*) Solnce in življenje. Solnce je izvor vsemu življenju in delu na zemlji. Solnfina toplota dviga vodo kvišku, *) nNapredak", št. 1., XLIX, str. 45. pokreta morske struje in vetrove, ki se jih človek poslužuje, ustvarja vire, potoke in reke. S solncem dvignjena vcda pada na zemljo in oživlja rastline. Solnce daje in vzdržuje s stojo svetlobo in toploto življenje, gibanje in delo. Vredno se je diviti starim narodom, ki 80 videli po nekera instinktu ali a posebno ostrimi očmi v solneu izvor vsega življenja in so ga obožavali. Da se 8olnce utrne in ohladi, kar se tudi nekoč zgodi, bi prestalo na zemlji ?se življenje in vse gibanje. Vse bi zmrznilo. Solnce je izvor vseh snovi na zemlji in tako tudi našega življenja. Snovi našega telesa niso nie drugega nego pretvorjene kemiške snovi, ki jib. dobivamo iz hrane. Solnce ustvarja našo hrano, pa je ono edini in poslednji izvor vseh sil, ki jih razvija naše telo, kar je gibanje in delo. ČJlovek je pravtako dete solnca kakor so to viri in potoki. Kadar smo žejni nas napaja solnce; kadar smo lačni in trudni, nas krepi solnce; a kadar delamo duševno, delamo to 3 pomočjo solnca. Moč naših mišic in našega mozga prihaja iz krvi, ki organora neprestano dovaja redilnib snovi. Ako bi ne prišla kri samo nekoliko trenutkov v mozeg, bi se človek onesvestil. Kri nastaja iz redilnih snovi hrane, ki jo uživamo. Hrana se različno pripravlja in pretvarja. Hrana je rastlinska in živalska. Živali, ki se hranijo z mesom, se hranijo z onimi živalmi, ki se rede z rastlinjpm. Potemtakem bi živali ne mogle živeti brez rastlinja. Tako je rastlinje poslednji in edini izvirek hrane na zemlji. Rastlina pa prihaja rarno od soluca. Svetloba in toplota sta rastlini hrana. Pod yplivom teh prirodnih sil razstavlja rastlina ogljikovo kislino, ki se nahaja v zraku, tako da kisik postane prost, ogljik pa obdrži rastlina, ki iz njega tudi v glavnem obstoji. Ziva solnSna sila se pretvarja v rastlino. S to rastlinsko snovjo se hrani žival, a z njo se zopet branijo druge živali, pa tudi človek. Kisik pa, ki ostaja t zraku, služi za dihanje tako živalim kakor človeku, zakaj brez njega ni organskega življenja. Eadar jemo rastlino ali žival, ki se hrani z rastlinami, sprejemamo vase del solnčne toplote ali solnene svetlobe ali solnčne sile, iz česar se ustrarja vsa moč našega telesa in življenja. Ako človek ne je, ne more delati ter izgubi moč. Moč se nadomešča » hrano, a v hraui je spravljena moč, ki prihaja od solnca Brez soloea ni torej ničesar. Ob toploti 30 stopinj 86 pretvori kokošje jajce v 21 dneh v živo bitje. Telesna toplota, ki z njo izvali koklja pišče, prihaja od hrane, ki jo zauživa, a izvor vsi tej toploti je zopet solnce. Ž<>Ieznica hiti s svojo močjo in vleče veliko breme. Odkod tolika sila ? To je solnčna sila, ki se je pred ranogo milijoni let pretvorila v rastlinje, ki je prišlo pod zemljo in se izpremenilo v oglje. A sedaj sila iz oglja žene železnico. Stephenson, izumitelj prve lokomotive, je rekel: nNihče drugi nego solnčna toplota goni stroj." Rastline so vsesale solnčno silo in jo sedaj vračajo. Prav pravi neki glasovit fizik, da je oglje solnce v kleti. Nastalo je iz solnčne toplote, pa se more zopet pretvoriti v toploto, t silo. Na templju starih Egipčanov, posvečenemu bogu solncu, je bilo zapisano: BOno (solnce) je, ki je napravilo vse, kar obstoji, in ničesar ni, kar bi bilo kdajkoli napravljeno brez njega." Brez svetlobe ni življenja, ni sile, ni zdravja. Bastlina ostane brez svetlobe bleda in nerazvita. Ogljikova kislina se razkraja v oblačnih dneh počasneje nego v vedrih dneh. Ljudje v globokib, mračaih in vlažaih dolinah so duševno slabo nadarjeni, ker se jim ni mogel mozeg prav razviti. Malo solnca — malo tudi pameti. Kakor je to v fiziškem svetu, tako je tudi v duševnem ali moralnem. Tudi tukaj je svetloba prva in najpotrebnejša. Kjer je duševna svetloba, namreč znanje, znanost, izobrazba in resnica, tam je tudi duševno zdravje in blagioja, medtem ko je ondi, kjer vlada teraa, glupost, praznoverstvo in suženjstvo. Kakor daje solnčna svetloba življenje in moč, tako donaša tudi duševna svetloba napredek, ino6 in srečo. Davorin Trstenjak.