•lišati mladeniS <vro ime, proti slepcu. siekla z odp/I.tai rokami Vojaikl novineo, SeIi?UaEa paE«st. Bi*js4I KmsUfosr preložfl za »Eto. Ctospo- tatf^HlaK. Mefl tera, Ko sta tu Cakali in gsvorlll o žMjearfo na kmetih, s« je častnik vrnil ter z narednikom sdSel r sobo za slepce. Ko sta se nekaj časa mudila pri nesr«dnikih, je Šel zopet po stopnicah dol nadvoriSče. Janez je Sel za njim s skrinjico na hrbtu in ijopotno palico r roki, spremljan od narednika tja do »rat Castnikovega stanovanja. Tu je fiastnik slepca aaro prijel za roko in mu rekel:- rtTam notri je Katrica; priSakuI* raSi" S temi besedami je odprl vrata. Janez jo potegail iz žepa list ter visoko ga dr8ei5 reselo zaklical: BKatrica, ljuba Katrics, s tabo smem domov! fG9 t€Q mJ ni treba fdužiti vojake; tu ]e mo]a od* pnstnica!" «Res je, kar bravi", ]e rekel Castnik, videč, da ae Katrica ni upala verjeti. Me'd tem ]e bil Janez e razprostrtimi rokami slopil y sobor a Katrica mu ni pohitela nasproti. — Dlnjena deklioa se je zgrudila s atflla ter se po kolenih plazila k svoji dobrotnici, k> Je scdela na zofi. Eoke dvigaje In plakaje, hvaležno ji zroč v oči, je frtivorila deklioa: Q gospa, kdo naj pride v nebesa, Če ne boste wi! Oh, boseda mi zastaja! Srce mi bo poftilo, umrfta hom od veselja. Hvala vam, {isočkrat livala;" Ia res )i je glava brez moSi omahnila gospej v naroCje in molče so ie oklenila njenih kolen. Naen Erat pa se je vzdramila iz ginjenosti, planila je poSonou ter z glasnim • zklikom, ./ ka*err»,i ;e l?i'd ie Ko sta bila^do kraja izrazila svoj« yeselj» in hvaležnost, sta Katrica in Janez zapuStila bolnico , spremljena. od prijaznih voščil svoiih dobrotnikov. Cudno je-Jbilo-videti» kako j« cretoi5a bnetica , elepegai vojaka vodefi za roko, stopala, po y«nloiskih ulicah. Vsi mimogredoči so strmefi postajali, ne toliko crozorjeni od postava nesreSnika, ki je s skrinjic« na hrbtu in zetenim sengilom ns očen stopal po leg deklice kakor od n€razumr»Wega/ izraza, ponOSP. in veselja. ki js obrazu dekletovemu da]al nekaj ft»v robne^a in plemenilega. Dobra Katrica J« bila tako ponosna na uspeh svoj« požrtvovalnosti ia poguma, da je stopala z dvignjeno glavo in veselja žarečim obrazom, na da bi bila povesila oči pred radovednimi pogledi m«S6anor.. Silno se ji ]• mudilo iz mesta, zato je prigau jala slepca, naj se nožuri. Nepričakovana zmaga Jo je bila iznenadila,. Še zdaj je komaj verjela v^e to , in vCasih jo je spreletel strah, kakor da bi s© bala, da hi ji k"do ne iztrgal nesrefinega prijatelja. Slednjič je prišla do mestnih vrat; videla je na daljnem obzorju odprto polje, čez katero ]e držala pot v njeno vas. Sele zdaj se je iz njenih prs iavll glasen krik veselja. Hvaležno jo obrnila oči protl nebu, se pokrižala in rekla neizrečeno srečna: ^Zdaj pa le stopiva, Janez! Zdaj sva prostal" Huda vroCina. je 6e bila, dasi so sence dreves na Ueh postajale daljše. Cez pustinjo in polja je fte plaval prozorni duh poletja; listja ni ganila niti sapica; ptice so tiho scdelo raed nepremičnimi listi; vsi ^rlasovi narave so molčali; doklcr je neslo oko , ni bilo vidoti niti Ijudi niti živali, bilo je, kakor da je zemlia zadremala od utrujenosti. Na robu samotne poli, krite od vej mladih hrastov, je ležal voja.k z glavo na tornistru in spal. V.il je bos, čevlji so ležali poleg nje|ga. Mlada kmctica je sedela ob iijegovi strani ter, upirala vanj bolestni pogled, med tem ko mu je natihem z brezovo ve]o muli« preganjala z obraza in ¦og. Vojak je ležal* na ležlgfiu diTJe materiho duši c«, kl je okroainokrog širil sladko Tonjavo. Oivja zvončica mu j« svojt zvončke nagibala 6ez 4elo; poleg njegovib. nog js sinjemoflri Bvišfi flrigal svoie krasn« Čašice. Moral jt ž« dolgo iasa po5ivatia ka]ti ajegGva spremlj«valka J« nemirno pogledala v solnce, te>t bi hotela iz teka niegovega doiočiti, kako dale6 se je že pomaknil 9an, Morda je pa njeaa- skrta izvirala iz druge^a vzroka. In res je zapazila, da s» i» bilo to solnc« žasukalo okrog ogla hrastovega gozda in so njegovi Žarki že žgofte padali ha telo speSega vojaka. Bila je Žedalje bolj' v zadregi; vstala je in se ozirala naokrog. Najprej Je hotela upog.niti veje mladega hrasia in jih zvezati, da bi vojaku podaljšala pofiitek; a ta poizkus ie bil brezuspešen, ker je si jalo solnoe že naravnost na cestni rob. Potihoma in rahlo stopajofi je zdaj zlezla r gošSavo in z nožem odrezala dve dolgi, ravni veji, sa ustopila pred vojaka in gleiiajoč na solnce, kakor bl preračunavala naCrt, veji vtaknila poleg njega kar v tla. Potem si jo odvezala pas ter predpasnik kot Siroko zagrlnjalo obesila pred prijateljev obraz, nato pa j'e zonet zadovoljna sedla poleg n]ega. Se-dolgo je poslušala. kako diha, kakor bi fiotela šteti udarce njogovega srca. V o5i mu ni mogla videtij ker jih je zakrivalo zeleno senfiilo, Slednjič se je vojak zganil, plaho tipal okrog, iztegnil roke ter plaho zakiical: OTKatrica, Katrica, kje pa si?" Deklica ga prime za roko in pravi: ,,Tukaj sem, Janez, Pomirt se. A zakaj se treseS, kaj ti jo?" «Sanjalo se mi je, da si šla od mene", odgovo* n mlarlenič in se vzravna. ,,Kakšne sanje so bile to^ Se zdaj sem ves poten od straha." (Dalje prihodnjiC.i >