sveta priboril koprski Tomos? Vsako jutro se vsuje v tovarno skoraj dva tisoč delavcev, delavk, tehnikov, mojstrov, uslužbencev. Z vseh strani jih navozijo avtobusi in druga vozila na peron avtobusne postaje. Kdo bi se ob tej podobi, prepolni življenja in delovnega utripa, ne spomnil, kako je bilo prav ondi še pred šestimi leti? Na neurejeni gmajni se je ob gradbincih in polirjih leta 1955 pehalo in potilo nekaj tomosovcev. Ali že v prvi rasti je tovarna začela na stežaj odpirati vrata delovni sili. Iz vasi in naselij pa z istrskih gričev so začeli vreti v Tomos mladi ljudje. Kako naglo je šlo kvišku: K temu povejmo: v sedanjem številu Tomosove delovne sile je ni in ne more biti samo delovno mesto, ampak hkrati prva velika življenjska šola. Šola, ki mladega človeka ne uri le v tem, kako streči stroju in proizvodnji, ampak tudi šola, ki oblikuje mladega človeka družbeno in politično ter ga napravi j a za zavestnega člana delavskega razreda, zrelega občana komune. Tako je na pragu v drugo petletko, ki napoveduje, da bo imel Tomos v letu 1965 že okrog 4000 delovne sile, V prihodnjih letih pojdejo te stvari čedalje laže. Šole so prepolne mlade generacije, kar tudi Tomosu zagotavlja dotok mlade delovne sile s čedalje močnejšim splošnim in strokovnim znanjem. * * ♦ (ps Kakor je ves Tomosov j delovni kolektiv vklju-K čen in povezan v komu-^ ni kot proizvajalec, tako je hkrati v komuni tudi potrošnik, ki s svojo kupno močjo vpliva na življenje in razvoj v komuni. Vsota čistih (neto) plač, ki pravzaorav tvorijo glavni del osebnega potrošnega sklada, je v Tomosu hkrati z dviganjem proizvodnje, naraščanjem števila delovne sile ter stopnjevanjem delovne storilnosti v šestletnem obdobju naraščala takole: Leto 1955 1956 1957 1958 1959 1960 Celotni čisti zaslužek 4,531.000 26,449.000 79,824.000 154,213,000 337,312.000 480,000.000 Samo čiste plače v Tomosu so v šestih letih ustvarile za nad milijardo dinarjev potrošnih sredstev. Okoli 800 milijonov potrošnih sredstev pa je nastalo v investicijskem obdobju iz zaslužka gradbincev in drugih strok, ki so opravljale investicijska dela. Ta ustvarjena kupna moč je v pretežni meri ostala v komuni ter po svojem učinku oplajala vso dejavnost, vse panoge, skratka celotno življenje. Kako izrednega pomena za komuno je dviganje proizvodnje in ustrezno naraščanje plačnega sklada zelo nazorno poudarja primerjava med ustvarjenimi dohodki gostinstva in turizma na naši obal/i ifn Ičistim plačnim skladom Tomosovega delovnega kolektiva. Med. gostin-sko-turističnimi dohodki in letošnjim Tomosovim plačnim skladom skorajda ni razlike! Kaj vse je bilo treba storiti, kaj angažirati za gostinsko-turistične dohodke, medtem ko ni bilo treba Tomosovemu delavcu, ki kot potrošnik nastopa malone z isto po-trošno silo, ne streči, ne ga vabiti, ne dajati prenočišča in prehrane. 3 Na splošni položaj v komuni in njen razvoj v izdatni meri vplivajo kajpada naložbe v družbeni standard. Ce po tej plati presojamo vlogo in udeležbo Tomosa v komuni, je očitno, da se je Tomos že v dobi izgradnje, ko je hkrati čedalje širše odpiral tudi že proizvodnjo, prizadevno angažiral v investicije družbenega standarda. Na Milj-skem hribu je za delavce in njihove družine adaptiral nad sto stanovanj, precej adaptacij družinskih stanovanj pa je bilo opravljenih tudi v piranski komuni. Razen tega so v prvem obdobju uredili v starih stavbah tudi 157 samskih ležišč. Pogled njih 400 novih stanovanj. V vse podrobnosti kajpada ni moč navajati aktivnosti, s katero se Tomos življenjsko povezuje in staplja v komuni. Splošna je med drugim zlasti njegova skrb za razvoj telesne vzgoje, njegova patronažna dejavnost, posredna vloga v turistični propagandi itd. * .* * 4 V prihodnjem petletnem obdobju čakajo Tomos izredno važne naloge. Z investicijskimi dopolnili bodo V- letih 1961/62 ustvarili pogoje za izredno povečano osnovno proizvodnjo, t. j. mopedov, motociklov in pri-gradnih ter ugradnih motorjev. V letu 1963 bo ta proizvodnja dala že 100.000 teh motornih enot oziroma še enkrat toliko, kot v letu 1961. V prihodnjem letu se začne razvijati v kooperaciji s Citroenom tudi proizvodnja avtomobilov. Izmenjava posameznih delov v vrednosti 200 milijonov frankov se bo po najnovejšem dogovoru razširila in povečala do 500 milijonov frankov. Ta silni razvoj v prihodnjih letih, h kateremu bodo prispevale tudi na- daljnje znatne investicije, celo večje od dosedanjih, bo samo po sebi umevno v kar največji meri vplival tudi na celotno rast koprske komune, ji z naraščanjem proizvodnje krepil njen še naglej-ši razvoj. V dosedanjih letih se je Tomo-sova' proizvodnja, izražena v finančni vrednosti, dvigala takole: Finančna vrednost Leto proizvodnje 1955 87,605.000 1956 645,616.000 1957 2.101,357.000 1958 1.359.448.000 1959 3.490,681.000 1960 6.500,000.000 (Vzrok manjši proizvodnji v letu 1958 je v tem, ker je tovarna , s ■jmS&i >s Tovarna motornih vozil TOMOS je tudi močno vplivala na stanovanjsko izgradnjo koprske občine. Na sliki: Tomosovi stanovanjski bloki v koprski četrti Semedeli na Belvedere in v Semedelo pa kaže vrsto novih stanovanjskih gradenj. Doslej je bilo zgrajenih-220 novih družinskih stanovanj, 90 garsonjer, v gradnji pa je pravkar še 50 družinskih stanovanj. Naložbe v družbeni standard znašajo do 1960 v celoti .1 milijardo 300 milijonov. V prihodnji petletki bo Tomos v ta namen do leta 1965 vložil še milijardo in 100 milijonov za nadalj- s pripravami osvajala proizvodnjo ter z montažne začela prehajati na lastno proizvodnjo.) V perspektivnem obdobju od 1961 do 1965 pa se proizvodne naloge zastavljajo na takšen vzpon, da predvidevajo v končnem letu, t. j. 1965, za. 20 milijard bruto proizvoda, to se pravi, skoraj polovico celotnega bruto proizvoda koprske .komune. Ljubo Cvrček PODJETJE »INTEREUROPA« IZPOLNILO LETNI PLAN I960! . .0. 'M^W'i ¡¡liil fc i r t x x ; v HË ' Na periferiji Kopra je zrasla lična poslovna enota — velike garaže m upravna stavba oddelka za kamionski promet podjetja Intereuropa iz Kopra. Urejena okolica hkrati veliko prispeva k splošnemu izboljšanju zunanje podobe tega koprskega predela [Uß Ko nenehno brzijo mimo ñas po cestah koprskega okraja in vozijo drugam po državi veliki kamioni s prikolicami in manjša tovorna vozila, ki nosijo na vratih šoferskih kabin napis »Intereuropa« — . špedicijsko podjetje Koper, si pač ne moremo v celoti niti predstaviti vse obsežne in bogate dejavnosti tega podjetja, ki zavzema v gospodarskem planu občine pomembno postavko. Njen letni plan je bil namreč postavljen na 2 milijardi 300 milijonov dinarjev, kar pa je delovni kolektiv, ki šteje nekaj nad 500 članov, reali- ziral že v desetih mesecih letošnjega leta. Tako je imel 8. nov. realiziranih že 2.334,000.000 din. Kako je to pomembno, vedo le tisti, ki jim je znano, da je bil plan postavljen tako visoko glede na dejstvo, da bi podjetje moralo dobiti že v tem letu povečan vozni park, pa je to glede na razne objektivne težave izostalo. Povečanje bo sledilo šele proti koncu tega in v začetku prihodnjega leta — iz dosedanjih 1600 ton nosilnosti (oziroma prevozne zmogljivosti kamionskega parka) pa kar na 3000 ton, kar je več kot dvojna O letečih ladjah smo v zadnjem ča-bu mnogo čitali in slišali, mnogo dobrega in tudi negativnega. Zlasti so nekateri trdili, da so leteče ladje nesposobne premagati tudi najmanjše valove, da jih najmanjši val lahko prevrne in podobno. Naša prva leteča ladja,"s ponosnim Imenom »Delfin«, je na prvi vožnji iz Messine skozi Bari, Mali Lošinj in Trst do Kopra dokazala, da je vredna svojega imena, saj se je prebijala na svoji ( PREJ KO PRI NAS? Z Reke poročajo, da bo Jadranska linijska plovidba aprila meseca dobila iz messinske ladjedelnice Rodriguez letečo ladjo za 140 potnikov. Ta leteči hidrobus bo takoj vključen v redni potniški promet na Jadranu. Ustrezne proge so mu že zagotovljene ter je tudi že objavljen plovni red. Ladja bo vozila na progi Mali Lošinj—Reka—Rab — Zader in obratno. Proga je dolga okrog 500 km in jo bo ladja prevozila v 14 urah z nekoliko daljšimi postanki v Reki in v Zadru. Po vseh pristaniščih, kjer bo ladja pristajala, se že pripravljajo, da bo njeno pristajanje potekalo kar najbolj v redu. Pristanišča bodo preuredili in ji prilagodili za njeno pristajanje, ki zaradi podvodnih drsnih kril zahteva posebej prilagojene luške naprave. Ladjedelnica v Malem Lošinju pa bo prilagodila svoje naprave za dviganje ladje iz vode in popravila. Celo »Borba« piše, »da se bo prva leteča ladja pojavila ob naši obali v začetku aprila« in da »bo nagla in udobna zveza veliko pripomogla k napredku turizma«. Prihod ladje bo za vso hrvatsko obalo velikanski dogodek, na katerega se že zdaj pripravljajo. Kaj pa mi? Mi, ki že imamo takšno ladjo, čeprav nekoliko manjšo? Kaj se bomo res zadovoljili samo z njenim ogledovanjem v starem koprskem pristanišču? Je ne bi mogli izkoristiti že pred začetkom turistične sezone vsaj za vožnje v Trst in'nazaj v Koner ali še do Umaga? Morda vam bomo o' tem povedali lahko kaj bolj konkretnega že v prihodnjih dnevih, ko bomo za vas postavili o tem nekaj vprašanj odgovornim ljudem, V mesecu tehnike so ustanovili klub Ljudske tehnike tudi na Srednji pomorski šoli v Piranu, Tako so združili razne že obstoječe krožke in ustanovili še nekaj novih. Delovanje dosedanjih krožkov je bilo uspešno in-mnogo obetajoče, predvsem se je Izkazal modelarski krožek, udeležili eo se več tekmovanj, med njimi tudi republiškega in osvojili več prvih' mest. Da bi bilo delo v klubu in njegovih krožkih čimbolj zanimivo in pestro, bo sklenili, da ne bodo ločevali teoretičnega dela od praktične plati. Teorijo bodo združevali s prakso. Pri delu krožkov bodo pomagali tudi profesorji. Novi upravni odbor pa je prevzel nalogo, da bo rešil gmotno vprašanje in tako omogočil klubu nemoten in uspešen rzavoj. L, V, vožnji skozi skrajno slabe vremenske razmere in je premagala viharne valove od Messine okrog Apeninskega polotoka skozi Otrantskl preliv, ki so bili visoki do 4 In celo 5 metrov 1 Tudi v Jadranskem morju je bilo Izredno valovito in marsikatera mnogo večja ladja klasičnega tipa ni zapustila varnega pristanišča. Leteča ladja »Delfin« je dospela v . Koper brez najmanjšega kvara in vsi tisU, ki so se z njo pripeljali, vedo samo pozitivno povedati o njej. Leteče ladje za potniški promet po morju so sedaj še redke. Pred petimi leti je začela enaka plovna enota redno obratovati med Messino in Reggio Calabrio. Na tej progi vozi skozi celo leto redno 23-krat na dan. Potem so vzpostavljali nove proge, sezonske, po sedem mesecev na leto: Messina—Taormina, Messina—Strom-boli, Messina—Catania, Messina—Palermo. Lansko leto progo Trst—Benetke in nazaj dvakrat dnevno, letos progi Napoli—Capri in Napoli—Ischia, Predlanskim so vzpostavili tudi redni promet na jezeru Garda. Tretje leto imajo leteče ladje v potniškem pomorskem prometu tudi v Venezueli, kjer se je podjetje s to dejavnostjo že močno razvilo. Letos so uvedli prvo progo z letečo ladjo na Norveškem: Stavanger—Bergen, prvo progo na Finskem in Danskem, prvo ladjo take vrste pa so kupili tudi Grki in ZDA, še prej pa je uvedel posebno progo z letečimi ladjami Porto Kico. Vse navedene leteče ladje, doslej 24, je zgradila ladjedelnica Rodriquez v Messini po licenci švicarskega podjetja »Supramar« iz Zilrlcha. Ladjedelnica je doslej izdelala leteče ladje dveh velikosti: PT-20 in PT-50, to je manjši In srednji tip. Prva ima 72 sedežev za potnike, druga 140 in bar-buffet. Leteče ladje teh tipov imajo po en oziroma po dva motorja znamke Mercedes DB po 1350 KM maksimalno. Ekonomska hitrost znaša 60 do 65 km na uro, maksimalna pa do 80 km. Kaj to pomeni na morju, si lahko predstavljamo šele tedaj, ko pogledamo, kakšno ekonomsko hitrost imajo n. pr. naše in druge obalne potniške ladje: 15 do 18 km na uro! Na splošno vzeto zaleže ena dobro eksploatlrana leteča ladja tipa našega »Delfina« za najmanj tri ustrezne sodobne klasične potniške ladje. Na zahodu je začela graditi potniške leteče ladje tudi Amerika, in sicer ZDA. V gradnji imajo večjo letečo ladjo s svojim sistemom nosilnih kril, ki bo imela letalske motorje in bo prevažala s hitrostjo 180 km na uro ameriške bogataše iz New Yorka na Bermudske otoke. Predvideno je, da bo dokončana prihodnje leto. Ladjedelnica v Messini prav sedaj proučuje gradnjo velike leteče ladje, ki bo imela 300 sedežev za potnike, udobno restavracijo, bar, razgledni salon in sprehajalno palubo. Ta tip bo nekoliko hitrejši od dosedanjih. Predvideno je, da bo prva takšna leteča ladja lzgotovljena konec prihod-■ njega leta. To, kar je v pogledu letečih ladij za potniški promet Messina na zahodu, je mesto Gorki na Volgi za vzhod. Inž, Aleksejev je s svojo skupino strokovnjakov izdelal mnogo načrtov za potniške leteče ladje in ladjedelnica »Krasnoje Sormovo« v Gor- kem je doslej zgradila približno enako število letečih ladij kakor ladjedelnica v Messini. Sovjetske leteče ladje so tipa »Raketa«, »Meteor« in »Sputnik«. Prvi dve sta že v prometu in jih izdelujejo v serijah, imata pa prva 66, druga 150 sedežev za potnike. »Raketa« po svojih karakteristikah ustreza leteči ladji PT-20, razlika je le v tem, da ima tudi bar in manjšo sprehajalno palubo. »Meteor« ustreza po velikosti italijanski PT-50, je pa udobnejši, ima krasen razgledni salon v premeu, malo sprehajalno palubo, udobnejši bar in 8 sedežev več. »Meteor« je trenutno največja in najhitrejša leteča ladja za prevoz potnikov na svetu. Vse do sedaj zgrajene ruske leteče ladje uporabljajo v rečnem In jezerskem prometu. Na Azovskem in Črnem morju so temeljito preizkusili »Meteorja«, ki je v najbolj neugodnih vremenskih razmerah pokazal nad vse zadovoljive lastnosti. »Meteor« ima tudi avtomatične stabilizatorje na nosilnih krilih. Sovjetska zveza daje izreden pomen letečim ladjam in je pred nedavnim sprejela načrt Izgradnje takih plovnih objektov, ki predvideva v tekoči sedemletki zgraditev 285 potniških letečih ladij tipa »Raketa«, »Meteor« in »Sputnik«. Te ladje so predvidene za potrebe rečnega in jezerskega potniškega prometa, za potrebe obalnega pomorskega potniškega prometa pa je plan v izdelavi za gradnjo morskih letečih ladij dveh tipov: po 100 in po 300 sedežev za potnike. Vse ladje, ki so sedaj v gradnji in v načrtu, naj bi imele hitrost od 80 do 110 km na uro. Razen tega pripravljajo v Sovjetski zvezi izgradnjo tovornih in potnišlco-tovornlh letečih ladij tipa »Meteor« in »Sputnik«. Koliko takšnih objektov nameravajo zgraditi, še nI znano. Tako v Messini kakor v Gorkem proučujejo uporabo motorjev s plinskimi turbinami za leteče ladje, kar bi znatno povečalo njihovo hitrost. Seveda, to vprašanje ni enostavno, saj je povezano z rentabilnostjo takšnih prevozov. Tudi v Messini so začeli proučevati avtomatične stabilizatorje na nosilnih krilih, oziroma pregibna nosilna krila, ki bi prav tako avtomatično reagirala na valove in s tem zmanjšala njihov učinek. Dosedanji poskusi so dali izredne rezultate, Italijani imajo svoj in Rusi svoj tip nosilnih kril. Letos je začela graditi tovorne leteče ladje za obalni promet Nizozemska, in sicer prav tako po licenci švi- V Sovjetski zvezi izdelujejo v serijah leteče ladje tipa »Raketa«. Po velikosti ustrezajo našemu »Delfinu«, razlikujejo pa se po razporeditvi prostorov in oblaki. Doslej so izdelali kaka dya ducata takšnih letečih ladij, sedaj pa so pripravili nov tip »Rakete«, kakršno vidimo na sliki. Dimenzije ostanejo iste, oblika pa bo še bolj - aerodinamična, okna večja, razgled boljši. Za potnike: 66 letalskih sedežev v glavnem salonu, 12 pomožnih sedežev na krmi, bar-bife, mala sprehajalna paluba, 2 WC zmogljivost nasproti letošnjemu letu, - Zmogljivost prevozov pa kljub temu ni' bila -posebna ovira za sklepanje pogodb, ker dela Intereuropa v kooperaciji s podjetjem Ljubljana transport, kar je bilo posebno važno za naglo odpremo blaga iz novega koprskega tovornega pristanišča, od koder je posebno južno sadje in drugo, lahko pokvarljivo blago, Intereuropa dostavljala v nekaj urah celo na bolj oddaljena namembna mesta v notranjosti države: Samo primer: danes izkrcane pomaranče in banane so bile naslednje jutro že na stojnicah živilskega trga v. Osijeku in podobno. Intereuropa se -ukvarja s transportom blaga, s špedicijo, odpremo blaga v uvozu in izvozu, ima pa tudi lastne remontne in servisne delavnice v Kopru in y Sežani, ki so prav tako udeležene v realizaciji celotnega plana podjetja. Za svoj povečan vozni park je podjetje zgradilo velike garaže in lepo upravno poslopje za svojo transportno dejavnost. Lične zgradbe se bodo lahko še širile v primeru potrebe, saj so lepo vsklajene z okolico in urejene prispevajo k lepši podobi celotnega predela, kjer stojijo na robu Kopra v smeri nroti Škocjanu. S tem je podjetje prispevalo lep delež tudi k splošnemu novemu videzu mesta. V podjetju so izdelali po temeljitih pripravah tudi pravilnik o razdelitvi sklada plač po vloženem delu za-vsakega zaposlenega, tako da bodo v prihodnjem letu plačevali po učinku že približno 86 odstotkov vseh delavcev in uslužbencev. To je vsekakor lep uspeh, ki zagotavlja podietju še večji napredek v letu 1961. V Messini gradijo od lanskega avgusta večje leteče ladje tipa »PT-50«. Dve takšni enoti so zgradili za Venezuelo, po eno pa za Finsko in Norveško ter za progo Napoli—Capri. Ena takšna ladja je v gradnji tudi za nas. Leteče ladje tega tipa imajo po 125 do 140 sedežev za potnike, dva WC, garderobo iit manjšo odprto palubo -x'/--;-:^ ......, v. Leteča ladja tipa »Meteor«, zgrajena pred pol leta v ladjedelnici »Krasnoje Sormovo* v Gorkem v SSSR, ki je specializirana za gradnjo letečih ladij vseh vrst. Ima 150 letalskih sedežev za potnike, razporej enih v treh salonih, bar-kavarno, sprehajalne palube in sanitarije. »Meteor« Ima tudi avtomatične stabilizatorje in je bil med drugim preizkušen v Črnem morju, kjer se je dobro obnesel. Sedaj gradijo leteče ladje tipa »Meteor« v serijah carskega podjetja »Supramar«. Nizozemske leteče ladje so namenjene za hiter prevoz tekočih goriv in maziv in tako bomo dobili razen potniških ln tovornih letečih ladij še leteče tankerje. ZDA in SZ se ukvarjata tudi z idejo o čezoceanskih letečih ladjah. Strokovnjaki obeh velesil imajo v izdelavi ustrezne načrte, vendar kaže, da so Rusi tudi v tem pogledu pred Američani. Sovjetska leteča ladja za čezoceanski promet Ima že, čeprav samo v načrtih, precej jasne oblike. Nekaj osnovnih podatkov: velikost 3000 BRT, moč strojev 300.000 KM, potisna sila reaktivna, stroji atomski reaktor v krmi, ekonomska hitrost 200 km na uro! Ladja bi imela 1000 postelj za potnike v 600 udobnih kabinah, razgledne salone, restavracijo, kavarno, kino dvorano za 300 oseb ln najsodobnejšo navigacijsko opremo. Nosilna krila bodo opremljena s stabilizatorji in pred pristankom v luki bodo potegnjena v trup kakor kolesa pri letalih. Od francoske obale do New Yorka bo takšna leteča ladja potrebovala 24 url Kaj pa, če bi jo presenetil orkan? Nič hudega! Saj bo hitrejša od hitrosti orkanskega vetra, da se mu bo lahko umaknila ali ušla. Kakor vidimo, stopamo tudi v pomorskem potniškem prometu v novo dobo. Iz kraja v kraj se bomo po SKUPŠČINA POSTOJNSKIH TABORNIKOV V nedeljo dopoldne je bila v Postojni redna letna skupščina taborniškega odreda »Kraških viharnikov«. V minulem obdobju so delati postojnski taborniki, predvsem zaradi gmotnih težav, bolj slabo. Kljub temu pa so se z uspehom udeležili letošnjega taborniškega zleta v Lescah, na okrajnem tekmovanju v Divači pa so zasedli tretje mesto. V svojem programu za nadaljnje delo bodo skrbeli predvsem za množičnost svoje organizacije ter za njeno utrditev. Za novega starosto so izvolili Franca Dc-klevo, načelnik bo pa še vnaprej ostal prizadevni Pavle Baje. (Iv) morju trikrat, štirikrat hitreje prepeljali kakor doslej. Obalne klasične ladje za potniški promet bodo morale tisto funkcijo, ki so jo pred 140 leti prevzele od neokretnih jadrnic, izročiti letečim ladjam. Razumljivo je, da to ne bo lahko, da bodo težave in ovire, da bo ta prehod v nadaljnji napredek tudi boleč — čeprav verjetno manj, kakor je bil prehod oti jadrnic na parnike. P/l »BIHAC« je 18. novembra priplula, v Eleusls Bay, kjer natovarja za Kontinent M/l »BLED« je 1R. novembra priplula v New York, kjer raztovarja M/l »BOHINJ« je na Reki, kjer natovarja. Odpluje 28. novembra M/l »BOVEC« je na plovbi po Sredozemlju na poti iz New Yorka in prispe preko Trsta in Benetk 2. decembra na Reko P/I »DUBROVNIK« je 23. novembra odplula iz Penetk za Zeleniko, kjer natovarja M/l »GORANKA« je 12. novembra plula skozi Panamski prekop na poti v italijanska pristanišča in na Reko, od koder nadaljuje v Karačl in Bombay M/l »GORENJSKA« je 25. novembra odplula z Reke s tovorom za Aleksandrijo M/l »KOROTAN« je 18. novembra priplula iz Benetk v Pulj P/l »LJUBLJANA« je 25, novembra odplula z Reke za Zdanov M/l »MARTIN KRPAN« je 21. novembra pripula na Malto, nato pa nadaljevala za S fax, kjer naklada tovor za Nin M/l »PIRAN« je 15. novembra odplula iz Newport News za Ameriko P/l »POHORJE« je na poti lz Rotter-dama v Benetke, kamor prispe 30. novembra PA »ROG« je na poti iz Bellkherlja za Reko plula 19. novembra mimo Adena P/l »ZELENGORA« je v rednem popravilu v Piranski ladjedelnici ■Vsak človek ima v svojem življenju veliko željo, ki jo pa lahko le redko in komaj uresniči. Kadar pa več ljudi strne svoje želje v mogočno hotenje, tedaj tako strnjeno željo s skupnimi močmi po navadi uresničijo, pa čeprav je ta sprva . videti skoraj neuresjiičljiva. Tak primer je bil tudi z delovnim kolektivom naše koprske tiskarne. Iz starih, v vsakem pogledu neprimernih prostorov je združeni delovni kolektiv Časopisno založniškega podjetja Primorski tisk po hudih naporih in težavnem samoodrekanju preselil tiskarske stroje v nove prostore, pod novo streho, ki jo je postavil z lastnimi močmi, pri čemer je bil deležen tudi razumevanja in pomoči skupnosti. V soboto slavi delovni kolektiv hkrati z deseto obletnico samoupravljanja v podjetju tudi uradno otvoritev novih tiskarniških prostorov in uredništva Slovenskega Jadrana. Z'Veseljem pa pozdravlja povabljene goste in z globoko hvaležnostjo nazdravlja posebno vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli, da je naša tiskarna dobila novo, prostorno in lepo streho, pod katero bomo s povečanim delovnim zagonom doprinašali nove in vedno večje delovne zmage. Ne bi zdaj pravil o vseli težavah, ki jih je bilo treba premostiti, da lahko danes slavimo ta praznik. Odveč bi bilo zdaj pogrevati stare in do skrajnosti neprimerne prostore, v katerih so morali naši kažem pot Njene Visokosti Vesti od Njenega nastanka pa preko uredništva Slovenskega Jadrana in vseh obratov naše tiskarne na pošto in v roke' bralcem. Zato se, lepo prosim, nekoliko potrudite in Ji z mo- Halo! Da, tukaj uredništvo Slovenskega Jadrana . tiskarji delati do nedavna. 2e razmeroma pičlo deževje je povzročalo škodo — pronicalo je skozi streho, po tiskarni so" stale luže, voda je napajala papir v nezavarovanem skladišču. Nadometna električna napeljava je vsak hip grozila s požarom, zavarovanje dragocenega strojnega parka je bilo nemogoče. Najslabše pa je bilo za človeka-delavca. Rev-matizeni je iz talne mokrote in stenskih prepihov kar vdiral v telesa. Prostori so bili V strojni stavnici vlijejo stavci rokopis v svinec. Delo je zelo zahtevno in naporno, pa tudi za zdravje dokaj nevarno. Zato so vsi tiskarji deležni še posebne zdravniške skrbi in pozornosti pozimi neznansko hladni, poleti pa neznosno vroči . . . Toda to je zdaj mimo in malokdo se še spomni na tiste neprijetne čase. Zdijo se samo še kot hude sanje in v novih, sodobnih prostorih so ugodni delovni pogoji že popolnoma zabrisali vsak spomin nanje. Prav pa je, da z novimi delovnimi razmerami in delovno streho naše tiskarne seznanimo tudi bralce Slovenskega Jadrana. Zdi se mi, da bi to lahko najbolje opravil, če pri- Hkrati z rokopisom gre iz uredništva v delo tudi fotografija. To predelajo za uporabo v časopisu v naši klišarni, katere del vidite na sliki. Kazen klišejev za časopise in revije pa v klišarni delajo tudi druge kvalitetne izdelke, zlasti kllšeje za razne prospekte, reprodukcije za knjige in podobno — vse visoko kvalitetno, da lahko stoji ob strani najbolj zahtevnim grafičnim izdelkom te vrste pri nas in drugod laga s svinčeno črkovno gmoto iz svoje kuhinje Peter Cvek, ki je prav tako že pozabil, v kako obupnih razmerah je moral taliti svinec v starih prostorih, ko ima pa danes tako leno in higienično urejeno topilnico. In prav je, da tako zlahka pozabi na vse slabo, ko se nam življenje in delo ponuja v lepši obliki. Naglo in spretno brzijo prsti strojnih stavcev po tipkah stavnega stroja in črke s papirja se prelivajo v svinčene vrste, dokler ne nastane kolona in je Vest pri strojnih stavcih doživela svojo drugo oreobraz-bo, nato pa prispela v tako imenovano meternico, kjer ročni stavci zlagajo kolone III Obrat tiskarne je tudi prelepa cinkografija-klišar-na, v kakršni bi želel delati vsak kemigraf. Tjakaj iz uredništva zanesemo tudi fotografijo — drugi del naše Vesti. Sprejme jo šef klišarne Egon Casagradne —• res velik po svoji strokovni usposobljenosti, zlasti kar zadeva barvne kli-šeje. S svojimi gardisti za najmodernejšimi napravami. ki jih je dobavila tovarna Klimsche iz Zahodne Nemčije, kaj kmalu preseli fotografijo na cink in drugi del Vesti v obliki kli-šeja prav tako priroma v meternico. kjer doživi zdaj spet združena Visokost kovinski stadij svoje meta-morfoze. IV Znana reč je, da kakor skozi uredništva listov letajo tako imenovane novinarske ali časnikarske race, tako po grafičnih obratih šarijo in strašijo znani tiskarski škrati. Da bi preveč ne šarili in jo godli po časopisnih straneh, poskrbi korektor — kakor ima ta lek proti racam po uredništvih v rokah urednik ali lektor. Zdaj to delo v tiskarni opravlja naša Vejica, kakor so tiskarji šaljivo opremili tovarišico Mi-jo Pelanovo. Njen rdeči svinčnik je neumorno na delu in jo pomočjo poskusite slediti skozi zapleteni labirint Njenega formiranja, dokler Je enkrat tudi v tej obliki ne dobite pred oči. Torej prosim! Pri novinarjih zabrni telefon: — Je. to 170? Je tam uredništvo Slovenskega Jadrana? Da? No, lepo! Tukaj N. N„ sekretar podjetja X. Želeli bi, da nas obiščete. Radi bi objavili, da smo danes izpolnili letni plan in prosimo, da takoj nekdo pride. Pa še foto-kamero naj prinese, da bo poslikal naše člane delavskega sveta . , . Tako približno se glasi razgovor — pravzaprav je bolj monolog, zakaj novinar lahko le reče, da bo takoj pri njih. Običajno sicer podobne zadeve niso tako na vrat na nos, ker smo se vsi skupaj že nekoliko navadili, da ljudi (razen novinarjev seveda) ne gre tako v naglici snemati s kljuke. Zato tudi v uredništvu dobimo takšna vabila po nekaj dni vnaprej in je laže ukrepati in deliti delo. Včasih pa se seveda ob nujni Vesti ne da po-pomagti in se je pač treba »sneti s kljuke« ter pohiteti na mesto, kjer Vest nastaja, da jo lahko posredujemo bralcem. Spet telefon: — Uredništvo? Tukaj Okrajni ljudski odbor, predsedstvo. Pri telefonu X. Y, (oprostite, da vam ne izdam imena — novinarji pač neradi po nemarnem imenujemo naše tihe sodelavke in sodelavce). Glas nadaljuje: — Pravkar pride k nam skupina železničarjev. Za Dan republike so bili odlikovani in jim bodo pri nas podeljena odlikovanja. Pridite s fotoaparatom . . . Glava je zabeležila podatke, fotokamera je s pomočjo bli-skovne luči ujela dogodek na filmski trak. Kmalu so fotografije s pomočjo Darka Likarja gotove, gotov je tudi rokopis v uredništvu, nakar tako pripravljena Visokost Vest nastopi svojo pot iz uredništva po tiskarniških obratih. Po nastanku se je razdelila: na opisni in slikovni del, na rokopis in na fotografijo, ki gresta zdaj vsaka svojo pot, dokler ju spet ne združi najprej ročni stavec in potrdi tiskarski strojnik. Kar za Njo! II Ne zamerite mi nekoliko dolgega tavanja, preden smo res prispeli do tiskarne. Del Vesti, imenovan rokopis, gre po knjigi v roke delovodji Dragu Trunklu, ta pa nato s strojem popisani papir odda strojnemu stavcu pri tistem stavnem stroju (Linotypu), katerega črke ustrezajo oznaki na rokopisu. Pri dveh takšnih strojih menjaje delajo štirje stavci, ki so skozi leta vložili že veliko svojega dela v strani Slovenskega Jadrana. Veterana sta vsekakor Pavel Trček in Maks Kotnik, sledita pa jima Ivan Ternovšek (sicer predsednik upravnega odbora v podjetju Primorski tisk) in Alfonz Eferl. Stroje jim za- Meternica pravijo tiskarji v svojem jeziku nrostoru na sliki, lcjer vsak teden zložijo vlite črke v kolone in jih razporedijo po straneh, vstavijo naslove in klišeje (slike, fotografije), nakar prepustijo svoj izdelek strojnikom v tisk _____________,,„............. --------.v--, pred njim trepetajo vsi ročni : ''■:■■' vi -. vci''; in strojni stavci, posebno pa V ; tiskarski strojniki, če se prav ,,,. , >■■'■': i do njih prikrade kljub bud- v-aS^-K.: . ni m očem še kakšna napaka. K 1 V ■<>, f«, X:'! No, ko ona obesi svojo rdečo • kljuko pod krtačm odtis, te- ':■ .■'..: : ; daj se kovinske strani Sloven- skega Jadrana preselijo v ti- ■ , , skarsko strojnico. iliv V p/ če je Sila, tedaj tovariš ! * || : Počkaj v strojnici odredi, ¿L; \ •' ■ da po dve strani lista stroj-Š§f v v^Ffv' niki potegnejo tudi skozi | ■ ; . ' T"»] sodobne Heidelberg cilin- liS drične avtomatske tiskarske stroje — z dvema se ponaša tiskarna. Navadno pa tiskajo naš list na knji-gotiskarskih strojih — na ploski tisk. Ti stroji pa so že pravi veterani — stari nad 50 let. Skrbno negovani sicer še vedno dobro služijo, toda vsi tiskarji z upravnikom tiskarne Evge-nom Frelihom in predsednikom delavskega sveta Boltejem Gorunom, tudi tiskarskim strojnikom, menijo, da bi bil že čas, nabaviti sodobno Planeto ali podoben stroj, ki bo lahko hitreje spreminial čist in prazen papir v pestre časopisne strani Slovenskega Jadrana, Litostroja, Vestnika, Infor- CZP Primorski tisk zelo skrbi za svoje zaposlene. Tako ima lasten obrat družbene prehrane (skupaj še z dvema podiet-jema), od koder dobivajo delavci v tiskarni vsak dan tudi dopoldanski obrok tople ali mrzle (po želji) hrane. Na sliki: pri dopoldanski malici v sindikalni sobi tiskarne strojnega stavka in klišeje (slike, risbe, fotografije) v skladno celoto — strani časopisov in knjig: med njimi zavzema Slovenski Jadran pomembno mesto, Ze devet let — kar list izhaja — se z njim ukvaria Danilo Morgan in zdaj z njim najpogosteje še mladi Egidij Klarič. Zdaj so na vrsti stroji. Slovenski Jadran tiskajo v knjižnem, ploskem tisku veliki stroji v ospredju slike matorja in drugih časnikov, ki jih tiska naša tiskarna. * * * _ Kupi potiskanih strani pa tudi zdaj — čeprav počasi, a vendar vztrajno rastejo. Za sedem tisoč izvodov lista na dvanajstih straneh porabijo stroji 42 ur časa,-ki se seveda deli na najmanj dva tiskarska stroja, medtem ko bi sodoben stroj (ne rotacijski) porabil za to komaj tri ali štiri ure. No, dobra volja je, in videli smo, da našim delovnim ljudem ni nič mogoče, kadar si kaj zapičijo v glavo. VI Ko je list dotiskan, nadaljuje pot v knjigoveznico, kjer pride najprej v čeljusti modernemu rezalnemu stroju. Debelo plast papirja je temu prerezati kakor nam pregrizniti pomarančno lupino — in že dobijo časopis v roke pridne zgibalke. Tudi to delo je še skoraj videlo Guten-bergove čase, kajti danes domala vse časopise zgibajo stroji. Tudi naša tiskarna ima enega — toda le za zgibanje tiskovnih pol za knjige. Tudi to vprašanje bi bilo rešeno z nabavo ustreznega tiskarskega stroja, ker je zgibalnik njegov sestavni del. Zgiban Slovenski Jadran, kakršnega pač vsi poznate, ko vam pride v roke, je torej skoraj prišel na konec svoje poti po tiskarni. Naš Ivan Umer ga še opremi z S tem sem vas na kratko popeljal po novih prostorih naše tiskarne. Seveda pa vam še zdaleč nisem mogel povedati, vsega o njej. Dostavil bi le še to, da je res sodobno opremljena in urejena. Ne samo strojna oprema, ne samo klimatske naprave za dovajanje svežega in po želji temperira-nega zraka v vse prostore, ne samo odlični varnostni in higienski pogoji dela — še veliko več. Imenitne umivalnice s prhami in garderobnimi omaricami, lepa sindikalna in sejna soba, ki služi tudi za jutranje tople malice in kjer snujemo bife in knjižnico — pa še to in ono. To je zdaj naša nova tiskarna z upravnimi prostori in uredništvom Slovenskega Jadrana. Pri vhodu so pravkar vzidali marmorno ploščo, preneseno s pročelja nekdanje tiskarniške stavbe. Na marmoru so vklesane besede, ki povedo, da je delovni kolektiv tiskarne Jadran prevzel podjetje marca 1951 v svoje roke. Da ga je dobro upravljal, pa pričajo novi tiskarniški prostori in oprema v njih . .. * * * Slika pa ne bi bila popolna in delal bi krivico ljudem, če bi tiskarno obravnaval ločeno od celotnega podjetja Primorski tisk, zakaj le z združenimi močmi je bilo mogoče doseči take delovne uspehe. Lahko bi naštel nekaj imen ljudi, ki so bolj zaslužni za te uspehe, kot pa drugi člani kolektiva. Vem pa, da so skromni in bi mi zamerili takšno poimensko podajanje skozi te vrste, zato o njih molčim. Omeniti pa moram, da tudi naše podjetje sodi v vrsto tistih, kjer je delavsko samoupravljanje zelo uveljavljeno, kjer imamo prav ta- In še velika knjigoveznica, kjer zgibajo Slovenski Jadran po straneh in ga pripravijo za ekspedit, od koder gre na pošto in vam v roke. Seveda pa knjigoveznica in vsi drugi obrati ▼ tiskarni ne delajo samo Slovenskega Jadrana, marveč še veliko drugih in lepih tiskarskih izdelkov, ki se kosajo z vsemi grafičnimi izdelki tudi večjih in največjih tiskarn doma in po svetn naslovi in spakira po namembnih poštah — in že pakete peljeta Onorato ali Drago na pošto. To je vsak četrtek popoldne, da vi lahko najdete Slovenski Jadran vsak petek med jutranjo pošto. In tako ste med njo pred letom našli tudi omenjeno Vest o odlikovanih železničarjih. ko zelo široko uvedeno stimulativno nagrajevanje po učinku, kjer imamo v kolektivu visoko delovno in politično zavest. Ta nam bo tudi vnaprej pomagala preko vseh težav in prepričani smo, da bomo uresničili vse naše načrte. Tekst in fotografije: Rastko Bradaškja Nova tiskarniška poslopja Casopisno-založniškega podjetja »Primorski tisk« na Markovi cesti onkraj podjetja Autocommerce NEDELJA, 27. novembra — 8.05 Kmetijska oddaja; Za načrtnejše izobraževanje v kmetijstvu — Kako je zadruga Pobegi—Cežarji gospodarila letos na svoji ekonomjii — Izkušnje drugih — 8.30 Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali . . . — 9.00 Reportaža: Naš najširši parlament — ¡1.15 Zabavni zvoki — 9.45 Poj 2 Marko Novosel — 13.30 Sosedni kraji In ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.15 Poje Gorenjski kvintet — 15.30 30' z revijskimi orkestri. PONEDELJEK, 28. novembra — 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13.40 Operni odlomki — 14.30 Ponedeljkov Športni pregled — 14.40 Iz albuma priljubljenih melodij — 15.00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Nekaj partizansiuh narodnih. TOREK, 20. novembra — 13.30 Poročila — 13.40 Čestitke delovnih kolektivov — 15.00 Poročila — 15.10 Jugoslovanske narodne. SREDA, 30. novembra — 8.00 Poročila — 8.05 Narodne pesmi — 8.30 Veliki zabavni orkestri igrajo za vas — 9.00 Vse o vašem kraju v zadnjih 20. letih (Javna oddaja v počastitev obletnice revolucije v Novi Gorici) — 13.30 Poročila — 13.40 Čestitke delovnih kolektivov. ČETRTEK, l. decembra — 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Zabavali vas bodo orkestri Edgar Sampson, Armando Trovajoli in Helmut Zacharias — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah II. del — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Tečaj italijanskega jezika. XIV, lekcija. PETEK, 2. decembra — 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro— 7.45 Tečai italijanskega jezika (ponovitev XIV. lekcije) — 13.30 Poročila — 13,40 20' z orkestrom An-dre Kostelanetz in Monia Liter — 14.00 Iz operetnega sveta — 14.30 Domače aktualnosti: Pristanišča in pristaniške naprave na samostojno gospodarsko poslovanje — 14.40 Poje zbor RTV Zagret», — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Igra godba LM Slovenije. SOBOTA, 3. decembra — 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13-30 Poročila — 13.40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Primorski tednik — 14.45 Nekaj popularnih opernih melodij v priredbi — izvaja orkester Arturo Manto-vani — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Nekaj domačih z domačimi pevci. ENOSTANOVANJSKO HIŠO v bližini Kopra ugodno prodam. Plavje 143/b PRILOŽNOST ZA DEKLETA! Foto »IDEAL« Izola sprejme vajenko pod zelo ugodnimi pogoji dela in uka. Interesentke naj se zglasijo v najkrajšem času v ateljeju zaradi dogovora. ZA JESEN IN ZIMO dobite vse najceneje v Trstu, MAGAZZINI ALLA STAZIONE, ulica Cellini 2 (blizu železniške postaje). Bogata izbira vsakovrstne konfekcije. Na prepustnice VS poseben popust! ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Izoli za enako' v Šempetru ali Novi Gorici. Naslov v upravi lista, ZAMENJAM dvosobno stanovanje ob obali v Piranu za enako ali večje v Kopru ali bližnji okolici. Vprašati, Leninova 1, Piran, Brljevec. I PREKLIC IN OPOZORILO Opozarjam vsakogar, da nisem plačnica dolgov svojega moža Stojana Rosa. Ivanka Roš, Sv. Lucija pri Portorožu št. 15 Za Dan republike pošiljajo iskrene Čestitke in pozdrave svojim dragim in mladini v Prldvoru, Dekanih in Šmarjah fantje, ki služijo rok v JLA v Kninu v Dalmaciji, To so Oskar Jakomin Iz Pridvora (VP 2890/08 Knln), Egldij Sturman iz Dekanov (Vojna pošta 2870/11 Knin) in Franc Markežič iz Sniarij nad Koprom (VP 2376/32 Knin). • t o Vojak Vid Blokar, ki služi vojaški rok v JLA (Vojna pošta 4738/02), iskreno čestita in pozdravlja za 29. november vse bralce Slovenskega Jadrana, posebej pa še svoje starše in brate, želeč jim zdravja in zadovoljstva ter mnogo uspehov in veselja pri delu! KOPER: 25., 26. in 27, novembra ameriški barvni vista-vision film OBRAČUN PRI O. K. KORALA, 28. in 29. novembra italijanski film OBIČAJNI NEZNANCI, 30, novembra in 1. decembra italijansko-francoslcl film MAIGRET POSTAVLJA PAST. IZOLA: 25. novembra francoski film OGLEDALO Z DVEMA OBRAZOMA 26., 27. novembra jugoslovanski film cinemascope VOJNA, 28. in 29. novembra francosko-ltalijanski film MAIGRET POSTAVLJA PAST, 30. novembra italijanski barvni film cinemascope ZDRAVNIK IN MA-ZAC. PIRAN: 25. In 26. novembra ameriški barvni film cinemascope PREPOVEDAN PLANET, 27. novembra ameriški barvni film cinemascope ZBOGOM OROŽJE, 28. novembra francoski barvni film SVET TIŠINE, 29. novembra francoski barvni film cinemascope NOCI LUKRECI-JE BORGIA, 30. novembra in 1. decembra francoski barvni film cinemascope ČRNI ORFEJ. PORTOROŽ: 25. novembra angleški barvni film cinemascope VIKINGI, 26. in 28. novembra ameriški barvni film cinemascope ZBOGOM OROŽJE, 27. novembra ameriški barvni film cinemascope PREPOVEDAN PLANET, 29. francoski barvni film cinemascope ČRNI ORFEJ, 30. novembra in 1. decembra francoski barvni film cinemascope NOCI LU-KRECIJE BORGIA. ŠKOFIJE: 26. novembra francoski film OGLEDALO Z DVEMA OBRAZOMA, 27. novembra italijanski film KABIRIJINE NOCI. ŠMARJE: 26. novembra italijanski film KABIRIJINE NOCI, 27. novembra francoski film OGLEDALO Z DVEMA OBRAZOMA, 30. novembra Italijanski film NAVADNI NEZNANCI. SEŽANA: 26. in 27. novembra italijanski barvni film cinemascope BELO PERO, 29. in 30. novembra ameriški film DVANAJST JEZNIH MOZ. POSTOJNA, 26. in 27. novembra ameriški barvni cinemascope film NA SVIDENJE RIM, 29. in 30. novembra jugoslovanski film TRI KORAKE V PRAZNO. PRESTRANEK: 27. novembra francoski barvni film FOLIES BERGF,-RES, 20. novembra ameriški film MATA H ARI. PIVKA: 26, in 27. novembra francoski film NATALIJA, 30. novembra in 1. decembra italijanski film CONTE MAX. ZAHVALA Najiskreneje se zahvaljujem vsem, ki ste mi na kakršenkoli način pomagali lajšati najtežje ure ob smrti moje drage žene VANDE MILIT AR ClC posebno zahvalo izrekam občinskemu ljudskemu odboru in množičnim organizacijam, ustanovam in podjetjem ter zavodom za pripravo in izvedbo pogreba, ki ste tako požrtvovalno in vzorno opravili svoje človekoljubno delo, pevskima zboroma, govornikom, godbi, vsem, ki ste jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti in obsuli njen prerani grob s številnimi venci in jesenskim cvetjem. Žalujoči mož Jože Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »IPLAS« Koper razpisuje naslednja prosta delovna mesta za: 1. REFERENTA ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE. Pogoji: srednja strokovna izobrazba s 5 leti prakse. 2. VEC KMETIJSKIH TEHNIKOV. Pogoji: opravljena srednja tehniška šola kmetijske stroke. Ponudbe poslati na upravo podjetja do vključno 15. decembra 1960. •TRGOVSKI DOM KOPER razpisuje prosto delovno mesto KVALIFICIRANEGA TRGOVSKEGA POMOČNIKA za tekstilno stroko. Ponudbe poslati ali se osebno predstaviti v upravi podjetja. DOPISNA ŠOLA V LJUBLJANI RAZISUJE VPIS V DOPISNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO Pravico do vpisa imajo člani Zveze borcev ter otroci padlih in živečih borcev. Šola bo začela delovati v prvih dneh januarja 1961. Prijave pošljite do" 15. decembra 1961 na naslov: DOPISNA ŠOLA LJUBLJANA, Likozarjeva 3 Program, prijave in navodila za vpis in šolanje v Dopisni šoli dobite pri okrajnih in občinskih odborih ZB ali v Dopisni šoli, Ljubljana — Likozarjeva 3, proti plačilu 50 din. Za posebne informacije priložite znamko za 20 din. P! 4 3 44 651 M 38 25 m m 13 L5 t« 8ži 26 27 - M,' - 2S¡ 1 4« 45 t2 46 OH m 34 3H 50 P l.> .1 13 » 1 Ü 17 Si» p rain c^nn S S3 S * 41 •il » ■ 33 47 IZ ILIRSKE BISTRICE V ponedeljek je bilo v okviru Meseca tehnike v Ilirski Bistrici posvetovanje občinskega odbora Ljudske tehnike s predstavniki drugih organizacij. Ugotovili so, da so bili aktivisti Ljudske tehnike pri svojem delu osamljeni in da zato občinskemu odboru Ljudske tehnike ni bilo mogoče razširiti svojega dela tudi na vas in delovne kolektive. Sklenili so, da bodo v najkrajšem času skušali s pomočjo SZDL organizacijo razširiti na ta način, da bi ustanovili več društev LT. BERITE IN ŠIRITE svoje glasilo »SLOVENSKI JADRAN« Vodoravno: 1. otok v Li-parih z delujočim vulkanom, 9. tvorni glagolski način, 14. začetnik slovenskega slovstva, 15. uradni spis, 17. zelenice v puščavi, 18. govornik, 19. primerek, izvod, 21. prav tak, 22. italijanski spolnik, 23. barva igralnih kart, 24. različna soglasnika, 25. glavno mesto Maroka, 28. vojaško oklopno vozilo, 30. ljubkovalno REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: • 1. Prešeren, 9. stroka, 15. referent, 16. Kresal, 17. st., 18. figa, 19. miopija, 20. tir, 22. ka, 23. Karni, -h, 24. Nora, 26. biro, 27. cev, 30. Ada, 31. Ares, 32. karo, -w, 34. Carol, 36. da, 37. oda, 39'. aktiven, 42. pero, 44. NN, 45. Trajan, 46. Valentin, 48. Tamara, 49. odaliska. Navpično: 8. N(ikola) T(esla). žensko ime, 33. tropska rastlina, Po hudi bolezni, ki se ji pravi pomanjkanje hrane, in ki me je za -nekaj tednov prisilila k molku, sem spet nabral toliko življenjskih sokov, da se bom prihodnjič le lahko oglasil. Ta teden pa sem moral zadeve še odložiti, da ne bi pokvaril prazničnega razpoloženja prizadetim in splošnega slavnostnega vzdušja v današnji številki. Torej vesele in zadovoljne praznike, prihodnjič pa na svidenje! Vaš Vane ki doseže visoko starost, 35. kemični znak za rutenij, 38. prebivalci starogrške pokrajine Ao-nije, 40. kemični znak za silicij, 41. utrip s trepalnico, 43, pisec »Don Kihota«, 47. otok v Sredozemskem -morju, 48. eno izmed petih velikih jezer na meji med ZDA in Kanado, 49. hiter tek, 50. mestni vrvež, 51. popularna Puccinijeva opera, 52. znana italijanska filmska igralka (Silvana). Navpično: 1. pok s puško, 2. alpska dolina pod Triglavom, 3. žensko pokrivalo, 4. posebno-grajen strop, 5. vprašalnica, 6. kemični znak za brom, 7. loščilo, 8. grška črka, 10. staničje kokosovega oreha, surovina za rastlinske maščobe in margarino, 11. ostanek kart po razdelitvi igralcem, 12. junakinja romana Mire Mihelič »April«, 13. zaupanje, verovanje, 16. atletska disciplina, 19. otok v Tirenskem morju, kjer je v izgnanstvu živel Napoleon, 20. ime špijonke Iiari, 22. oslovski glas, 25. telesna poškodba, 27t tiskovna agencija SZ v Moskvi, 29. slaboumnež, bebec, 31. vrsta projekcije, 32. kovač, 34. osebni zaimek, 36. nadejati se, 37. kis, 39. veletok v Pakistanu, 42. neodločen izid šahovske partije, 44. naziv za Hercegovea, 45. eden od čutov, 46. doba, razdobje, 47. ožina na Malaki, 50. prednik tednika »TT«. Letošnje prvenstvo v košarkarski ligi koprskega okraja, ki je dala doslej v republiške lige kar tri naša moštva, se je pred nekaj tedni končalo neopazno in pravzaprav brez vsakršnega otipljivega rezultata, kar ni običajno za naša lokalna tekmovanja. Gre v prvi vrsti za brezštevilne nerednosti, ki so se stopnjevale iz kola v kolo in končno povzročile, da se prvenstvo v ligi ni končalo regularno. Okrajna komisija za košarko v Postojni je bila zato prisiljena nekaj neodigranih tekem registrirati z izidi 20 : 0 p. f. v škodo povzročiteljev nerednosti, hkrati pa je anarhija v tekmovanju privedla celo tako daleč, da KZS našega okrajnega prvaka sploh ni povabila na kvalifikacijske tekme za vstop v II. republiško košarkarsko ligo. Na vprašanje, kje tiče vzroki za navedene slabosti v letošnjem okrajnem tekmovanju, nam je predsednik Komisije za košarko Janko Prinčič povedal naslednje: »Krivdo, da je prvenstvo v okrajni ligi zašlo letos na takšno pot, lahko pripišemo v največji meri posameznim društvom, ki so izvajanju tekmovalnih propozicij pristopila neresno. V tem primeru ne gre za izgrede ali kakršnekoli pomanjkljivosti na odigranih tekmah, marveč enostavno za nespoštovanje klavzule o predhodnem in pravočasnem prijavljanju tekem, kakor to določajo pravila. Zato smo se pri vseh zakasnelih prijavah strogo držali osvojenih načel KZS In vse take primere kaznovali z 20 :0. Upam, da se kaj podobnega na prihodnjih prvenstvih ne bo več ponavljalo, želja komisije pa je, da bi se moštva, če se že prijavijo k tekmovanju, predhodno temeljito seznanila s tekmovalnim pravilnikom ter ga pozneje tudi vsestransko spoštovala.« Komisija za košarko je v zvezi s Prvi poraz Branika v goriški ligi V goriški okrajni nogometni ligi so v nedeljo odigrali predzadnje kolo. Najbolj zanimiva tekma je bila v Tolminu, kjer so domačini premagali Branik s 7 : G. Rezultat jc sicer za nogmet nekoliko nenavaden, vendar povsem ustreza dogodkom na igrišču: merila sta se dva dobra napada z dvema slabima obrambama. Kljub porazu je Branik prepričljivo osvojil naslov okrajnega prvaka. V drugih srečanjih je Adria premagala Vipavo z 2 : 0, medtem ko so srečanje Anhovo — Primorje odložili zaradi goste megle. Pred zadnjim kolom ima Branik 10 točk, medtem ko jih ima Tolmin sedem, Anhovo In Primorje pa po pet. tein odločila, da se šest neodigranih tekem jesenskega dela prvenstva registrira z naslednjimi izidi: Koper B — Postojna B 20 : 0, Izola — Postojna B 20 : 0, Izola — Piran 20 : 0, Sežana — Piran 20 : 0, Sežana — Izola 20 : 0 ter Piran — Postojna B 20 : 0. Po tej odločitvi so se moštva na neuradni lestvici tako razvrstila: 1. Ko- per B 12, Sežana 9, Piran in Izola po 8 ter Postojna B 3 točke. Ker pa sta moštvi Kopra in Postojne nastopali izven konkurence, je uradna lestvica naslednja: Sežana Izola Piran 4 4 0 0 105:40 S 4 10 3 61:86 t 4 10 3 86:130 E Dviganje uteži v TVD Minulo nedeljo je bilo v Piranu izbirno tekmovanje v dviganju uteži med TVD Partizan in TVŠD »Rudar« Velenje. Zmagali so domačini z rezultatom 7:5. V lahkotežki kategoriji je zasedel prvo mesto Likar (Piran) 242 kg, v srednji kategoriji Fran-čiškin (Piran) 250 kg, v lahki kategoriji Krevsl (Velenje) pred Hadžijem (Piran). Dvigalci uteži iz Pirana so dosegli tolikšen uspeh kljub pomanjkanju gmotnih sredstev in strokovnega vodstva. L..E. Visok poraz Nove Gorice v Trbovljah V tekmi slovenske conske lige je Nova Gorica v nedeljo izgubila v Trbovljah s tamkajšnjim Rudarjem z 1 : 5. Na spolzkem in razmočenem igrišču so se domačini mnogo bolje znašli. Razpoloženi napadalci so večkrat spravljali obrambo gostov v kritične položaje. Zmagi domačinov ni kaj oporekati, saj bi bila lahko še višja. Opresnik Je namreč tik pred koncem tekme zastreljal enajstmetrovko. Goričanom torej na tujih igriščih ne gre. Morda bo v nedeljo doma bolje? Koprski invalidi-odbojkarji tretji v Celju Na nedavnem republiškem tekmovanju invalidov v Celju je bila zastopana tudi odbojka v sedečem položaju igralcev. To je bilo prvo tekmovanje te vrste in se je pokazalo kot zelo primerna disciplina, kajti ob takih pogojih lahko tekmujejo tudi težki invalidi. Sicer pa je samo tekmovanje bilo pomembno tudi za invalide koprskega okraja, saj so v močni konkurenci zasedli tretje mesto. Najbolj disciplinirani moštvi v ligi sta bili Partizan iz Sežane in Kopra, vendar KZS Sežančanov zaradi navedenih nerednosti v ligi ni vzela v poštev za kvalifikacije. Potrebno je poudariti, da takšen odnos društev do tekmovanja nikakor ni v skladu s težnjami in cilji naših telesnovzgojnili društev Partizan. O tem bi bilo treba kaj Teč spregovoriti tudi na društvenih letnih skupščinah, saj primer košarko nikakor ni osamljen. Podobni pojavi se kažejo tudi v drugih lokalnih športnih ligah In treba bi jih bilo prej ko slej odločno preprečiti. (ma) Ustanovili so šolsko športno društvo Na Gozdarski šoli v Postojni so ustanovili minuli petek samostojno šolsko športno društvo — »Gozdarski center«, V njem bodo gojili vse športne panoge, ki jih redno goje na zavodu. Glavna skrb novega društva bo veljala tesnejši povezavi z ostalimi društvi v občini in mladimi go-zdarji-športniki. Na ustanovni skupščini so ocenili dosežke v minuli sezoni in ugotovili kvaliteten napredek. Med največje uspehe mladih gozdarjev sodi vsekakor osvojitev naslova ekipnega zmagovalca na majskem mladinskem festivalu v Kopru. (iv> Strelska družina PORTOROŽ V počastitev Dneva republike je Strelska družina Portorož priredila v tekočem tednu tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanje bo trajalo do sobote, ko bo znan končni zmagovalec. Strelska družina Portorož je tudi sicer zelo aktivna. V njej so včlanjeni poleg številnih mladincev tudi vsi člani krajevne organizacije Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev. gElESMA VZGOJA & EPCEŽ? it GAŠ-2 it TELESNA it 5POBI ŠAH tžt TELESCA VZGOJA it ŠPOS POSVETOVANJE MLADIH TEHNIKOV KOPRSKEGA OKRAJA Skupno V nedeljo je bilo v Kopru posvetovanje miad.h tehn.kov koprskega okraja, prvo te vrste v Sloveniji. Prihiteli so mladi tehniki iz vseh krajev okraja in se pomenili o letošnjih uspehih, o svojih teža-Tah in o prihodnjih nalogah. Posvetovanja so se udeležili tudi številni gostje, med njimi zastopniki glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije in predstavniki koprskih političnih in družbenih organizacij, V razpravo je posegel tudi sekretar okrajnega komiteja ZKS Albert Jakopič-Kajtimir, ki je čestital mladim tehnikom k doseženim uspehom. Naglasil je, da bi se morale gospodarske organizacije ter občinski ljudski odbori v večji meri zavedati pomena tehnične vzgoje mladine in nuditi temu področju več pomoči. Naša želja je, je poudaril tovariš Kajtimir, da bi v sleherni vasi ustanovili krožek ali delavnico in napeti moramo vse sile, da to tudi uresničimo. Uvodni referat na posvetovanju je imel predsednik komisije za tehnično vzgojo pri okrajnem odboru LT Hinko Kukovec. Najprej je navedel vrsto uspehov, ki so jih dosegli mladi tehniki v letošnjem letu. Organizirali so blizu tisoč predavani, razstav, izletov, tekmovanj itd., ki se jih je udeležilo okrog 14.000 mladih liudi. Pionirji in mladinci so se vključili v vse veje Ljudske tehnike od prometa, jadralnega modelar-fitva in fotografiranja do taborniških veščin. Naj omenimo samo nekaj naj-pomembneiših odreditev ki uvrščajo mlade tehnike koorskega okraia med najaktivnejše v republiki v letošniem letu. V krožkih mladih uniformiranih prometnikov je sodelovalo nad 100 NAPOVED VREMENA za čas od 25. novembra do 3. decembra 1960 Skoraj po vsej Evropi je bilo te dni oblačno in v jutraniih urah je prevladovala megla. Kaže, da bo prihodnji teden tudi deževalo, v višjih prede.1 i h S'--we-nije in Hrvatske pa celo snežilo. pionirjev, zdaj pa razmišljajo tudi o krožkih pionirk — mladih prometnic. Okrajnega prvenstva jadralnih modelarjev v maju se je udeležilo 96 pionirjev, potem pa so se vrstile prireditve druga za drugo. Omenim naj tekmovanje radiotelegrafistov »lov na lisico«, razstavo umetniške fotografije, sodelovanje mladih radioamaterjev in motoristov pri Titovi štafeti, tekmovanje med pionirskimi odredi, ki so ga organizirali Radio Koper, Ljudska mladina in Tajništvo za šolstvo OLO, tekmovanje v prometni vzgoji, republiško tekmovanje modelov jadrnic in motornih čolnov, tekmovanje letalskih modelarjev v Postojni, razna tekmovanja v taborniških veščinah, tekmovanja mladih traktoristov, med katerimi sta se Rebec in Otoličar uvrstila v zvezno tekmovanje itd. Vsi ti uspehi so plod požrtvovalnega dela mladih ljudi in nesebičnih prizadevanj učiteljev in posameznih strokovnjakov. Nastali so s skromnimi sredstvi in marsikateri stvari se je bilo tre-: ba odpovedati. Toda v razpravi so povsem pravilno poudarili, da so prav težave bile tisti vzvod, ki je mlade ljudi v mnogih primerih priklenil na posamezne dejavnosti Ljudske tehnike. Uspeh, ki so ga dosegli predvsem zaradi svojega truda, je za mlade ljudi mnogo več pomenil, kakor če bi imeli na razpolago najsodobnejše tehnične pripomočke, Ta ljubezen do tehničnih veščin je prišla do izraza tudi v razpravi mladih tehnikov, ki so tokrat prvič na večjem zborovanju obrazložili svoje delo, težave in načrte. Vsega skupaj je govorilo nad 20 mladih tehnikov. Seveda dejstvo, da se je mladina postavila na lastne noge in ustvarila obsežno delo predvsem z lastnimi silami, ne pomeni, da družba nima določene odgovornosti za tehnično vzgojo mladine. Nasprotno! Mladim ljudem je potrebno pomagati in to boij kot doslej. Na posvetovanju so predvsem naglasili, da bo potrebno pomagati zlasti z instruktorskim kadrom ter čimorei ustanoviti v Kopru servis, kjer bi organizacije mladih tehnikov dobivale material in razne tehnične pripomoč- ke po znižanih cenah. V mejah možnosti pa bi posamezne organizacije pomagale mladim ljudem tudi pri opremljanju prostorov, pri čemer gre seveda le za pomoč, ne pa za popolno ureditev in opremo prostorov. Večjo skrb bo potrebno v prihodnje posvetiti tudi dejavnostim, ki ne sodijo povsem v ljudsko tehniko, so pa zelo pomembne za delo mladine na vasi. Sem sodi zlasti delo mladih zadružnikov pri urejanju šolskih vrtov, sadovnjakov in tako dalje. V tem pogledu je koprski okraj letos sicer napravil velik korak naprej z akcijo mladih zadružnikov. Toda to naj bo šele začetek! 1: ¡M t m' V-tK T 'VV t «6. fc ¿v J®' «S ' \\>~ MS { ' ' •. i! & «JL i?».. t. m.) \ i ^fbTi-,^ i " ri-. ,,!.'. u. \ t 4 ir: Na zborovanju mladih tehnikov koprskega okraja je mladim zliornvilr™ sporočil pozdrave in najboljše želje okrajnih političnih Tn obhostvenih forumov sekretar Okrajnega komiteja ZKS tovariš Albert Jakop^ajtlmlr NOGOMETNO PRVENSTVO KOPRSKEGA OKRAJA J OKRAJNO PRVENSTVO V MALEM ROKOMETU Medtem ko je prvenstvo v ženski okrajni ligi že zaključeno s premočno zmago piranskih igralk, smo v moški ligi tik pred zakliučkom. V nedeljo sta bili na sporedu dve srečanji. Piranski Partizan je premagal IKS s 21 : 11, medtem ko Je koprski Partizan premagal ESS s 17 : in. Mnogi so pričakovali, da bo IKS ponovila uspeh pretekle nedelie in dala lekcijo tudi piranskemu Partizanu. Toda tokrat so se gostie skrbno pripravili in z dobro taktiko povsem razorožili domačine. Pirančani so se namreč od vsega začetka posluževali strnjene obrambe štirih igralcev in s tem onemogočili glavno orožje nasprotnika »kontre«. IKS je sicer proti koncu spoznala, da bi se morala proti Piranu boriti z enakim orožjem, vendar je bilo takrat že prepozno. Pri Piranu je treba pohvaliti vratarja Smuča ter Orača In Sla-pernika, pri IKS pa Perinčiča, V drugi tekmi pa je imel koprski Partizan precej težav z ESS, Tudi na tej tekmi se Je pokazalo, da koprski Partizan nI v formi in da še zmeraj nI osvo.iil določenega koncepta igre. Ekipa ESS mu je delala precej preglavic in če ne bi bilo odličnega Udoviča, bi se lahko stvar tudi slabo končala za Koper, Pred zadnjim kolom je položaj na lestvici precej razčiščen. Vodi premočno piranski Partizan, ki je do- Minulo nedeljo so sc v izolski telovadnici pomerili med seboj Igralci namiznega tenisa. Tekmovali so člani, članice in mladinci. V prvem srečanju so se pomerile med seboj članice. Koprski igralki sta z lahkoto odpravili žensko ekipo Izole, zlasti se je izkazala mlada Igralka i z Kopra Mesarič. Tudi mladinci so premagali gostitelje gladko in z lahkoto. Med Koprčani sta bila najboljša Jež in Zeleziuger, med domačini pa MuženiC. slej dobil vsa srečanja. Na sporedu je še odločilna tekma Piran—Koper, vendar bj morali Koprčani zmagati s precejšnjo razliko, če bi hoteli osvojiti prvo mesto. To pa je malo verjetno glede na njihovo slabo formo. V nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo nogometnega prvenstva koprskega okraja. Izola je premagala To-mos A z 2 : 1, Ilirska Bistrica je zmagala v Postojni s 3:2, medtem ko se je srečanje Sidro — Tomos B končalo s 3 : 0 p. f. za Koprčane, ker Pirančanov ni bilo na igrišče. Tekmo Pivka — Tabor so morali preložiti, ker je bilo igrišče poplavljeno. Sečanje v Izoli je bilo vsekakor »srečanje leta«. Naključje je namreč hotelo, da sta se glavna favorita srečala prav v zadnjem kolu in s približno enakimi možnostmi za uspeh. Prav ta negotovost, kdo bo prvak, je privabila na igrišče Izole nad tisoč gledalcev, to se pravi več, kakor smo jih videli na nekaterih tekmah slovenske conske lige. Tekma za prvo mesto ni razočarala gledalcev. Vseh SO minut smo gledali ostro in požrtvovalno igro dveh enakovrednih ekip, ki se nista borili le med seboj, marveč tudi z izredno težkim terenom. Res je škoda, da je blato zaviralo kombinacije, sicer bi bili verjetno priča (glede na razpo-loženost obeh ekip) enemu najlepših srečanj v zadnjih letih. Toda gledalci so kljub temu prišli na svoj račun, saj so igralci obeh ekip vložili v to srečanje maksimum svojih naporov in tudi napetih' situacij pred vrati ni manjkalo. Prvi polčas je bila igra v glavnem enakovredna. Vodilni gol so zabili domačini zaradi nesporazuma med Tomosovima branilcema. Strelec je bil Candek. Tomos je vrnil milo za drago. Uprizoril je serijo napadov in izenačil. Gol je zabil Jcrmančič, ko je iz kota streljano žogo poslal iz neposredne bližine z glavo v mrežo. Izid 1 :1 ustreza dogodkom na igrišču. V drugem polčasu so se napadi na obeh straneh hitro menjavali. Izola je imela sredi igrišča rahlo premoč, medtem ko so bili Koprčani s hitrimi protinapadi nevarnejši. Proti koncu tekme je padla odločitev. Izola je streljala kot, obramha Kopra je neprestano posredovala in nepokriti Muzenič je žogo neovirano poslal z glavo v mrežo. Zadnjih deset minut je imel Koper več od igre, toda igralci so bili preutrujeni, da bi lahko svojo premoč realizirali. Med tekmo je bilo več napetih trenutkov. Tako je sodnik oškodoval vsako moštvo za eno enajstmetrovko (igranje z roko v kazenskem prostoru Tomosa in zrušenje Gombača pred vrati Izole). Problematična je bila tudi zadeva s strelom, ki so ga Ko- prčani poslali v vratnico in se Je po mnenju nekaterih odbil čez linijo vrat. Toda ne glede na vse to je zmaga Izole zaslužena. Ze v prvih minutah prvega polčasa so bili han-dicapirani zaradi poškodbe najboljšega obrambnega igralca Jerkoviča. Kljub temu je obramba odlično opravila svojo nalogo in ima največ zaslug za zmago. Koprčani so bili tehnično nekoliko boljši, igrali pa so taktično slabše. Na blatnem terenu so se preveč posluževali kratkih kombinacij in vse premalo streljali na vrata. V drugem polčasu so celo proste strele z razdalje 35 metrov podajali v blato, namesto da bi streljali na vrata, saj je znano, da so na spolzkem in ob mastni in tc-žki žogi še celo povsem nedolžni streli lahko nevarni. Sicer pa glede strelov na vrata tudi Izola ni bila dosti boljša. Ce bi hoteli pohvaliti najboljše igralce tekme, potem bi jih morali precej našteti, z redkimi izjemami so se namreč vsi požrtvovalno borili. Nekoliko boljši od drugih so bili pri Izoli Cendak in Lesjak, pri Tomosu pa Gombač, Uljčnik in Lukič. Do konca prvenstva sta ostali še dve odloženi tekmi. Toda izida ne moreta bistveno vplivati na razpored na lestvici. Tako bi moral Tabor premagati Pivko kar s 13 : 0, če bi hotel prehiteti Tomos. Jesenska bilanca nogometa v koprskem okraju nas ne more zadovoljiti. Samo vodilna moštva (Izola, Tomos in Tabor) so prikazala nekoliko boljši nogomet, toda brez bistvenega napredka v primerjavi z lanskim ietom. Morda bo spomladi drugače, ko bo prišlo od vojakov nekaj najboljših igralcev Izole in Kopra? Največje presenečenje je vsekakor vzpon Ilirske Bistrice. Igralci so se res temeljito pripravili in mesto v sredini lestvice je povsem zasluženo. Toda o tem na drugem mestu. Najbolj žalostna pa je ugotovitev, da je nogomet močno nazadoval v Postojni in v Piranu, to je v tistih mestih, kier so bili lani na najboljši poti. Čeprav je vmes tudi nekaj objektivnih težav, pa je vendar glavni vzrok v tem, da ,ie v obeh društvih premalo discipline. Novinci iz Pivke niso igrali tako slabo, kot bi sklepali po izidih. Visoki porazi gredo namreč na račun pomanjkanja rutine. Sem pa tja je Pivka prikazala lepo, povezano igro m tudi borbenosti jI ne manjka. Morda nas bo že spomladi presenetila s svojo prvo zmago? Društvo za telesno vzgojo *Parti-zan. v Tomosu je v počastitev Dneva republike organiziralo obširno športno prireditev. Ze od 15. novembra daljo se vrste na koprskem stadionu, v Strelskem domu ter v sindikalni dvorani Tomosa športna tekmovanja v nogometu, odbojki, lahki atletiki, streljanju in šahu. Tekmovania se udeležuje šest oddelkov odnosno obratov, ki skupno sestavljajo šestintrideset tekmovalnih ekip. Tako je v športno tekmovanje za počastitev 20. novembra aktivno vključenih okrog tri sto članov Tomosovegn .Partizana«. Zanimanje za vsa ta tekmovanja je med člani kolektivov posameznih oddelkov zelo veliko in prireditve so kljub neugodnemu vremenu dobro obiskane. Za vsa srečanja, :anov v Za srečanle med člani Izole in Kopra ie vladalo veliko /animanic. saj so dosegli izolski člani v zadnjem času nekaj lenih uspehov. Kljub temu pa so morali Izolčani kloniti pred močnejšim nasprotnikom z rezultatom 5:1. Za vsa tri srečanja le vl-vlnlo v Izoli veliko zanimanje, kar dokazuje, da postaja namizni tenis v Izoli vedno boli priljubljena športna panoga. Pohvaliti pa moramo tudi organizacijo tekmovanja, ki je bila brez napak. ki so se odigrala doslej iti za tista, ki se še bodo do zaključka tekmovanja, to je do 20. novembra, so se tekmovalci sistematično In resno pripravili in borbeno branijo vsako pridobljeno točko. V soboto bo ob 13,00 url v tovarni Tomos v okviru proslave Dneva republike razglašen zaključek tekmovanja ter izročeni pokali in plakete zmagovalcem, obenem s prehodnim pokalom za najboljšo ekipo, ki ga poklanja sindikalna podružnica tovarne Tomos. Letošnje tekmovanje v počastitev Dneva republike je pokazalo toliko pozitivnih momentov, da je upravni odbor društva sklenil dati tej "prireditvi tradicionalno llgaško obeležje. Prihodnje leto bodo tekmovanja pričela že prci, vključene pa bodo še nove discipline, kot so namizni tenis. rokomet in košarka. Tudi štafeta 200 >: 100, x 200 x 100, ki vodi okrog glavnega proizvodnega tovarniškega poslopja, bo postala tradicionalna praznična prireditev, prav tako pa tudi Tomosov cross. ki ga nameravajo prihodnje leto organizirati v občinskem ali celo v okrajnem merilu. Štirinajstdnevno tekmovanje v okviru Tomosovega Partizana je pokazalo, da je v vrstah članov tovarniškega kolektiva mnogo mladih nadarjenih športnikov, ki jih bo tudi v bodoče treba pravilno vzgajati ln jim nuditi možnost razvoja v panogah. ki jim najbolj ustrezajo. Tekmovanje pa je pokazalo tudi pomanjkljivo stran delovanja društva. Med okrog šest sto zaposlenimi ženskami, od katerih jih je v društvo Partizan vključenih 250, nI bilo mogoče sestaviti niti ene tekmovalne ekipe. Brez dvoma je vsled tega ena glavnih nalog društva, da v prihodnjem letu vključi v program svojega dela tudi skrb za aktiviranje svojih članic v posameznih športnih disciplinah. Pester športni dan postojnskih gimnazijcev Postojnski gimnazijci so obisk svojih vrstnikov iz Kranja počastili s športnim dnem in so se z mladimi gosti pomerili pretekli torek v raznih športnih tekmovanjih. Domačini so sc izredno izkazali, saj so goste iz Kranja premagali v nogometu z 12:0, v košarki z 20:25. zatajili na niso niti domači odboikašl, ki so porazili ženske in moške nasprotnike iz. Kranja z 2 : 0. Tudi šahovski dvoboj se .ie končal z rezultatom tri in pol proti pol točke. Gostje so zmagali le v namiznem tenisu: moški 2 : 5, ženske 1 : 3. Mladina obeh gimnazij sc Je dogovorila. da bodo Postojnčanl ob prvi priložnosti obiskali Kranj in se jim tako oddolžili za obisk. — amor Lestvica: Izola Tomos A Tabor Tomos B II. Bistrica Sidro Postojna Pivka 7 6 0 1 23:8 12 7 5 I 1 24:7 11 6 4 1 1 20:10 • 7 4 0 3 19:18 S 7 3 1 3 15:21 e 6 1 I 4 5:13 3 7 1 0 6 11:21 2 5 0 0 5 4:28 • RMZPaS partizanskega pohoda »OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE« za leto 1961 Okrajni odbor Zveze borcev NOV Ljubljana razpisuje ob sodelovanju Ljudske mladine Slovenije, Zveze prijateljev mladine Slovenije in Atletske zveze Slovenije v spomin na herojsko Ljubljano v letih okupacije in v počastitev 20. obletnice pričetka oborožene vstaje jugoslovanskih narodov partizanski pohod »OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE« ZA LETO 1961 Množični partizanski marš za moške, ženske in mešane ekipe pionirskih odredov in mladinskih aktivov bo 27. aprila 1961, štafete, mali maraton in tekmovalna pohoda za moške in ženske ekipe pa 7. maja 1961. Odbor za partizanski pohoti »Ob žici okupirane Ljubljane« za leto 1961 bo izdal posebne prijavne obrazce, ki bodo dostavljeni do 28. februarja 1961 vsem osnovnim družbenim in j strokovnim organizacijam, odredom predvojaške vzgoje, šolam ter enotam Ljudske milice in Jugoslovanske ljudske armade na področju Ljudske republike Slovenije. Prireditelj bo poskrbel, da bodo do omenjenega roka prijavni obrazci na razpolago tudi vsem organizacijam, odredom, šolam in enotam na področju ostalih jugoslovanskih ljudskih republik. Pravilno izpolnjene prijave sprejema: Odbor za partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« za leto 1961, Tekmovalna komisija, Ljubljana, Rcsljeva cesta 9, soba 29. Rok za pošiljanje prijav za-kategorije množičnega partizanskega marša za moške, ženske in mešane ekipe pionirskih odredov in mladinskih aktivov je 15. april 1961. Rok za pošiljanje prijav za vse kategorije, ki bodo tekmovale 7. maja 1961, je 25. april 1961. Po tekmovanju, 7. maja 1961, bo oh 18. uri zbor vseh tekmovalcev na Centralnem stadionu ob Titovi cesti, kjer bo slovesna proglasitev zmagovalcev. Žrebanje kuponov za praktična darila bo na slavnostni akademiji v proslavo Dneva mladosti, 25. maja 1961, v Ljubljani. V Rimu snemajo novo verzijo filma Atlantida po znanem delu francoskega pisatelja riera Bcnolta. Antinejo igra tokrat Izraelska filmska igralka Haya Hararcet (na silkl, medtem ko piše pismo s strojem kar na kolenih — pravo nasprotje svojemu kostimu, s katerim predstavlja izginuli čas in potopljeno celino) NAVODILO ZA ŠOFERJE »Previdnost si jc izmislila zavore, ambicija pedal za plin.« »Majhni otroci in pijani vozači ne vedo. kaj delajo.« »Varujte se živine, ki se gre napajat, in ljudi, ki se vračajo s pitja.« »Idiot bo vselej lahko naletel na idiota, ki je večji od njega in bi dal vse, samo da ga prehiti.« — To so dobr) nasveti za Šoferje, vendar niso zagledali luči sveta v letu 1900, marveč leta 1910. S HELIKOPTERJEM NA HIMALAJO Pred nekaj dnevi je pristal francoski helikopter na 0005 m visokem vrhu Himalaje, To je bil najvišji vrh, na katerega je kdajkoli »stopila helikopter-jeva noga«. V njem so bili trije potniki in za 300 kilogramov prtljage. Pilotiral je Jean Boulet, ki je dosegel že več mednarodnih rekordov. SHAKESPEAROVA MASKA NA DRAŽBI Te dni so prodali na licitaciji originalno Shakespearovo posmrtno masko, ki jc bila vlita v mavec ob smrti angleškega dramatika leta 1G1G» Masko je kupila Mestna knjižnica v Darmstettu in plačala zanjo 4G tisoč funtov (okoli sedem milijonov dinarjev). — Seveda jc prišel, nai trie iz Amerike, samo se bojim, da boš razočaran .. . 23. novembra 19G0 o ZADNJA STRAN o LETO IX. —ST. 48 Koper, saj jc bilo leta 1954 v njej 21.G83 občanov, a danes jih je že 30.013. Tak porast gre seveda na račun povečanja življa v me.stu samem, ki ima po nepopolnih podatkih s Sc-medelo 10.45G prebivalcev. V sežanski občini je bilo oktobra 18.812 prebivalcev, lela 1954, ko še k njej ni bil priključen Komen in divaška občina, jih Jc bilo 9.829, v ilir-sko-bistriški občini jc 14.517 prebivalcev, to jc za okrog 730 več, kot pred šestimi leti, v izolski občini je 9.427 občanov ali 2GG0 več, kot leta 1954, v postojnski občini jih je 19.142, v hrpeljskl 7972 in v piranski 11.990. Posebno zanimivo v tej občini je, da je bilo leta 1954 318 žensk več kol moških, letos pa jih je komaj 12 več, medtem ko je v drugih občinah povprečno 200 do 300 razlike v korist nežnega spola. Profesor Carl Gemzeli iz Stockliolma je baje našel učinkovito hormonsko zdravilo za žene, ki ne morejo imeti otrok, pa si jih želijo. Uspeh je bil čudovit: dve pacientki, ki ju je zdravil s svojim novim preparatom, sta po dolgih letih zakona brez otrok rodili obe dvojčke. Zdravilo, ki ga zdravnik daje v obliki injekcij, zdaj preizkušajo na prostovoljkah že kakšno leto. Ce se bo obneslo, bo prav gotovo nastalo romanje v Stockliolin Na Bahamskih otokih je vsako leto najbolj znana svetovna prireditev v dirkanju z avtomobili. Dne 21. novembra so se zbrali v Nassauju največji svetovni asi in preizkusili svoje živce in stroje na avtomobilski pisti. Med njimi je bil tudi Italijan Nicol6 DonA Balle Rose iz Milana (na sliki ob svojem stroju Italkarta) Eno motorno vozilo na 20 prebivalcev Med najbolj motorizirane okraje v naši državi brez dvoma sodi koprski. Na 20 prebivalcev je že eno motorno vozilo, no računajoč, da so mopedi, katerih število se ne da ugotoviti, ker niso podvrženi registraciji, le nekoliko manj številni od dvokoles, predvsem v obalnih krajih. Leta 1955 je bilo v našem V nevom poslopju naše tiskarne seveda ne manjkajo tudi sanitarne naprave. Predvsem so to številni umivalniki po vseh prostorih, razen tega pa posebna umivalnica z garderobnimi omaricami in s prhami, ločena za ženske in moške okraju registriranih 1313 motornih vozil. Naslednje leto jih je bilo že 200 več, leta 1957 jih je bilo 580 več oziroma skupno že 2093. Nato je njihovo število skokoma rastlo: leta 1958 je bilo 3239, lani 4973 in letos že okrog 5500 motornih vozil. Ali z drugimi NA MESECU SO DIAMANTI Na Mesecu so našteli znanstveniki okrog 40.000 kraterjev, ameriški znanstvenik kitajskega^ rodu dr. Cao pa meni, da so~tl kraterji prava zakladnica diamantov. Dr. Cao ni potegnil te izjave iz rokava. Dolgo let je namreč proučeval kraterje v Arizoni, kjer so pred nedavnim odkrili diamante. Dr. Cao je namreč mišljenja, da so ti diamanti nastali kot posledica silovitega udarca meteora in visoke temperature, ki se je zaradi tega razvila, Znanstvenik zato sodi, da bi bilo povsem verjetno, ko bi na podoben način nastali diamanti tudi na Mesecu. Raketna vožnja na Mesce bi potemtakem ne bila povsem zastonj. besedami — v petih letih 311-odstotni porast! Pri tem je zanimivo, da je bilo leta 1955 od vseh registriranih vozil komaj okrog 20 odstotkov privatnih in okrog 80 odstotkov državnih ali družbenih, danes pa je razmerje obratno. Izmsd 1424 osebnih avtomobilov je le 239 last. podjetij, ustanov in družbenih organizacij, motornih koles je izmed 2825 v privatnih rokah 2658, tovornih avtomobilov je 522 družbenih in 75 privatnih in 329 je traktorjev ter drugih tovornih vozil, ki so v glavnem last kmetijskih zadrug. Pri tem je potrebno omeniti, da se je število tovornih motornih vozil, njihovih prikolic in traktorjev v zadnjih petih letih povečalo za 94 odstotkov, predvsem zaradi razširitve dejavnosti avto-transportnih podjetij in kmetijskih zadrug ter posestev. V koprskem okraju je 101 kilometer ce9t I. reda, 220 km II. reda in 569 km III. reda. Gostota prometa na cestah-. I. reda pa znaša na 1 km 53 vozil, to je za 30 odstotkov več kot lani. Pri takšnem povečanju prometa in števila motornih vozil je razveseljivo predvsem to, da je bilo letos 33 odstotkov manj prometnih nesreč kot lani. Se en filmski zakonski par, ki je veljal za precej trdnega, se je naveličal skupnega življenja. To sla zdaj pisec Artur Miller in znana Marilyn Monroe, Na sliki Miller neprizadeto opazuje, kako Marilyn daje avtogram na ulici Los Angelesa na dan pred ločitvijo Pred nekim londonskim sodiščem za mladoletnike sta se morala zagovarjati 2 16-letna dečka. V neki trgovini sta pobrala za več kot tisoč funtov denarja. To svojo tatvino sta izvedla na sila prebrisan način. V prostor, kjer je bila blagajna, sta prišla z veliko torbo, v kateri sta imela miši. Brž ko sta torbo stresla, so jele miši iskati primerno skrivališče. Švigale so po podu, skakale po pultu in blagajni. Prodajalke in blagajničarka so za-vreščale in pobegnile, .ned tem časom pa sta mala lopova neovirano izpraznila Na področju sedanjega koprskega okraja je leta 1954 živelo 9G.870 prebivalcev, od teh 47.309 moških in 49.561 žensk, prejšnji mesec pa je bilo že 55.359 moških in 5G.844 žensk, torej skupno 112.203 prebivalci. Zelo hiter porast števila prebivalstva so zabeležili v občini TELEFON, KI KUHA Na sejmu tehnike v Chica-gu so prikazali tudi nekaj nenavadnih izumov, kot na primer: telefon, s katerim lahko gospodinja speče meso, čeravno je ni doma. Dovolj je, da dvigne slušalko. Vse ostalo napravi telefon sam. Nadalje so na tem sejmu prikazali tudi gramofon, ki je težak le pol kilograma, tranzistorski radio aparat, ki ni večji od kocke sladkorja, elektronskega prevajalca, ki prevaja z ruščine v angleščino in razpolaga s slovarjem 55.000 besed ter prevaja 1500 besed na minuto. blagajno. Kot olajševalno okolnost je sodišče upoštevalo dejstvo, da tatica nista uporabljala nikakršnega orožja. BRILJANTINA DIŠI PO — SVOBODI Vsak paket, ki ga dobi kateri koli kaznjenec v zaporu Duglas, temeljilo pregledajo it takoj zaplenijo briljantino, če jo le zagledajo. Pred nedavnim je namreč iz tega zapora uspelo pobegniti Isacu Debac-u prav s pomočjo briljantine. Zlezel Je skozi rešetke na oknu, ker se je bil poprej od glave do pet namazal z briljantino. STROGO PO PREDPISIH Dijakinja Jana Sedekvisj je osvojila na nedavni olimpiadi v Rimu srebrno medaljo v plavanju na 400 metrov in popravila svoj dotedanji rekord. Ko se je vrnila na Švedsko, so jI priredili navdušen sprejem, saj ima komaj 15 let. Vendar pa je na naslednjem tekmovanju svoje šole startala Jana samo na progi 50 metrov: za večje napore je premlada — tako namreč predpisujejo strogi švedski predpisi, ki jih je morala spoštovati. RAZPRODAJA ZGODOVINSKIH — GUMBOV V Parizu se pripravljajo na veliko licitacijo, na kateri bodo prodajali zgodovinske gumbe iz zadnjih treh stoletij. Za licitacijo je pripravljenih več kot 3.000 »redkih primerkov«, med njimi kot posebna redkost tudi 250 gumbov s kraljevskih lovskih oblek. Ostali gumbi so bili nekdaj prišiti na uniformah maršalov, ministrov "in navadnih strelcev. Vendar pa nihče ne jamči, da so gumbi izvirni in kraljevski. Podjetje Viba film je zaključilo s snemanjem kratkometra/nega filma z dokumentarno umetniško tematiko o Erazmu Predjam-skem. Film bomo kmalu videli na platnih naših kino dvoran. Na sliki je videti »Erazma Predjamskega« za časa snemanja filma, ko si ogleduje eksponate arheološke zbirke Notranjskega muzeja v Prcdjamskem gradu, kjer je bil film tudi posnet VASILIJ DRAMATSKI Brž ko me je zagledala, ji je za hip zastal korak, nato pa je nadaljevala s svojo hitro hojo. — Oprostite, ali niste nemara vi Marite Davidajtis? — Da. To sem jaz, — je rekla in se ustavila. — Z vami moram govoriti o neki zadevi. O človeku, ki ga dobro poznate, pišem povest. Nekaj trenutkov me je omahujoče gledala, nato pa je rekla: — Pojdite z menoj. Njeno stanovanje je bila tesna sobica. Ob dveh stenah so bile knjižne police, v oglu pa posebna mizica z radioaparatom in televizorjem. — Sedite, prosim, — mi jc rekla in pokazala prostor na divanu. — Rekli ste... Poslušam vas. — Rad bi napisal knjigo o človeku, ki ste ga prav totovo dobro poznali — o Vladimiru. Njen obraz je na rahlo zalila rdečica. — Je živ? — je hitro vprašala. — Ne vem. — Ali tega resnično ne veste, ali pa mi hočete le pri-ranesti s slabo novico? Povejte kar naravnost, vse skupaj jc že zdavnaj pozabljeno ... — ... Z Vladimirom sva se spoznala skoraj po naključju. To je bilo nekako proti koncu leta 1910. Tedaj sem delala v mestnem odboru kot stenografistka. Nekega dne smo imeli nekakšno sejo in ob tej priložnosti sem prvič videla tudi Vladimira. K besedi se je oglasil dvakrat. Ker ruščine nisem obvladala, jc njegove besede zapisovala druga stenografistka. Potem se je zgodilo, da sva se po končani seji našla med vrati. Rekel mi je nekaj o vremenu in ker ga nisem razumela, sem se glasno zasmejala. Sploh sem se smejala tedaj za vsak prazen nič. Spremljal me je po ulici in jela sva se pogovarjati po nemško. Zavila sva v neko kavarno. Predložila sem mu, naj govoriva le rusko. Vseskozi sva se smejala; jaz zaradi nerazumljive ruske govorice, on pa zaradi moje strašne izgovarjave. Tako se je začelo najino poznanstvo. Ne, ne. Med nama ni bilo nič resnega. Bila sva si običajna znanca, nič drugega. Takšni so se vsaj meni zdeli najini odnošaji, kaj pa je o njih mislil on, ne vem. Sprva sva se videvala le ob nedeljah. Hodila sva v kino, v kavarne, na plese. Na pomlad naslednjega leta sva se srečavala že pogosteje. Začel je zahajati tudi k nam domov. Kaj več o Volodji nisem mogla zvedeti vse do tistega oktobrskega jutra leta 1913, ko je nenadoma prišel k nam. Prišel je zelo zgodaj. Oče se je odpravljal na delo, brat pa je še spal. Odprla sem vrata in ugledala Volodjo. Lahko si mislite, kako sem ostrmela. Gledala sem ga molče, kakor bi se mi bil jezik prilepil na usta. Tudi on je molčal in se zbegano nasmehnil. Oblečen je bil naravnost gizdalinsko. Na plašču je imel celo krznen ovratnik. Navsezadnje sem se le ovcdla in mu rekla, naj vstopi, še v predsobi me je prijel za roko in me za hip zadržal. — Sc spominjate Marite, — mi je zašepetal, — rekli ste mi bili, naj pridem k vam, če bom zašel kdaj v kakšno nepriliko. In tako sem prišel. Stopila sva v obednico. Volodja je pozdravil očeta, toda oče mu ni odzdravil. Vanj se je zazrl z osornim pogledom in molčal. Tedaj mu je Volodja rekel: — Oprostite, tovariš Davidajtis, vaša hči mi je nekoč rekla, naj pridem k vam, čc bom kdaj v stiski. In prav zdaj sem v takšni stiski,.. — Sedite, — je zamrmral oče in ga še vedno motril s svojim sovražnim pogledom. — Čc vas takole gledam, ne bi rekel, da ste ravno v stiski. Da se niste nemara spajdašili z novimi gospodarji? Volodjev obraz je posivel; vstal jc izza mize. — Tovariš Davidajtis, nimate nikakršne osnove, da bi me poniževali. Vprašnje je zelo preprosto: ali sc lahko pri vas skrijem za kak dan ali dva? Oče je dolgo molčal, potem pa rekel: — Marite vas je povabila, naj torej ona stori, kar ve in zna. Morate priznati, da je bil moj položaj nadvse neprijeten. Meni seveda niti na kraj pameti ni prišlo, da bi Volodja služil Nemcem, toda v naši hiši je bila očetova beseda zakon. — Sedite, prosim, — sem rekla zbegano, — se bomc že pomenili. Oče si je oblekel površnik in brez besede odšel na. delo. Tedaj jc vstal brat in prišel v obednico. Tudi on jc pogledal Volodja izpod čela in neprijazno, vendar manj osorno od očeta. — Ali živite že ves ta čas v Ivaunasu? — je vprašali brat. Volodja je odkimal. — Tukaj me ni bilo že dve leti; prišel sem šele pred pol ure. Toda kje sem bil in kaj sem delal, vam žal ne morem povedati. Zaupal bi vam rad le tole: z okupatorjem ne sodelujem. — No seveda, — se jc nasmehnil brat, — verjeli vanr bomo pač na besedo. — Gre za to, — je ponovil Volodja še bratu, — če bi-lahko dobil pri vas zatočišče za kaka dva dni in da bi za to nihče ne zvedel ničesar. Potem bom odšel. V bližnjih dneh bi bilo nevarno, da bi se pojavil na ulici. In to ne-samo v Kaunasu. Brat je skomignil z rameni. — To je vaša stvar. Kmalu sva ostala z Volodjo sama. Bil jc potlačen. Molčal je. Rekla sem mu naj leže, da bi se spočil, tods odkimal je in vprašal: — Ali vodijo na vaše podstrešje stopnice? Pokazala sem mu lestev, ki jc stala za pečjo v kuhinji in lesen pokrov na stropu. — Jaz grem gor. UČINEK PLAČEVANJA PO USPEHU V »JADRANU« V KOZINI J Kolektiv gostinskega podjetja »JADRAN* v Kozini bo počastil Dan republike z realizacijo'letnega plana, ki je predvidel v letošnjem letu 44,000.000 dinarjev bruto prometa. Ta izredni uspeh je pripisati sistemu nagrajevanja po učinku dela, ki ga podjetje izvaja že od januarja meseca. Zato osebje in uprava »JADRANA« z veseljem in zadoščenjem vključujeta v letošnje čestitke k Dnevu republike ugotovitev o predčasni izpolnitvi celoletnega plana. Občinski družbeni plan je za leto 1960 predvidel za vso gostinsko dejavnost ha svojem področju 89,6.00.000 dinarjev bruto dohodka. Od tega odpade torej 50 %> na »Jadran«, ki s svojimi šestimi obrati predstavlja družbeni sektor gostinstva v občini. Zaradi neustreznih, zastarelih in pomanjkljivo opremljenih lokalov, še bolj pa spričo pomanjkanja strokovnega kadra, se je moralo to podjetje v preteklih letih boriti z velikimi težavami v izpolnjevanju nalog, ki jih je predenj postavljal naglo razvijajoči se turizem in maloobmejni promet. Zato je bilo podjetje do nedavnega predmet pogostih več ali manj upravičenih kritik. Ob spremembi vodstva uprave, budnejšem delovanju organa samoupravljanja, sirdilcata in politične organizacije ter ob podpori in pobudah občin- Avtobus calvpso Petek popoldne. Popoldne kot vsi popoldnevi. Vreme megleno, neprijazno. Na Viču, ob Tržaški cesti, skupina »avto-štoparjev«. V skupinah so po dva, en sam, nekaj korakov in nekaj metrov oddaljeni eden od drugega. Ob vsakem avtomobilu dvigujejo roko in upajo, da se bo ustavil, da jih bo prijazen voznik povabil noter in da bodo tako prihranili 300, 400, 500 dinarjev. Avtomobili drčijo mimo. Tudi taki, ki imajo mnogo prostora. Nekaterim se strašno mudi, nimajo časa ustavljati, drugi ne marajo sopotnikov, tretji... Dekleta imajo nekoliko več sreče kot fantje in morda bo šlo. Naproti prihajajo avtobusi, kamioni, fičkoti, Merce-desi, Volkswagni. Nekaj srečnežev se odpelje. Pomahajo nam v slovo. Stojimo in čakamo, čas beži. Kje bi že lahko bili! V Logatcu, Postojni, Kozini, Kopru? V razmišljanju nas zm-otijo zavore plavega TAM avtobusa. Smešilo, zakaj le ustavlja, saj ve, da nimamo... Nas zafrkava? »Halo, noter! Vsi noter, hitro, mudi se mi!« osoren šoferjev glas. Se vedno ne vemo, pri čem smo. Prvi so že notri. »Kaj misliš, da te bom prosil, ,ti tam. Noter, če ne grem!« »Pridi no, saj nas bo zastonj peljal.« Po poti smo se ustavljali ob vsakem avto-štoparju in ga povabili noter. Zbralo se je nekaj muzikantov — in cha cha cha, rock'nroll, calvpso so se slišali iz avtobusa. Mladi smo in srečo imamo, zakaj bi ne bili veseli? »Mir, sicer vas bom vse ven postavil!« nas je nadrl šofer. »Avtobus ni živalski vrt.« Potolažijo ga naši muzikanti z njegovo »Moj fant šofer«. Morda se je peljal naš avtobus na poskušnjo, morda kam drugam, gotovo še ni imel tako veselih in hvaležnih potnikov. Po poti smo izgubljali tovariše medicince, agronome, filozofe, pravnike, ekonomiste, bruce in stare bajte. Ko smo se poslavljali in se zahvaljevali »zlatemu« šoferju, nas je nadrl: »Že dobro, samo hitro, da vas več ne vidim.« Modri avtobus cahjpso je odpeljal, gledali smo za njim in si mislili, da smo imeli tokrat srečo, da tako lepo še nismo Stopali. »Srečno, vrli šofer in tvoj avtobus ...« Fr. 51 H skih upravnih in političnih organov, kakor tudi ob direktivah okrajne gostinske zbornice, pa se je poslovanje podjetja v letošnjem letu vidno izboljšalo. V zvezi z ugodnimi pogoji, ki jih ima gostinska panoga na tej obmejni točki za uspešen razvoj, pa bo potrebno čimprej izvesti investicijski program podjetja. Sodobna ureditev kuhinje, ki so jo izvedli v letošnjem letu, je vsekakor pomembna pridobitev. Prav tako ureditev ene sobe za tujce. Takih sob pa bi bilo potrebno več. Prihodnje leto bodo uredili iz sedanjega upravnikovega stanovanja še vsaj štiri tujske sobe. Zraven tega imajo v načrtu zgraditev večjega gostinskega paviljona ob novi avtobusni postaji v Kozini, prav tako na obmejnem bloku v krvavem potoku. Z zagotovitvijo stanovanj bi lahko pomnožili in kvalitetno izboljšali strežno in kuhinjsko službo. Obstoječi kader bodo v raznih izobraževalnih tečajih strokovno izpopolnili. Z doslednim izvajanjem teh načrtov se bodo vsekakor močno približali pogojem za uspešno izpolnjevanje vloge, ki jo narekujejo v tem kraju potrebe turizma. J. Z. Vsem cenjenim gostom in obiskovalcem naših krajev Čestita k prazniku republike - 29. novembru in se priporoča za obisk in naklonjenost KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA »JADRAN« KOZINA PET LET PODJETJA ELEKTRO-KOPER o ^ © Porcelanske predmete še nekaj uvažamo, čeprav se naša mlada industrija uveljavlja tudi na tem področju. Porcelanske posode smo uvozili v polovici leta 1960 — 382.535 kg, hišnih predmetov iz porcelana 9.696 kg, emajlirane posode 11.290 kg, neemajlirane 2.012 kg, aluminijaste in druge posode za kuhinjo 99.405 kg in raznega kuhinjskega pribora 140.269 kg. Na obalnem področju koprskega okraja je že leta 1854 podjetje Selveg s sedežem v Trstu skrbelo za distribucijo elektriCne energije in za vzdrževanje tedanjih električnih napeljav. Leta 1918 je bilo ustanovljeno podjetje ELTE, ki se je lotilo elektrifikacije v tedanji coni B in tudi distribucije električne energije v elektri-ficiranili predelih sedanje koprske, izolanske in piranske občine. S priključitvijo obalnega področja k matični državi pa je bilo potrebno vskladiti elektroenergetsko službo in zato je bil leta 1955 ustanovljen Elek-tro Koper, ki je prevzel vsa osnovna sredstva obeh dotedanjih podjetij, ter se vključil v Elektrogospodarsko skupnost Slovenije. Novo podjetje je prevzelo kaj žalostno dediščino, saj je bila takrat preskrba z elektriko dokaj šibka, naprave so bile za več desetletij zastarele in tudi ni bilo podrobnega načrta generalne obnove in nadaljnje gradnje električnega omrežja. Potrebno jc bilo urediti področje osnovnega napajanja, zgraditi transformatorske postaje, podvojiti zmogljivost 50 kilovatncga daljnovoda, ki je bil glavni vir napajanja in istočasno začeti graditi nove daljnovode med Koprom in Piranom, kajti že leta 1951 je kazalo, da se bo v obalnem področju močno razširila industrija in z njo vred se bo število prebivalcev hitro večalo. Skratka: pred maloštevilnim kolektivom so se pojavile velike naloge, o katerih se je doslej le malo govorilo. In bile so presenetljivo uspešno opravljene brez velikih hvalospevov, skoraj neopazno kdaj in kako, čeprav so bila to tista dela, ki so pravzaprav osnova vsemu gospodarskemu razvoju. Brez teh del električarjev Elektro Koper namreč ne bi bilo moč tako hitro zgraditi novih industrijskih objektov, ki so bili pred petimi leti le še skromna zamisel in ne bi mogli v toliki meri kot sedaj koristiti električno energijo v gospodarstvu in privatnem življenju. Oglejmo si nekaj številk: Leta 195G je bilo v obalnem pod- ročju 7005 priključkov (potrošnikov), danes jih je že več kot 13.000. Leta 195G je Elektro Koper prodal 18.749 kWh električne energije in letošnji plan 33,810.000 klVh bo verjetno prekoračen za okrog 8 odstotkov, medtem ko je leta 1930 znašal bruto produkt 109 milijonov dinarjev, bo letos presegel 400 milijonov dinarjev, pa čeprav se je v teh letih povečalo število zaposlenih komaj za G0. 2e te številke kažejo nagel gospodarski vzpon obalnega pasu, saj se je potrošnja električne energije v zveznem merilu povečala v zadnjih petih letih za 35 odstotkov, v koprski, izolanski in piranski komuni za 75 odstotkov, pri tem pa je finančna realizacija narasla za okrog 136 odstotkov. Seveda je bilo za tak porast porabe električne energije potrebno zgraditi vrsto novih objektov, kot so daljnovodi, transformatorske postaje in razširiti nizkonapetostno omrežje. V tem, ko je bilo leta 1955 le 115,1 km daljnovodov, jih je danes že 165,7 km; transformatorskih postaj je bilo pred petimi leti 59 s 17.366 KVA, letos jih je že 95 s 19.980 KVA. Nizkonapetostnega omrežja je bilo leta 1955 komaj 241,5 km, medtem ko meri danes že 417,7 kilometrov. Zato se je tudi vrednost osnovnih sredstev v zadnjih štirih letih povečala od 674.964.000 dinarjev na skoraj 1,2 milijarde dinarjev, predvsem po zaslugi zveznih in lastnih investicij. Elektro Koper trenutno zadovoljuje z distribucijo električne energije področje obalnega pasu, bo pa moral vzporedno z njegovim gospodarskim razvojem širiti svoje omrežje. Sedaj ima v načrtu gradnjo nove transformatorske postaje v Portorožu 35/10 kv in še vrsto manjših objektov. Iz dneva v dan se javljajo interesenti za nove priključke in s povečanim nakupom raznih gospodinjskih strojev, televizijskih in radijskih sprejemnikov se veča obseg odjema, kar nujno zahteva krepitev nizkonapetostnega omrežja. Elektro Koper bo pomagal tudi pri elektrifikacijskih delih na podeželju in še okrepil svojevrstno dejavnost, ki je druga sorodna IZ DELA IN ŽIVLJENJA ČLANOV KOLEKTIVA VODNE SKUPNOSTI KOPER Ukrotiti vodo, odvzeti jo tam, kjer je je preveč in jo nuditi tistim, ki je nimajo. Tako bi na kratko označili delo Vodne skupnosti Koper, ki skrbi v našem okraju za vodni režim, za melioracijo, regulacije, osuševanje zamočvirjenih predelov, za namakanje polj, obrambo pred poplavami in hudourniki, za preskrbo s pitno vodo v kraških predelih, skratka — Vodna skupnost posredno in neposredno . pospešuje kmetijstvo, industrijo, turizem, promet, pa tudi zboljšuje klimatske in zdravstvene razmere. V štirih letih svojega obstoja se je njen kolektiv spoprijel s težkimi nalogami. Kraj ima malo vode, a dosti hudournikov. Obalne občine imajo velike površine, ki jih je potrebno meliorirati in regulirati njene vode. Podobno je na Postojnskem in v ilir-skoblstriškem predelu, kjer so često-krat tudi poplave in nekatere vasi še vedno brez pitne vode. Vodno skupnost setavljajo koristniki vode, pravne in fizične osebe, gospodarske in kmetijske organizacije, V njeni operativi pa so strokovnjaki, ki izdelujejo projekte in investicijske programe in nadzorujejo izvajanja del. V teh letih je bilo mnogo storjenega. V obalnem področju so meliori-rali 1945 hektarov zemljišč, na katerih je sedaj trikrat večji donos raznih poljedelskih kultur. Nato so regulirali 6 kilometrov korit hudourniškega značaja in začasno oskrbeli s pitno vodo nekaj vasi v hribovitih pre- delih ob morju. Na področju ilirsko-bistriške občine so že meliorirali 100 hektarov površin, da so močvirja zamenjale njive in so vsaj delno zadržali nekaj mlade kmečke delovne sile doma. Zgradili so tudi tri kilome-tr vodovda od Ilirske Bistrice do Sta-roda, ob meji s Hrvatsko. Na Postojnskem, Pivškem, predvsem pa na Sežanskem so obnavljali vodovode marsikdaj z izdatno pomočjo državljanov. Da bi vse koristi dosedanjega dela prikazali v denarni vrednosti, je skoraj nemogoče. Zato se zadovoljimo le z ugotovitvijo, da so ti tako rekoč prvi začetki dela Vodne skupnosti že dali trdno osnovo za izvajanje že pred leti zamišljenih širolcopoteznih načrtov o intenzivnem kmetijstvu, ki jih bo moč uveljaviti takrat, ko ne bo več zamočvirjenih predelov, ko bo deloval namakalni sistem, torej takrat, ko si bomo popolnoma podredili vodne sile, ki so v našem okraju precej muhaste. Vemo, da je v obalnih krajih, kjer so čudovite možnosti gojenja zgodr njih povrtnin ln kjer je poljedelska sezona domala skozi vse leto, največji sovražnik — suša, pa čeprav je vode v njihovi bližini dovolj, Le izkoristili je nismo v zadostni meri in ji sami naravnali pot. Zato so na Vodni skupnosti že neposredno pred zaključkom izdelave projekta dveh akumulacijskih bazenov, ki naj bi bila zgrajena do leta 1962, V njima bi KOLEKTIV PODJETJA. » K O ZI fl A « čestita vsem cenjenim naročnikom h Dnevu republike zbrali okrog 700 tisoč kubičnih metrov vode in z njo bi v sušnih mesecih namakali polja in njive od Kopra do Sečovelj, kjer tudi nameravajo zgraditi podoben bazen z zmogljivostjo 500 tisoč kubičnih metrov vode, seveda šele čez nekaj let. Koristnost teh bazenov bi bila kaj kmalu vidna, saj bi bil zaradi rednega namakanja kultur njihov donos za najmanj trikrat večji od sedanjega. Na Postojnskem in ilirskobistriškem področju je osnovna kmetijska panoga živinoreja. Zato bodo osušili 600 hektarov zemlje, ki je last Kmetijskega kombinata Postojna in 150 hektarov površin kmetijskih zadrug v občini Ilirska Bistrica. Tako bodo dobili nove pašnike in živinoreja se bo laže razvijala. Oskrba z vodo je velik problem v zgornjem in tudi spodnjem delu okraja. Prebivalci višinskih predelov izolanske in piranske občine že komaj čakajo na vodovod, ki bi povezoval Padno—Koštabono—Raven ter Izolo z Dvori nad Izolo. Na Sežanskem nameravajo zgraditi vodovod med Sežano, Lipico in Lokvami, tako da bi nudil vodo tudi vmesnim krajem. Za Postojno in njeno preskrbo z vodo pa sta za sedaj dva načrta, pravzaprav dve študiji: ali napajanje iz zajetja v Mlinih ali iz rova pod Trnjem. Kaj bo obveljalo, nam bodo strokovnjaki povedali že prihodnjo pomlad. Namen je tudi nadaljevati vodovod med Ilirsko Bistrico in Hrvatsko, da bi razbremenili buzetski vodovod, ki zaradi tehničnih težav nudi precej drago vodo, v Topoleu pa nameravajo zgraditi manjši vodovod. Glavno delo bo Vodno skupnost vsekakor čakalo v Kopru. Treba bo prestaviti strugo Badaševice, ki naj bo tik ob sedanji tiskarni CZP Primorski tisk, torej tam, kjer kljub opozorilom Toplovod iz Ljubljane še vnaprej vztrajno gradi svojo poslovno stavbo. In drugo veliko delo bo osušitev Škocjanskega zaliva, na katerem naj bi bili po predlogu kme-tijcev nasadi rož in vrtnin. Res veliki so načrti Vodne skupnosti Koper, ki jih rešuje hitro in uspešno, pač kakršne so potrebe In finančne zmogljivosti. Denarja veliko porabi, toda te investicije se tudi zelo hitro obrestujejo v korist skupnosti. podjetja nimajo: servisno službo za potrošnike. V sedanjih obratih nudijo razne usluge, za katere bi lahko več računali, pa raje držijo staro ceno in izgubo krijejo z drugimi viri, samo da bi vzpostavili čim boljšo povezavo med potrošniki in distributorjem. Posebno pomebno je, da ima Elektro Koper lasten projektivni biro, sam izdeluje investicijske programe in vse gradi v lastni režiji. Delo električarjev ni lahko, a bi bilo uspešnejše, če bi tudi med potrošniki vladala večja disciplina. Mnogo opravkov je s tistimi, ki si samovoljno delajo priključke in instalacije in s tem ustvarjajo motnje na omrežju, se izogibajo plačevanju elektrike, ne prijavljajo novih obremenitev in podobno. Zato pride do manjših motenj in težko priznamo, da smo jim večkrat vzrok potrošniki sami. DOPOLNILNE NAGRADE ZA OKRASITVE Koprsko turistično društvo je na predlog ocenjevalne komisije sklenilo podeliti poleg že objavljenih nagrad za ocvetličenje oken in balkonov še dopolnilne nagrade za okrasitve in ohišni-ce. Tako dobijo kot nagrado, lepe lončnine, tov. Josip Cernac iz Šalare, tov. Jana Jakopičeva, Štefka Dujčeva in Marija Aljan-čičeva iz Kopra. Okrajni Ljudski tehniki je priznal za vrt pred uradnimi prostori 5000 din in tov. Vendraminu, vrtnarju bolnišnice za kostno tuberkulozo v Valdoltri, 3000 din za sodelovanje pri okra-ševanju Ankarana, POZOR! POZOR! PODJETJA ORGANIZACIJE USTANOVE ČZP »Primorski tisk« Koper && 99 i1 Založba ..LIPA' s poslovalnicami v Kopru, Izoli, Portorožu in Sežani bo imela te dni iz uvoza nekaj prvovrstnih lil račimsklti strojev sloveče italijanske tovarne OLIVETTI ★ Xo so najnovejši tip pisarniškega stroja OLIVETTI DIA-SPRON 82 s tabulatorjem in valji različnih dolžin: 30, 35, 46, 60 in 70 cm * Računski stroji OLIVETTI več vrst * Pohitite z naročili! Sprejema jih in daje vse informacije uprava podjetja Primorski tisk na Muzejskem trgu v Kopru, telefon 172 ★ Ne pozabite: OLIVETTI pisalni in računski stroji pri LIPI v Kopru! * Še enkrat: NE ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI! V uvoz; vseh artiklov široke "potrošnje rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev, ladijskih motorjev in za vse ostale stroje naprave in opremo; tehničnega materiala, strojev in potrebščin za domačo industrijo; reprodukcijskega materiala ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvodov © [;>3 Vi. export ■> import vsem delovnim kolektivom O ob deseti obletnic! a m ii ana zsi leto 1960 se svojim poslovnim partnerjem še v: o priporoča kolektiv ČEVLJARSTVO K O F» E R čestita k prazniku republike vsem cenjenim naročnikom priporoča svoje priznane izdelke TOVARNA KLJUČAVNIC IN KOVINSKE GALANTERIJE O S, & m D ter čestita k Dnevu ustanovitve republike 29. novembru K T I W ITIIS SEZAMA čestita vsem delovnim ljudjem Jugoslavije k Dnevu republike A O O O O opravlja vsa gradbena dela: visoke in nizke gradnje, industrijske gradnje, gradi stanovanjske objekte in ceste S Vsem investitorjem se toplo priporoča ter čestita k Dnevu republike O (=3 >m OBČINSKI LJUDSKI 00« * OBČIM! »ME 2SIS * OBČINSKI 3 čestitajo k obletnici ustanovitve republike - 29. novembru vsemu delovnemu ljudstvu ter mu želijo novih zmag pri delu TRGOVSKO PODJETJE se priporoča vsem cenjenim odjemalcem ter čestita k delovnim uspehom za praznik republike - 29. november K Dnevu republike iskreno čestita iti FILIALA V KOPRU Pristaniški trg 5, poštni predal 60, tel. 97, telegr. Jadroagent Opravlja vse agencijske posle v mednarodnem pomorskem prometu, sprejema in odpravlja domače in tuje ladje, sklepa prevozne pogodbe, usmerja prevoze na vse relacije, posreduje prevoz potnikov za inozemstvo Vam nudi v svoji restavraciji najboljšo domačo hrano in po naročilu <£• Nizke cene - solidna postrežba! K Dnevu republike čestita vsem svojim gostom KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN OSTALIM DRŽAVLJANOM K PRAZNIKU - 29. NOVEMBRU OBENEM SE PRIPOROČA POTROŠNIKOM ZA ZAUPANJE IN NADALJNJO NAKLONJENOST E T s sedežem v Prestranku, s svojimi skladišči v Postojni, na Rakeku in v Pivki čestita vsem svojim odjemalcem in ostalim državljanom k prazniku republike - 29. novembru Svojim odjemalcem se priporoča za nadaljnjo naklonjenost P (S) T aS 1 čestita k prazniku jugoslovanskega ljudstva - 29. novembru vsem delovnim kolektivom ter jim želi nadaljnjih uspehov pri delu ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE SVOJIM SODELAVCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE čestita vsem delovnim ljudem k prazniku republike - 29. novembru z željo za čim večje uspehe v nadaljnji izgradnji socialističnega gospodarstva nove Jugoslavije -TURI T Koper, « Portorož, u Piran iskreno čestitajo svojim poslovnim prijateljem k Dnevu republike Vsem cenjenim gostom in ostalim državljanom čestita k prazniku republike in se priporoča za obisk kolektiv restavracije „MI OHORČIČ" SEŽANA n Jl JI Ka zaaruiara iskreno čestita k Dnevu republike vsem članom ter delovnemu ljudstvu Jugoslavije S E Z A grosistično-detajlistično trgovsko podjetje N A čestita-svojim odjemalcem in delovnim kolektivom za Dan republike V svoji široki trgovski mreži nudi potrošnikom vsakovrstno blago po konkurenčnih cenah. Za solidno postrežbo jamči z izvajanjem plačilnega sistema po učinku dela ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost. Kolektiv čestita vsem delovnim ljudem k Dnevu republike. Tovarna proizvajaprvovrstne izdelke za ženske in moške, kakovost izdelkov je priznana na domačem in tujem tržišču. Potrošniki, kupujte vedno izdelke TOVARNE PLETENIN SEŽANA F © S T © J Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB NOV Občinski odbor JLMS Občinski sindikalni svet HILIMSIKA BI čestitajo vsem državljanom ob obletnici ustanovitve nove Jugoslavije ter jim želijo novih uspehov pri delu. Trgovsko podjetje »Isbia - Becvz-« koper s svojimi poslovalnicami v Divači, Izoli, Kopru, Kozini, Bujah, Piranu, Novem gradu in v Umagu se priporoča svojim odjemalcem in jim čestita k 29. novembru Trgovsko podjetje » « Sežana čestita vsem cenjenim potrošnikom ter prebivalcem svojega okoliša k prazniku ustanovitve nove Jugoslavije. i k t i v kovinskega podjetja čestita k prazniku republike - 29. novembru vsem svojim.sodelavcem, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom ter vsem državljanom Jugoslavije. Delovnim ljudem komune in ostalim državljanom čestitajo za Dan republike: Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB Občinski odbor SZDL Občinski odbor LMS Občinski odbor ZVVI Občinski sindikalni svet Zveza rezervnih oficirjev in podoiiciriev e z a n a * Gozdno gospodarstvo A Postojna A čestita k Dnevu republike 29. novembru vsem poslovnim sodelavcem ter vsemu jugoslovanskemu ljudstvu za dosežene uspehe. I Silil:i. lil. t:::::». It. metijsko-gozdarska poslofis immi § t čestita k Dnevu republike vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije ter želi mnogo delovnih uspehov pri graditvi socialistične "S domovine ISKRENO ČESTITA VSEM CENJENIM ODJEMALCEM TER SVOJIM SODELAVCEM K 1)NEVU REPUBLIKE DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA KOLOS^IALE - PIRAN Kolektiv TRGOVSKEGA IZVOZNO-UVOZNEGA PODJETJA H r\n m ¿v rr=r">i mm u čestita ob DNEVU REPUBLIKE vsem vinogradnikom Istre, zadružnim organizacijam in vsem odjemalcem IMOVINSKA Z&0ÍNKA ZA OÜAJ KOPU V Eí O P u čestita v svojem in v imenu vseh svojih članov jcgoslovanskcmu ljudstvu k državnemu prazniku - 2(J. novembru LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZBL OBČINSKI ODBOR ZS HOV OBČINSKI 00B6R ¡.MS čestitajo vsem delovnim kolektivom in družbenim organizacijam k doseženim uspehom za Dan republike ¡HOVSKO popelje nudi svojim potrošnikom vedno sveže in najceneje vse vrste prehranskega blaga v svojih poslovalnicah O Vse potrošnike vabi, da se vedno poslužujejo njegovih poslovalnic ter jim čestita k prazniku - 29. novembru Veletrgovina RERA Portorož čestita k državnemu prazniku 29. novembru svojim poslovnim prijateljem, odjemalcem in vsemu jugoslovanskemu ljudstvu h\ C P C r lia MEDNARODNA ŠPEDSCiJA IN TRANSPORT KOPER opravlja vse posle mednarodne špedicije in transporte ■/. avtovlaki po državi in inozemstvu. V svojih skladiščih jamči za strokovno vskladiščenje najrazličnejšega blaga, tudi carinskih in konsignacijskih pošiljk. Svojim naročnikom nudi usluge pomorske špedicije in prevzema kosovne pošiljke za prevoz na vseh progah v državi IZZ3 " "T" K DNEVU REPUBLIKE iskreno čestita in žeii še mnogo delovnih uspehov TOVARNA MOTORNIH VOZIL (D F> E v EEi /'V M i • '. -TS PS p it ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE DELOVNIM KOLEKTIVOM TER VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN JIM ZELI NADALJNJIH USPEHOV PRI DELU krilnim vsern obiskovalcem kinopredstav v Piranu, Portorožu in Sečovljah želi čimveč razvedrila. K Dnevu republike pošilja iskrene čestitke vsem kolektivom ter delovnemu ljudstvu CENENOST IN KAKOVOST NAŠIII IZDELKOV BOSTA VAŠE ZADOVOLJSTVO ! Delovni kolektiv iskreno čestita k prazniku republike, 2'J. novembru, cenjenim odjemalcem in vsem državljanom Jugoslavije z željo, da bi imeli pri nadaljnjem delu še več uspehov Trgovsko podjetje Čestita k prazniku —2S>. novembru vsem cenjenim odjcmalccm in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost OBRTNO GRADBENO PODJETJE opravlja vsa gradbena, mizarska, pleskarska, kleparska in vodnoinstalaterska dela solidno in po najnižjih dnevnih cenah. Toplo priporoča svoje cenene usluge. Vsem poslovnim prijateljem■ in naročnikom iskrene čestitke k Dnevu republike. Trgovsko podjetje JP čestita k prazniku 29. novembru vsem svojim sodelavcem. Na zalogi ima vedno vse vrste rezanega lesa, drva in premog za gospodinjstva. Po naročilu dostavlja blago na dom. Potrošnike opozarja, da si pravočasno oskrbijo potrebno gorivo. F SOBO-ČRKOSLIKARSTVO IN PLESKARSTVO DI r I opravlja vsa v stroko spadajoča dela solidno in po najnižjih dnevnih cenah. Vse cenjene naročnike vabimo, da se poslužujejo naših cenenih storitev. K Dnevu republike iskrene čestitke vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije Staršem in otrokom, prosvetnim organizacijam, Članom Društva prijateljev mladine, članom Ljudske tehnike ter svojim poslovnim prijateljem in delovnim množicam iskrene čestitke k Dnevu republike — 29. novembru kolektiv tovarne igrač in kovinskih izdelkov IZOLA Trgovsko podjetje E3 ima v svojih poslovalnicah bogato izbiro železnine, gospodinjskih potrebščin, električnih aparatov in materiala, pohištva, stekla, barv in lakov, kozmetičnih in toaletnih potrebščin, pralnih in čistilnih sredstev, fotografskih aparatov in potrebščin, ur in izdelkov iz plemenitih kovin in plastičnih mas. Blago nudi pe najnižjih cenah. Vsem našim odjemalcem iskrena voščila k 29. novembru. Občinski komite ZKS o o i svet čestitajo k državnemu prazniku — 29. novembru vsemu delovnemu ljudstvu in mu želijo novih delovnih zmag. iskreno čestita k Dnevu republike vsem poslovnim sodelavcem ter delovnemu ljudstvu Jugoslavije. © čestita k Dnevu republike vsem poslovnim prijateljem ter delovnemu ljudstvu Jugoslavije. Potrošnikom se tudi v nadalje priporoča s svojimi kakovostnimi izdelki. INDUSTRIJSKO PODJETJE ZA ELEKTROZVEZE LJUBLJANA — PRŽANJ pošilja iskrene čestitke k prazniku republike — 29. novembru vsem delovnim kolektivom, družbenim organizacijam ter vsem državljanom, Delovni kolektiv /t v o H o n o // KOPER čestita k prazniku republike ftUIÚfi m l\[ O P R se priporoča s svojimi storitvami ter čestita vsem delovnim kolektivom za 29. november VELEBLAGOVNICA v KOPRU se priporoča cenjenim potrošnikom za nadaljnjo naklonjenost. K Dnevu republike iskreno čestita vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije. KINEMATOGRAFSKO PODJETJE KOPER čestita k Dnevu republike vsem poslovnim prijateljem In obiskovalcem kinopredstav -» « mca za iskreno čestita v svojem in v imenu vseh svojih članov ob jugoslovanskem prazniku — 29. novembru vsemu delovnemu ljudstvu. ima vedno topla in mrzla jedila, najboljša domača vina ter brezalkoholne pijače. Vsem cenjenim gostom iskreno čestita k prazniku republike ter se priporoča. n ■ v (rsniiíií0 Zadružna poslovna zveza n v KOPER odkupuje in prodaja kmetijske pridelke, obnavlja vinograde in sadovnjake, ima lastno remontno mehanično delavnico, trgovino na drobno in debelo z nadomestnimi deli in splošnim agro-avtomaterialom, trgovino s semeni, umetnimi gnojili, sadnim in trsnim materialom. Vsem poslovnim prijateljem, zadružnim kolektivom ter vsemu delovnemu ljudstvu iskrene čestitke k Dnevu republike. se priporoča vsem dosedanjim naročnikom ter jim čestita k Dnevu republike K Dnevu republike iskreno čestita delovni kolektiv t? trgovsko podjetje z industrijskim blagom na debelo KOPEK priporoča ogled bogatih zalog tekstilnega blaga, železnine, galanterije, kemikalij ter pohištvene opreme. Kolektiv podjetja se zahvaljuje za naklonjenost ter čestita vsem cenjenim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu za Dan republike. . ... f KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA KOPER se še nadalje priporoča vsem cenjenim odjemalcem ter jim zagotavlja, da se bo trudil ustreči s kakovostnim blagom in konkurenčnimi cenami. Ob Dnevu republike čestita vsem poslovnim prijateljem ter delovnemu ljudstvu Jugoslavije Podjetje za projektiranje visokih in nizkih gradenj KOPER pošilja iskrene čestitke k Dnevu republike poslovnim sodelavcem ter delovnemu ljudstvu naše socialistične Jugoslavije. TOVARNA KEMiCNIH PRALNIH IZDELKOV M J0 S R A Ki cesti ta vsemu jugoslovanskemu ljudstvu za dosežene uspehe ob prazniku - 29. novembru. Vsem sodelavcem in odjemalcem se zahvaljuje za dosedanje sodelovanje in priporoča svoje prvovrstne proizvode: kozmetične izdelke, toaletna mila, ierpentinovo milo, pralne praške za pranje najfinejših ikanin, „PERLA" kremo za čevlje. Razen lega lahko postreže s svojimi najnovejšimi proizvodi najboljše kakovosti. Delovni kolektiv kovinsko - obrtnega podjetja ISTRAMETAL PIRAN čestita k Dnevu republike vsem delovnim kolektivom Jugoslavije, Cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem se za sodelovanje še nadalje priporoča OBRTNA DELAVNICA INSTALATER K O O se priporoča in čestita k 2 9. novembru vsem cenjenim strankam .,¡53 r -H ¿J «P H" «as SSL I i 0 ^ ii 7 fa I J ^ in U JI m... tČ3& SEŽANA Podjetje opravlja vsa instalacijska dela na daljnovodih visoke napetosti kakor tudi vsa popravila in napeljava na nizkonapetostnem omrežju ik Priporoča svoje storitve ter čestita vsem potrošnikom električne energije k 29. novembru, prazniku jugoslovanskih narodov .S S z rajoni: SEŽANA, POSTOJNA, ILIRSKA BISTRICA, PODGRAD, PIVKA, KOZINA, DIVAČA, in KUBED Trgovsko podjetje lad%ank& izola Vam nudi v svojih poslovalnicah najrazličnejše potrošne predmete. Posebno opozarja vse potrošnike na svojo najmo-derneje urejeno samopostrežno trgovino, kjer si lahko potrošnik lvtro in poceni nabavi vse potrebno blago Vsem odjemalcem iskene čestitke k prazniku - 29. novembru Vse potrebno sleklo, brušenje in matiranje Vam opravi najhitreje in poeeni -steklarska delavnica F O F O ¥ I Č vsem naročnikom čestita k prazniku republike Okrajna zadružna M zveza K O P E S čestita vsem zadružnim poslovnim zvezam, zadrugam, kolektivom kmetijskih posestev, kmetovalcem in vsem državljanom k Dnevu republike in jim želi čim več uspehov pri graditvi socialističnega kmetijstva » čestiia ob Dnevu republike delovnemu ljudstvu Jugoslavije ter članom Vodne skupnosti Delovni kolektiv Industrije plastičnih mas in umetnih smol Id o KOPER čestita delovnemu ljudstvu in vsem poslovnim prijateljem ob Dnevu republike - 29. novembru Podjetje proizvaja vse vrste izdelkov iz plastične mase, antikorozivno opremo za laboratorije in kemijsko industrijo, gospodinjske in tehnične predmete, polyetilensko embalažo z reklamnim tiskom, IP REN gobasto maso ter polivinilacetatno emulzijo RIVIL fl V UMI..........1111 lili......III......III......Illlllll...................................................................................................................................................................................It (i)llttitHini*»ltllHmiltllltlltltMliniH1f