NOVEMBER 2006 BVEZNI IZVOD VOLITVE 2006 Zmagovalci in poraženci pogovori Hrovača med najlepšimi v Sloveniji Minister na ogledu peskokopa v Kotu Praznovanje rokometnega jubileja UL' ČINE RIBNICA 29. november 2006, letnik X REŠETO ZAHVALA JOŽETA LEVSTKA VOLIVCEM Vabljeni na odprtje razstave Iz likovne zbirke Riko v petek, 1. decembra 2006, ob 19. uri v Galerijo Miklova hiša. Slavnostni govornik odprtja razstave bo dr. Vaško Simoniti, minister za kulturo RS. Na tretji razstavi izbora del iz Likovne zbirke Riko bodo predstavljena dela Uršule Berlot, Anje Jerčič, Jurija Kalana, Ganija Llalloshija, Maje Pučl, Marije Rus in Nike Zupančič. Odprtje razstave bo obogatil koncertni harmonikar Marko Hatlak s skladbama častitega Johanna Sebastiana Bacha in s sodobnim tangom Astorja Piazzole. Razstava bo na ogled do 31. decembra. ^2) RIKO Spoštovani Ribničani! Tako kot ste me mnogi spodbujali pred volitvami, dobivam tudi po njih veliko čestitk. Ob vsaki zahvali in vsakem stisku roke pa dobre želje vračam tudi vam, ki ste me v drugem krogu ponovno ali prvič podprli in mi s tem izrazili svoje zaupanje. Hvala, da verjamete in zaupate v moje pošteno delo. Hvala vsem, ki ste se udeležili volitev, ne glede na to, kako ste volili. Zahvaljujem se stranki N.Si za javno izraženo podporo. Želim postati dober župan vseh občank in občanov. Jože Levstek ZAHVALA ALOJZA MARNA VOLIVCEM Želel bi se zahvaliti vsem volivkam in volivcem, ki ste mi na teh volitvah namenili svoj glas, hkrati pa čestitam novoizvoljenemu županu g. Jožetu Levstku in mu želim uspešno vodenje občine Ribnica. Alojz Marn Socialni demokrati občankam in občanom Ribnice Zahvaljujemo se vsem volivkam in volivcem, ki so na nedavnih lokalnih volitvah poklonili svoj glas županskemu kandidatu in kandidatkam ter kandidatom Socialnih demokratov za občinski svet v Ribnici. Rezultati volitev kažejo, da smo uspeli ohraniti zaupanje pomembnega dela prebivalcev Ribnice, čeprav nismo dosegli podpore, ki bi nam prinesla odločilnejši vpliv in odgovornost pri upravljanju javnih zadev v občini. Naša zaveza pri bodočem sodelovanju v delu občinskih organov ostaja prav odgovorno ravnanje in odločanje s soglasjem čim širšega kroga posameznikov in organizacij. V največji možni meri si bomo prizadevali za uresničitev v predvolilnem času danih obljub in predstavljenih načrtov. Ob tej priložnosti čestitamo k izvolitvi za župana gospodu Jožetu Levstku in vsem svetnicam ter svetnikom v občinskem svetu Občine Ribnica. Novemu občinskemu vodstvu želimo uspešno delo pri uresničevanju zastavljenih nalog ter veliko posluha in modrosti pri usklajevanju pogledov na življenje in razvoj Ribniške doline. Socialni demokrati Ribnica NOVEMBRA PIŠEMO: Dogodek meseca: 69 glasov prineslo zmago J. Levstku 4 Novice iz doline Peskokopa izkoriščana preko meje 5 V izjavi za javnost so vaščani Kota zapisali, da je bil njihov bojkot prvega kroga volitev le oblika protesta, "ker oblast dovoljuje, da gredo zadeve svojo pot, težave in trpljenje vaščanov pa so nepomembni. Pomemben je kapital, ki gaje, kot kaže, pri pesku dovolj, da zasuje vse luknje in žepe vseh tistih, ki bi morali ukrepati in zagotoviti z zakoni pravično odločanje." V središču Jože Levstek 6 Krajan Nemške vasi, oče petih otrok, ki bo kmalu začel graditi novo hišo v Hrovači, saj v zdajšnji bivata dve družini, se veseli izziva županovanja, ker seje dolgoletnega dela v direktni proizvodnji po malem nasitil. I) P* hi bS #7 fwmt'so Veselje IZVOLJENEGA ŽUPANSKEGA KANDIDATA Jožeta Levstka Minister Podobnik na obisku PRI NEZAD0V0UNIH vaščanih Kota Turizem smo ljudje Med najlepšimi Ribnica in Hrovača 7 Po volitvah Konec županovanja za Marna 8 Kulturne drobtinice Posthumna nagrada Janku Modru 9 Kulturna ropotarnica 10 Razpisi 14,15 Zabavne strani 22 Ob SOletnici RIBNIŠKEGA ROKOMETA SO SE ZBRALI SKORAJ VSI NEKDANJI ROKOMETAŠI VAŠKO ETNOLOŠKO TURISTIČNO DRUŠTVO HROVAČA Že vrsto let v začetku decembra Hrovačo obišče Sveti Miklavž. Tudi letos vas bo razveselil Med našimi ljudmi Polona McPartlin Športni utrinki 50 let ribniškega rokometa ji Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica l1! Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič-članica Programski svet: Jože Tanko, Darja But, v Vesna Horžen, Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar 0 Lektorica: Tanja Debeljak h' Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 -L/ Tisk in prelom strani: M' KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov v torek, 5. decembra, ob 17. uri. Drugi dogodek, ki ga bomo pripravili Hrovačani v veselem mesecu, so Žive Jaslice. Uprizorili jih bomo na božični dan, 25. in v soboto 30. decembra, ob 17. uri. Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 22. december 2006 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 13. decembra 2006 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje); Jesenski kontrasti — D Hi 31 d« Ribnica ima novega župana 69 GLASOV PRINESLO ZMAGO £ JOŽETU LEVSTKU Tesen izid, toda ponovno štetje ni bilo potrebno kljub ugovoru SLS Glas na glas, vsako volišče je 12. novembra nihalo tehtnico - enkrat na stran Alojza Marna (SLS), drugič k Jožetu Levstku (SDS). Še člani komisij, ki so oddajali zapisnike na občino, so bili radovedni, kaj se odvija za glavnimi vrati. Tako tesen boj jih je presenetil kot večino prebivalcev. Ribničani so bili 'prepolovljeni' v odločitvi, kdo bi lahko bil H boljši župan, in slišati je bilo, da jih je precejšnje število Levstka izbralo zato, ker je kandidat SDS, kije zmagala kot politična stranka. V roke so ji predali celotno oblast, vključno z županom, ker so domnevali, da bi Marn v skupini politično drugače mislečih težje vodil razvoj občine. "SDS bo tako prihodnja štiri leta lahko nosila polno odgovornost za vodenje," so komentirali volivci. Dejansko sta se kandidata za župana ves čas gibala le v odstotku glasov razlike, le na koncu je ta znesla skoraj 2 odstotka oz. 69 pomembnih glasov. Skoraj na vseh voliščih sta bila izenačena in zmaga Levstku je prišla ravno z zadnjimi volišči: Rakitnico in Goričo vasjo. Šele ob devetih zvečer je bila informacija nekako dokončna. Ribnica ima novega župana, že tretjega v zadnjih devetih letih, in z njim bo poskusila uresničiti to, kar s prejšnjimi menda ni mogla. Jože Levstek je bil vidno vznemirjen po napetem štetju glasov, najbolj nezaželen trenutek pa se je odvijal malo po osmi, ko je nekdo, ki je volitve spremljal v sejni sobi obrtne zbornice, vkorakal v tabor SDS in dejal, naj se zmagoslavje neha, kajti zmagal naj bi Marn. S podobno dezinformacijo so se kratek čas spopadali tudi na sedežu SLS, nakar je bilo jasno, da bo zmaga po štirih letih spet odšla v roke SDS. Predsednik ribniške SLS Benjamin Henigman je takoj sprožil postopek ugovora na rezultate in stranka ga je naslednji dan tudi uradno vložila, vendar ga je občinska volilna komisija zavrnila, ker politična stranka ne more biti pritožnik, pripombe pa so bile presplošne in niso opominjale na točno določene nepravilnosti. Slovenska ljudska stranka je poraz pripisala slabši volilni udeležbi (49.82%) oz. ji "očitno ni uspelo prepričati svojih volivcev, da bi glasovali za njihovega kandidata, čeprav so morda simpatizerji te stranke." Franc Češarek je priznal, da ima SDS "bolje organizirano volilno telo" in tudi hitreje je stopala v akcijo na letošnjih volitvah. Dobre pol leta prej je bila najbolj aktivna stranka in je potegnila vzvode, potrebne za zmago. K sodelovanju je povabila tudi Novo Slovenijo in ta je izpolnila obljubo, da bo v prvem krogu šla v boj s svojim kandidatom, v drugem pa podprla Levstka. Med prvimi, ki so hiteli čestitat in objemat novega župana, je bila tako tudi Anica Benčina, za izide v Ribnici pa se je menda zanimal tudi premier, ki se je tedaj ravno mudil z gospodarstveniki v Saudski Arabiji. Pred 30. novembrom, ko bo potekala ustanovna seja novega občinskega sveta, ki bo moral potrditi še mandat novemu županu, so potekala tudi usklajevanja glede sestave odborov. V igri je bila večinoma samo ena opcija, da se število svetnikov določene stranke določa glede na pridobljene mandate na volitvah. Le mandatna komisija je bila bolj trd oreh. SDS, ki je dobila največjo podporo na volitvah, bi želela tudi pri tej pomembni komisiji, ki odloča o volitvah in imenovanjih, imeti večino, medtem ko drugi zagovarjajo načelo enakopravnosti: 5 članov, 5 strank. Politično aktivni Ribničani se sicer precej nagibajo k domnevi, da bi Levstek in SDS utegnila celo uresničiti vse, kar sta pred volitvami obljubljala in to samo iz enega razloga: ker imata zdaj vse vajeti v rokah -popolno lokalno oblast in še vplivnega poslanca. Če se jim tokrat ponesreči, bo stranki čez štiri leta trda predla, se zaveda tudi sama SDS. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Tesen izid je ustvarjal zmedo v taboru SDS... Končni rezultat pa prinesel veuko veseue. Ravno obratno je bilo v taboru SLS. ... potem veliko razočaranje. Najprej veseue ... v Rsšero KOMENTARJI NEPOSREDNO NA VOLILNO NEDELJO Tabor SLS Alojz Marn: "To so pač volitve. Bil bi slab znak, če bi izgubil za 300 ali 400 glasov, če pa tako za malo kot zdaj, je pa seveda neprijetno.” Benjamin Henigman: "Zahtevali bomo ponovno štetje glasovnic." "Molili bomo za zdravo pamet," je dejal eden od svetnikov SLS, ko je odšel skozi vrata sedeža stranke, čakajoč na uradne izide naslednjega dne ter ponovnega štetja. V taboru SDS je bilo slišati... Član SDS je v trenutku, ko je po zdravici in fotografiranju prišla informacija o zmagi nasprotnega tabora, duhovito pripomnil: "Počakaj, zbriši osebe, samo šampanjec pusti!" Vinko Levstek: "Menjave v občinski upravi bodo vsaj tri, med njimi v najpomembnejšem oddelku za okolje in prostor. Najprej bomo postavili prioritete razvoja občine, da bomo lahko štiri leta dobro delali, in tudi večji poudarek bomo dali vasem." Jože Levstek: "Bilo je napeto in zadnjega pol leta zelo naporno." Jože Tanko: "Zaslužili smo si zmago, saj smo bili najbolj aktivna stranka." Minister Podobnik ugotovil nevzdržne razmere v Kotu PESKOKOPA IZKORIŠČANA PREKO DOVOLJENE MEJE Najprej sanacija peskokopov, nato odločitev o njuni nadaljnji usodi, je sklenilo ministrstvo Minister za okolje in prostor Janez Podobnik se je v Ribnici letos oglasil že tretjič in z županom spregovoril o prostorskem razvoju v občini. Ker pa je bil sobotni dan, 4. november, blizu drugega kroga županskih volitev, Marn pa iz enake stranke (SLS), se je minister oglasil tudi pri nezadovoljnih prebivalcih Kota. Z ekipo, v kateri je bila tudi direktorica Direktorata za okolje in prostor Metka Černelč, se je najprej odpeljal do peskokopa, nato pa so se v hiši predsednika vaškega odbora srečali s predstavniki Kota: predsednikom Tomažem Koširjem, Janezom Goršetom in še dvema vaščankama. Minister je dejal, daje na Direktorat za okolje in prostor prispelo kar nekaj anonimnih prijav o izkoriščanju peskokopov, nakar so ugotovili, da je na določenem delu izkoriščanje dejansko preseglo plansko določeno področje. Tako se bo treba najprej odločiti o prihodnosti peskokopov, šele nato bo govor o morebitnem obvozu. Černelčeva je pripomnila, da mora občina kot investitor zdaj pripraviti nov izvedbeni akt in v njem predvideti, ali dejansko še obstaja interes za nadaljnje izkoriščanje. Avtoprevozniki pa morajo predhodno sanirati "to gromozansko luknjo", je dejala direktorica. Minister je obljubil, da bo o vsem obvestil pristojni ljubljanski inšpektorat za in ureditvi lastnine, ki jo v celoti financira država, dobili ca. 50 % sofinancirano tudi potno mrežo, so dejali predstavniki občinskega odbora SDS. Po srečanju z vaščani se je minister odpravil na novinarsko konferenco v sejno sobo Občine, kjer je spregovoril še o novi prostorski zakonodaji, ki bo občini omogočala bolj dinamično odločanje o prostoru, nadaljnjo uporabo KDO NAS BO POSLUŠAL? okolje in prostor, ki bo nato odločil, ali se dela na območju, kjer je dovoljeno izkoriščanje, preseženo zaustavi ali ne. Gorše je opozoril tudi na vodni vir pod peskokopom, saj je bil tamkaj vodovod zgrajen že leta 1905. Zdaj je to zajetje pitne vode za vasi Jurjeviča in Breže zaradi peskokopov presahnilo. Poudaril je, da so se bojkota in odločne akcije tokrat lotili zato, ker je država vseskozi povsem nezainteresirana za rešitev problema in na prošnje sploh ni odgovarjala, dokončno pa jih je ujezila namera občine, da asfaltira cesto od 31. številke dalje, "ker se s tem problem spet ne reši". Vaščani Kota trdijo, da pritiske trpijo že od leta 1968 in da zdaj zahtevajo enakopravnost pred zakonom. Dan prej so bili predstavniki vasi povabljeni v Dolino tudi na pogovor s takratnim županskim kandidatom Jožetom Levstkom, ki pa je kot rešitev problema navajal komasacijo. V njenem okviru se bo zgradila tudi nova potna mreža, po kateri bi potekale tudi obvoznice. Prednost rešitve je v tem, da bi ob istočasni zložbi zemljišč Ljudje so nam ponovno kazali razpokane fasade, čeprav se zavedajo, da bi neposredno škodo zaradi prevozov tovornjakov težko dokazali na sodišču. Odpada omet, pokajo notranje ploščice v kopalnicah, tovornjaki trgajo ŽLEBOVE, PLOČNIKI SO RAZPOKANI. STANOVALKA HIŠE ŠT. 21 NITI GNOJA, KI GA IMA NASPROTI HIŠE, NE MORE ODPEUATI, SAJ BI BILO PREOZKO, DA BI SE OB TEM SREČALA ŠE VOZILA, A PET TOVORNJAKARJEV PO CESTI, KI JE NA SVOJEM NAJOŽJEM DELU ŠIROKA KOMAJ 2.60 M, OPRAVI OD 100 DO 130 VOŽENJ NA DAN. V MANJ KOT 10 MINUTAH, KO SMO NOVINARJI ČAKALI MINISTRA, SO SE MIMO NAS PREPELJALI ŠTIRJE TOVORNJAKI, Z NOSILNOSTJO 50 ton. Isto jutro, preden je prišel minister, je predsednika VAŠKEGA ODBORA ČAKAL DOPIS AVTOPREVOZNIKA JOŽETA KLUNA, V KATEREM VAŠČANE OBVEŠČA, DA BO KUPIL ŠE VEČJI, 60-TONSKI TOVORNJAK, "ZARADI PODREJENOSTI PRI PREVOZIH SKOZI VAS". V PRIMERU, DA SE VAŠČANI Z NAKUPOM NE BODO STRINJALI, PROSI, DA NAJ SE TUDI AVTOPREVOZNIKU RIGLERJU ONEMOGOČI PREVOZ MATERIALA S 4-OSNIM KAMIONOM. Gorše je dejal, da vaščani ne bodo igrali policaja v vasi in GLEDE NA NASTALO SITUACIJO SE JIM ZDAJ RESNIČNO ZDI NAJBOUŠE LE ŠE ZAPRTJE KAMNOLOMA.'1 DRUGAČE NAJ PA OBA AVTOPREVOZNIKA KUPITA VSAK PO POLOVICO HIŠ V VASI, Ml PA SE PRESELIMO V BRINJE." območja bivše Kasarne in vzpodbujanje obrtnih dejavnosti. Skupaj z Alojzom Marnom, najmlajšim županom v Sloveniji, sod raškim Blažem Milavcem, sodelavcem na ministrstvu Dušanom Janezom Gačnikom, predsednikom ribniške SLS Benjaminom Henigmanom in Francijem Butom se je minister odpravil še na ogled bivše Kasarne. Preslišali nismo niti njegove želje, da bi naša regija ne le dobila obvoznico mimo Škofljice že leta 2007, marveč morda nekoč tudi hitro cesto. Tekst in foto ALENKA PAHUUE .Rešeto s Ki:«! 5-5 .i e: ■ <>/%. KONEC ŽUPANOVANJA ZA ALOJZA MARNA f’ T "Jo je smisel volitev..., da se voli in izvoli, so I oile poslovilne besede Alojza Marna, ki 30. JL novembra zapušča župansko mesto in ga predaja novoizvoljenemu nasledniku. Zaključil je štiriletni mandat, čeprav so mu že na začetku napovedovali predčasni odstop. Pravzaprav seje podal še enkrat v boj, a ga 12. novembra izgubil. Domneva, da bi verjetno težko deloval v občinskem svetu, kjer je nastalo novo razmerje političnih sil, je slaba tolažba, in Marnje verjel, da bi mu lahko uspelo, ker naj bi svetniki delali v javno dobro. "Zato sem tudi kandidiral." Na konstitutivni seji, ki jo po proceduri še skliče stari župan, bodo izvoljeni občinski svetniki potrdili svoje mandate in si dali legitimnost, enako pa morajo storiti tudi z novoizvoljenim županom. Ko bo ta korak narejen, si bosta stari in novi župan segla v roke in Marn uradno preneha z županovanjem. Kam se bo odpravil po 30. novembru, še ni določeno, saj ga staro delovno mesto v Kmetijsko gozdarski zadrugi ne čaka, upravičenje le do nadomestila plače še tri mesece po prenehanju mandata. Vsaj za 4 leta je Vašega političnega udejstvovanja v lokalni politiki konec, ker ne boste sedeli niti v svetniških vrstah. Ste kdaj obžalovali, da ste stopili v politične vode in - ne nazadnje - sprejeli izziv županovanja? Niti slučajno ne obžalujem tega dejanja. Nasprotno, bilo mi je v čast in ponos, da sem bil lahko župan Ribnice in da nam je uspelo veliko narediti. V določenih trenutkih so gotovo bile težave, a te so stalni spremljevalec tako v poslovnem kot v zasebnem življenju vsakega človeka. Z obžalovanjem pa lahko rečem, da je bil odnos nekaterih medijev velikokrat neupravičeno negativen do opravljenega dela. Čemu pripisujete poraz na tokratnih volitvah? Ste sami in v stranki že kaj analizirali vzroke? Kakšne detajlnejše analize še nismo delali. Po 1. krogu smo pričakovali, da bo v 2. krogu zadostovalo število glasov, na katere smo računali, a na volišču odloča vsak volivec sam. Možno je, da del tistih, ki so volili v prvem krogu, niso volili v drugem krogu, saj je bila udeležba nižja. Toda s temi zadevami se ne obremenjujem. Menim, da so bili volivci že v prvem krogu odločeni, komu bodo podelili svoj glas. Pričakovali smo, kar se je tudi izkazalo, da bo izid volitev zelo tesen. Zakaj pa se je potem SLS odločila, da ugovarja volilnim rezultatom? Nikakor ne zato, ker bi pričakovali, da se bo z našim ugovorom kakorkoli spremenil rezultat. Razlog je bilo štetje glasov, kjer se je izmenjavalo toliko informacij, da je bila kar nekaj časa nejasno, kdo je sploh zmagal. Zmeda je nastala tudi med volivci. Komisija je sicer zavrnila ugovor, lahko pa rečem, da če bi se po morebitnem ponovnem štetju spremenil rezultat v moje dobro, bi bil razočaran - in to zato, ker bi pomenilo, da volilni odbori niso opravili svojega dela tako, kot bi ga morali. Se Vam zdi, da ste imeli med županovanjem zadosti podpore svoje stranke? Večina volivcev meni, da vas je pustila samega, glede na to, kako so njeni vodilni člani na začetku obljubljali pomoč... Težko reči, tu gre vedno za relativne ocene. Sam ocenjujem, da mi je stranka stala ob strani, kar še posebno velja za zadnje leto županovanja. V tem letu je občino večkrat obiskal minister za okolje in prostor s svojimi sodelavci. Zakaj si niste omogočili mesta občinskega svetnika in ste se kot zadnji dali na listo? Začasno se umikam iz lokalne politike, ker menim, da je prav, da pridejo na vrsto tudi druga imena. V njej sem neprekinjeno sodeloval od leta 1995. Kdaj si bosta z novim županom predala posle? Ali menite, da mu predajate dobro zapuščino? Občina namreč posluje kar z velikimi finančnimi težavami. Z vodji oddelkov smo pripravili gradivo za primopredajo, s čimer sem seznanil tudi Jožeta Levstka. Mislim, da smo tudi letos naredili veliko, kar se je pokazalo ravno v zadnjih tednih tega mandata. Na pokopališču Hrovača smo uredili novi del pokopališča, gradijo se bivalne enote VDC in 15. novembra je bila oddana vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za Dom ostarelih. Tik pred zaključkom je tudi ureditev ovinka v Sušju, ureja se čistilna naprava za vodo v Sodražici, na čistilni napravi v Ribnici se urejata peskolov in fekalna naprava, izgrajen je most v Breže, odkupljeno zemljišče za izgradnjo športnega igrišča pri Svetem Gregorju in ureja se deponija v Mali gori. Vsako leto smo opravili kar nekaj večjih investicij na različnih področjih. Seveda pa moram omeniti, da sem ob prevzemu županske funkcije pred štirimi leti moral tudi sam prevzeti zatečeno stanje, v okviru katerega je bila tudi obnova športnega centra, ki je zavrl a marsikatero drugo investicijo. V prihodnje se bodo začeli izvajati nekateri projekti, ki bodo sofinancirani iz državnih in evropskih sredstev, kot so 3. a razvojna os, urejanje porečja Krke - odvajanje in čiščenje odpadnih voda- ter sanacija in širitev regionalnega vodovoda Sodražica-Ribnica-Kočevje. Pričakujem, da se bo občina lahko zadolžila in si s tako pridobljenimi sredstvi omogočila nemoteno delovanje. Kje Vas zdaj čaka nova služba? Bodo v stranki poskrbeli za Vas? Za zdaj še ni določeno, kje se bo nadaljevala moja poklicna pot. V kolikor bi potreboval pomoč stranke, sem prepričan, da bi jo tudi dobil. Pogovarjala sem se ALENKA PAHUUE S ,Rešeto PODELILI NAGRADE IN ŠTIPENDIJE ŠKRABČEVE USTANOVE Posthumno nagrado prejel Janko Moder, slovenski prevajalec, urednik in publicist "Naj popolnejši, naj plemenitejši jezik ne bo rešil svojega naroda, a ko ga ta ne ceni, a ko se zanj malo meni. Prej ali potlej se bo takemu narodu jezik potujčil, pohabil in poterl, dokler ne bo naposled popolnoma zamrl in zginil in s svojim jezikom bo tak nemaren narod sam zginil s tega sveta - podlaga tujčevi poti. Glejmo, da ne bomo mi tak narod," je zapisal pater Stanislav Škrabec, naš največji jezikoslovec 19. stoletja. Ustanova patra Stanislava Škrabca, kije bila ustanovljena leta 2003, goji to predanost in nadaljuje z uresničevanjem poslanstva ter prepoznavno vzpodbuja mlade k študiju in raziskovanju slovenskega jezika. štipendistom. Prav tako so sedem štipendij podelili v naslednjem študijskem letu. Na podlagi odličnega študijskega dela in strokovnih raziskovanj so v študijskem letu 2006/ 2007 postali štipendisti Škrabčeve ustanove: Anja Benko, študentka 4. letnika slovenskega jezika na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, Jure Kovačik, študent 4. letnika klasične filologije Filozofske fakultete v Ljubljani, podiplomski študentje Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani: Damjan Huber, Maja Maline, Vladka Tucovič in Andrejka Žejn. Sedma letošnja štipendistka Urška Zabukovec pa je študentka na podiplomskem študiju na Jagielonski univerzi v Krakovu. Vsem sedmim je Škrabčeva ustanova tako izkazala svoje zaupanje, da bodo s svojim delom dvigovali jezikovno kulturo. 25. oktobra je Ustanova patra Škrabca podelila že tretjič enoletne štipendije izbranim dodiplomskim in podiplomskim študentom slovenistike, slavistike ter klasične filologije. Podelitev na Škrabčevi domačiji se je zaključila v cerkvi sv. Štefana v Ribnici s čudovitim koncertom, Mozartovim Requiemom v izvedbi Komornega orkestra in zbora Academia Sancti Petri z odličnimi solisti: Urško Žižek Plaveč (sopran), altistko Mirjam Kalin, tenoristom Marjanom Trčkom in basistom Juanom Vasletom. Nabito polna cerkev je dihala z Mozartom in slišati je bilo, da kaj tako veličastnega ne pomnimo. Ustanova patra Stanislava Škrabca je začela svoje poslanstvo izvrševati leta 2004, ko je za študijsko leto 2004/ 2005 podelila prve štipendije sedmim izbranim Novi štipendisti Škrabčeve ustanove Minister za gospodarstvo je podelil ženi Janka Modra nagrado za življenjsko delo posthumno "Enoletna štipendija je poklon odličnosti in prispevek za to, da se boste lažje in še bolj posvetili temu, za kar so vas namenili naravni darovi in vsakdanje delo," je obetavne in nadarjene študente pospremil z besedami Janez Škrabec, soustanovitelj Ustanove in glavni pokrovitelj. Slavnostni podeljevalec je bil minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, ki je vsakemu štipendistu skupaj s predsednikom uprave Škrabčeve ustanove Markom Škrabcem namenil tople in vzpodbudne besede. Nagrado Škrabčeve ustanove podeljujejo vsaki dve leti za posebne dosežke na področju slovenskega jezikoslovja. Prvi prejemnik nagrade je bil akad. prof. dr. Jože Toporišič (2004/ 2005), ko ga je Ustanova nagradila za življenjske dosežke na področju slovenskega jezikoslovja. Strokovna komisija Ustanove patra Stanislava Škrabca v sestavi prof. dr. Ade Vidovič Muha, akad. prof. dr. Kajetana Gantarja ter dr. Zoltana Jana se je odločila, da nagrado Škrabčeve ustanove za svoje izjemno bogato življenjsko delo prejme prevajalec, predavatelj, urednik in publicist, nedavno preminuli Janko Moder. Janko Moder je prevajal iz več kot 20 evropskih jezikov ter tako poslovenil nad 600 knjižnih in gledaliških del. Uveljavil se je kot jezikoslovni kritik in bil član Jezikovnega razsodišča, s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami z jezikoslovnega področja je bogatil Škrabčevo zapuščino. Kot avtor tehtnih strokovnih prispevkov je sodeloval tudi na štirih Škrabčevih simpozijih. Že od samega začetka je sodeloval pri Škrabčevem projektu, ki se je osredotočal na urejanje in proučevanje jezikoslovne zapuščine patra Stanislava Škrabca. Z Modrovim Kazalom, ki ga je sestavil podrobno imensko in stvarno, je Škrabčeva jezikoslovna zapuščina še bolj žlahtna, uporabnikom prijaznejša in lažje dostopna. Njegov opus je izjemen. Nagrado so posthumno podelili njegovi ženi Anici Moder. Poleg štipendistov (zaradi študijskih obveznosti sta manjkali le dve), slavnostnega podeljevalca ter Marka in Janeza Škrabca, je bilo prisotnih še veliko gostov, med njimi ribniški župan Alojz Marn poslanec Jože Tanko, prof. Jože Toporišič, Tanja Debeljak, dr. Zoltan Jan, član strokovne komisije Škrabčeve ustanove, pater Viktor Papež (provincial frančiškanov) in profesorji s fakultet dr. Ada Vidovič Muha, dr. Marko Jesenšek, dr. Vesna Mikolič. Predsednik uprave Škrabčeve ustanove Marko Škrabec je zaključil: "Spoštovani štipendisti, naj vas na vaši poti navdihuje ne le veliki jezikoslovec pater Stanislav Škrabec, temveč tudi gospod Janko Moder, eden najzvestejših dedičev njegove jezikoslovne tradicije in letošnji nagrajenec Škrabčeve ustanove. Danes se poklanjamo njegovi skrbi za negovanje slovenščine, njegovemu odkrivanju njenih neizčrpnih izraznih možnosti in njegovim neutrudnim prizadevanjem, s katerimi je branil in zagovarjal obstoj slovenščine in ohranitev njene dominantne vloge v življenju slovenskega naroda in slovenske države! Gospod Moder, ta izjemni mož, sicer ni več z nami, za njim pa ostajajo neizbrisljive sledi in bogata zapuščina, ki bo kljubovala minljivosti časa. Nocojšnji Mozartov Requiem posvečamo njemu v veličasten spomin." Zdenka Mihelič Foto Alenka Mohar Mihajlovič m ■ m Tl C ■ n o ■ Ivi i jlsi o>i d E. J M.JTT EJEtlXlK E> ■«> KtTT 1 FSJ1C »2 KULTURNA ROPOTARNICA 2006 Mladi aktivni, da jih še čas ne dohaja Ribniški študentje so že drugo leto zapored pripravili Kulturno ropotarnico. Njen namen je v Ribnico prinesti razne kulturne vsebine, ki v domačem okolju čez leto niso ponujene. Če so bile delavnice lanskoletne ropotarnice razporejene na en vikend konec oktobra, pa je letošnja odprla svoje roke od 13. oktobra do 10. novembra, ko seje zaključila z martinovanjem. V letošnji Kulturni ropotarnici je bil plan zabavati se ob gledaliških predstavah, zaplesati v ritmu svinga, razširiti literarno obzorje, obiskati prelepi Dunaj, se kulturno izobraževati v Etnografskem muzeju v Ljubljani, spoznavati ribniško kulturo in zgodovino, preizkusiti se v izdelovalnju glasbil in zažurati na velikem koncertu ob brucovanju. Pripravili so pester program - za vsakega nekaj in vsakemu tisti del kulturnih drobtinic, ki mu najbolj dišijo ali jih sicer pogreša. Delavnice so bile zelo kvalitetno pripravljene in vodene, prav tako vse druge aktivnosti. Udeleženci posameznih večerov so bili zelo zadovoljni. Kljub temu pa vse aktivnosti niso bile izvedene, med njimi je odpadel Dunaj, obisk razstav v ribniškem Gradu. Najboljši odziv je bil na odprtju ropotarnice - na koncertu skupine Sto prašičkov poje na Škrabčevi domačiji. Skupina ustvarja pesmi, s katerimi pobožajo človekovo notranjost, jo nasmejijo, včasih tudi Majica za promocijo Ribnice zatresejo in zbobnajo, so pripovedovali v RSK. Lepo obiskana je bila tudi literarna delavnica , katere gost je bil Niko Grafenauer. Prav tako so bili nadvse veseli udeleženci glasbene delavnice, saj so si izdeleli ročne ropotuljice, vodja delavnice Darko Korošec pa jim je prikazal še najrazličnejše inštrumente, ki jih izdeluje. Trenutno jih izdeluje 34, od tega 11 slovenskih. Izdeluje tudi avstralski instrument didgeredoo, toda ne iz evkalipta, temveč iz smreke, to pa zaradi pokanja in prevelikega raztezanja ob temperaturnih spremembah. "Več ali manj smo se strinjali, da je Kulturna ropotarnica uspela, saj so bile delavnice res kvalitetne. Žal pa odziv glede na vloženi trud ni bil tolikšen, kot smo želeli. Mogoče zato, ker je projekt dokaj nov in se ni še 'prijel', a smo se vseeno odločili, da bo Kulturna ropotarnica v prihodnje krajša in ne tako natrpana (največ dva projekta na teden) ter da bo bolj oglaševana," je dogajanje komentirala predsednica RŠK Maruša Prelesnik. Za brucovanje in koncert s Šank Rockom in 6 Pack Čukurjem je bilo nekaj manj zanimanja študentov višjih letnikov, saj je bila udeležba v primerjavi z lanskim letom, ko je nastopil Pop Design, nekaj manjša (lani 1400, letos približno 800 obiskovalcev). 'Toda brucev je bilo veliko, vsi so radi sodelovali v različnih igrah in se zabavali, kot se le oni znajo. Treba pa je narediti nekaj proti ponarejanju kart, saj je bilo tega letos kar precej," je povedala Prelsnikovo ki bo že 25. novembra predala štafeto naslednjemu predsedniku. Sicer pa se v Ribniškem študentskem klubu vedno kaj dogaja, poskrbijo pa tudi za miganje telesc. Ob nedeljah imajo izmenjaje en teden aerobiko, en teden pilates. Po zaključku enega cikla pa naj bi začeli 'migati' v parih, in sicer na plesnem tečaju svinga, ki se je na letošnji kulturni ropotarnici tako priljubil vsem parom (skupaj kar okoli 30 udeležencev). In to še ni vse! Letos namreč mineva natanko deset let, odkar je bil ustanovljen RŠK. Slovesni jubilej (uradni in neuradni del) bodo v krogu študentov in vseh tistih, ki so delali in krojili usodo RŠK v vseh teh letih, praznovali 2. decembra v klubskih prostorih. Ozrli se bodo na preorano ledino in pogled usmerili predvsem naprej v prihodnost, polno izzivov in nadobudnih idej. Zdenka Mihelič Gallus med izbranci oktetov Slovenije Oktet Gallus je redno vabljen v vrsto najboljših oktetov Slovenije, ki se srečujejo v viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Letos je bilo to srečanje že petič, 14. oktobra pa so pevci peli skupaj s Celjskim in Trebanjskim oktetom, oktetom Adoramus iz Novega mesta, Raskovcem iz Vrhnike, Tešem iz Šoštanja, Valvasorjem iz Litije in vokalno skupino Liguster iz Slivnice. Nonent Vitra ribniških barv tokrat ni zastopal, se pa ravno tako kot oktet Gallus umešča med najbolj vidne predstavnike tovrstnega petja na Slovenskem. AP Foto Janez Eržen 4. REVIJA DOMAČIH ANSAMBLOV V organizaciji kluba harmonikarjev Urška iz Zamostca je bila 15. oktobra v dvorani osnovne šole Sodražica že 4. revija domačih ansamblov. Dvorana je bila prepolna. Nastopilo je 17 skupin, tako daje bil spored prenatrpan in je bilo težko spraviti vse v en program. Razmišljali smo že, da bi bila prireditev dvakrat, v soboto in nedeljo. Program sta povezovala Mojca Stupica in Marko Modrej, nastopali pa: Tamburaški orkester Sodražica, Ansambel Zakrajšek, Dolenji Lazi, Ansambel Srčev as, Kočevje, Ansambel Jurčki iz Horjula, Ansambel Parižani iz Ponikev, Dramska skupina Dolenja vas pri Ribnici, Ansambel Zdomarji, Ribnica, Ansambel Zelena dolina, Dobrepolje, Ansambel Majnik, Sodražica, Ansambel Ugib, Loški Potok, Ansambel Ribniški pušeljc, Ribnica, Ansambel Roka Žlindre iz Vinic - Sodražica, Ansambel Odmev, Velike Lašče, s krajšim humornim vložkom pa Janez Arko z Gore. Zaključili so člani Kluba harmonikarjev Urška. Prireditev je v celoti uspela, premalo je bilo le prostora za vse obiskovalce. Mnogi so morali tudi stati v dvorani. Osnovni šoli Sodražica se zahvaljujemo za dvorano, hvala občini Sodražica, voditeljema za prijetno in s humorjem obarvano vodenje programa. Prav tako zahvala velja predsedniku Kluba harmonikarjev Urška Francu Lesarju za vse prireditve, ki nam jih je pomagal uresničiti. Vsi skupaj zmoremo vse. Seveda je treba zato porabiti tudi nekaj časa in potem se imamo vsi skupaj lepo. Ne nazadnje pa hvala vsem, ki ste prireditev obiskali! Priporočamo se tudi za obisk drugih naših prireditev. Naslednje leto bo 10 - letnica kluba in če ne prej, se vidimo takrat! Klub harmonikarjev Urška Janez Arko NA STAROST LEPOTA BESEDE NE UMRE Pet srečanj se je zvrstilo po Sloveniji, kjer so se srečali starejši literati, ki jim pisanje dramskih besedil ali verzov predstavlja popestritev njihovega zrelega življenja, in zadnje je bilo ravno v Ribnici. Ribniška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je v glasbeni šoli gostila 12 udeležencev, ki sodijo v osrednjo regijo, od Starega trga pri Ložu, Vrhnike, Trzina, Domžal, Grosuplja do Kočevja. Tokrat se pred literati in kritikom Goranom Gluvičem ni hotel izpostaviti noben Ribničan, čeprav so take delavnice dobrodošle, saj ustvarjalci zvedo, ali njihovo pero teče v pravi smeri ali pa ga je modernizem malce Oddelek za lesarstvo na Biotehniški fakulteti je konec septembra pripravil dvodnevno mednarodno konferenco, na kateri se je srečalo okrog 35 sodelujočih v projektu GATE (gaining added value for timber in Europe) - Gradimo novo Evropo - z lesom. Projekt GATE je evropski INTERREG INC projekt, katerega cilj je pospešiti in povečati porabo lesa v konstrukcijske namene in lesu zvišati dodano vrednost. Kljub ogromnim količinam lesa in njegovim ugodnim karakteristikam (toplotna izolacija, energijska varčnost, uravnavanje vlažnosti, potresna varnost,..), je uporaba lesa kot gradbenega elementa v Sloveniji veliko premajhna (v Sloveniji lesene montažne hiše predstavlja- prehitel. Gluvič jim je predvsem svetoval, naj iz globočine bolečine vedno vzniknejo navzven in nakažejo optimizem tako, da ga vsi bralci lahko razumejo. Predlagal jim je, da se zgledujejo tudi po drugih avtorjih in da naj nadgradijo svoje osebne izkušnje, ne le, da jih prosto prelivajo v pesmi ali druga besedila. Udeležence je pozdravila tudi Dragica Breskvar, samostojna svetovalka za literarno dejavnost na JSKD, kulturni pozdravni program pa so pripravili najmlajši učenci glasbene šole. Tekst in foto AR jo le 2%, v Avstriji pa kar 27% novozgrajenih zgradb). Projekt vodi Forestry Commission Wales iz Velike Britanije, zraven pa sodelujejo regije iz Nemčije, Poljske, Estonije in Slovenije. Pozdravni govor na konferenci je imel prof. Franc Pohleven, Slovenska gozdno-lesna tehnološka platforma, udeleženci pa so se, kar je za nas najbolj zanimivo, odpravili tudi na ribniški teren. V okviru strokovne ekskurzije so obiskali podjetje Riko hiše d.o.o, ki izdeluje masivne biohiše, ter se tudi v praksi podučili o tehnoloških rešitvah in ovirah, s katerimi se proizvajalci srečujejo pri uporabi lesa v gradbeništvu. ŠE VEDNO SE SPOMINJAMO ■ Spominska svečanost ob dnevu mrtvih je čas, ko se ljudje spominjamo svojih prednikov. Na te dni potekajo različne svečanosti. Dve izmed teh sta bili tudi spominski slovesnosti v Grčaricah 31. oktobra, in v Gradu v Ribnici 1. novembra 2006. Tako kot že nekaj preteklih let so člani ZZB NOV Ribnica s podporo SD Ribnica organizirali ti dve spominski svečanosti. V Grčaricah je potekala 31. oktobra ob 15. uri na vaškem pokopališču. V kratkem, toda slovesnem programu so sodelovale članice ZZB, ki tvorijo nekakšno recitatorsko skupino ZB v Ribnici. A tu niso bile samo članice ZB, pač pa tudi vnukinji dveh izmed njih. Te članice so: Vera Lavriv, Sonja Puželj, Štefka Klun, obe mladi moči pa sta Tara Lavriv in Irina Puželj. Za njihovo dobro voljo ter njihov trud najlepša hvala. Zahvala pa gre tudi, kar je bilo že večkrat povedano, moškemu pevskemu zboru Lončar in njegovemu pevovodji gospodu Osvaldu. Ponovno sem dolžna izreči zahvalo, in to z veseljem in ponosom, svojim sovaščanom in tudi tistim, ki niso vaščani naše vasi, imajo pa tu pokopane svoje sorodnike, da so se te svečanosti v tako velikem številu udeležili. V Gradu v Ribnici pa je spominska svečanost potekala 1. novembra ob 9. uri pri partizanskem spomeniku. Tudi tam so recitirale zgoraj omenjene recitatorke, zaigral pa je trobilni kvartet. Rada pa bi tudi izrekla zahvalo govorniku Prvinu Lavriču, ki nas je s svojimi besedami močno ganil. Naj ta svoj prispevek zaključim z besedami Vinka Mödemdorfeja Treba je vedeti: 'Treba je vedeti in nikoli pozabiti, da so odločitve in odločitve in da je težko dati življenje za tako abstraktno stvar, kot je Domovina - Narod - Državal In da so to nekateri storili brez pomišljanja in z odprtim srcem." Upam, da tega ne bomo nikoli pozabili! Irma Grbec, predsednica OO SD Ribnica KDAJ IZOBESAMO SLOVENSKO ZASTAVO? Minister Gregor Virant je poslal priporočilo, kdaj naj javne institucije ali posamezniki izobešajo zastavo, saj so dodani trije novi prazniki. Zastava RS se tako obesi dan pred praznikom oz. delovni dan pred praznikom in se umakne dan po prazniku oz. najkasneje prvi delovni dan po prazniku ali po prenehanju razlogov za izobešanje, če ni po predpisih dovoljeno stalno izobešenje. Slovensko zastavo torej obesite ob naslednjih praznikih: • 8. februar, Prešernov dan • 27. april, dan upora proti okupatorju • 1. in 2. maj, praznik dela • 25. junij, dan državnosti • 26. december, dan samostojnosti in enotnosti • 17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom • 5. september, vrnitev Primorske k matični domovini • 23. november, dan Rudolfa Maistra Med obiskom renomiranega ribniškega todjetja so si udeleženci ekskurzue VZELI ČAS TUDI ZA OGLED RIBNIŠKEGA GRADU, FOTOGRAFIRALI PASO SE PRED KOZOLCEM NA ŠKRABČEVI DOMAČIJI. Ibšbto Del UDELEŽENCEV SREČANJA IN LITERARNI KRITIK GLUVIČ MEDNARODNI STROKOVNJAKI NA OGLEDU RIKOVIH BIO HIŠ n HOf^zr aic»wik%roci <>«r* SEZONSKO DELO V NEMČIJI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI v 0 Ribnica je bila ena izmed krajev, iz katerega je na delo v tujino odšlo veliko ljudi, prav posebno pa po drugi svetovni vojni. Druga izmed raziskovalnih nalog, kijih je razpisala lanskega oktobra Miklova hiša, je obravnavala ravno sezonsko delo v Nemčiji po drugi svetovni vojni. Namen avtorice raziskovalne naloge Uršule Jaklič je bil opisati razmere sezonskih delavcev, ugotoviti, koliko Ribničanov je odšlo na sezonsko delo ter zapisati zgodbe posameznikov, ki so odšli 's trebuhom za kruhom'. Uršula Jaklič se je pri statističnih podatkih in številkah oprla na popise prebivalstva v letih 1971, 1981 in 1991 Statističnega urada RS. Zanimivo je pogledati občino Ribnico v širšem kontekstu Slovenije. Vedeti je potrebno tudi, pravi Uršula, da je občina Ribnica v letih omenjenih popisov zajemala še občini Sodražica in Loški Potok. Tako je bilo ob popisu leta 1971 v tujini na sezonskem delu preko 48 tisoč Slovencev, večinoma v takratni ZR Nemčiji. Iz Ribnice pa je po takratnem popisu delalo v tujini 765 ljudi, največ naj bi jih odšlo leta 1969. Ob odhodu jih je bilo največ starih od 20 do 34 let. Glede na šolsko izobrazbo so odšli s trebuhom za kruhom v večini ljudje z dokončano osnovno šolo ali z do sedmimi razredi OŠ, pa tudi kvalificirani in višje kvalificirani delavci. Zanimivo je pogledati, da so ljudje pred odhodom večinoma delali kot rudarji in industrijski delavci ali poljedelci. Ob popisu leta 1981 je bilo na delu v tujini že manj Ribničanov. Od preko 53 tisoč Slovencev so bili iz Ribnice le še 503, samih sezonskih delavcev Ribničanov pa 394. Ob popisu leta 1991 lahko zasledimo, da so se ljudje začeli množično vračati v domovino, vrnilo se jih je skoraj 44 tisoč, od tega v Ribnico 545 prebivalcev. In kot je zaslediti, _______________________ pravi Uršula, je bilo obdobje številnejšega vračanja na ravni Slovenije med leti 1970 do 1976, prav tako v Ribnici, saj se je tedaj vrnilo kar 43 odstotkov sezonskih delavcev. Seveda številke nam ne povedo zgodbe o tem, zakaj in kako so odšli ljudje v tujino. Uršula je spoznala štiri zgodbe, štiri življenjske poti ljudi, ki so jih potrebe pripeljale v tujino na delo. Jože Mihelič iz Sajevca je odšel v Nemčijo leta 1971 in v tujini ostal dolgih 30 let. Iz Sajevca sta za krajši čas odšla tudi Alojz Kljun in Janez Zakrajšek. Prvi leta 1968 in ostal v Nemčiji 4 leta in pol, Zakrajšek pa leta 1969, a se je po letu in pol že vrnil v domovino, četrto zgodbo pa je Uršula, študentka socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, poiskala in jo zabeležila pri Ludviku Ambrožiču iz Dan. "Izbrala sem si vas Sajevec, kjer tudi živim. Iz Sajevca je bil na delu v tujini zdaj še 7 živečih ljudi. P Ker niso vsi želeli sodelovati v intervjuju, sem povprašala še gospoda Ludvika iz Dan. Njegova zgodba me je še posebej zanimala tudi zato, ker je odšel na delo v tujino leta 1962, leto pred odprtjem meja."Jako so ji intervjuvanci zaupali, da so jih ob odhodu prevevali različni občutki, bilo je veselje, ker bodo zaslužili denar, gnali sojih mladost in novi izzivi, pogum pa jih je navdajal tudi zato, ker je v tujino odšlo precej sovaščanov. Zaslužek je bil boljši kot doma, opravljali so različna dela, toda delali cele dneve in sobote. Tudi glede stanovanj je bilo različno - nekaterim ga je uredilo podjetje, nekateri so živeli privatno, pogosto s kolegi iz Slovenije. Prosti čas so imeli le ob sobotah popoldne in ob nedeljah. Družili so se s kolegi iz domovine in na rednih srečanjih Slovenskega kluba Triglav ter pri nedeljskih mašah in po njih. Ob sobotah so šli tudi na kakšen ples ali veselice s slovenskimi ansambli. Stikov z domačimi na začetku ni bilo tako veliko, pisali so pisma, si pošiljali sporočila po kolegih, ki so odhalai na obisk domov. Kasneje so tudi že telefonirali, v nujnih primerih pa uporabili telegram. Na obiske (najprej z J" vlakom, nato že z avtomobili) so odhajali vsake 3,4 mesece in za vse večje praznike. Za dokončno vrnitev domov je bil razlog največkrat sklop različnih vplivov: kdaj je bilo tujine enostavno dovolj, spremenile so se razmere v Nemčiji, možnost dela doma, so se poročili in uredili življenje doma, ali pa so jih razmere v družini primorale, da se vrnejo in pomagajo. Ob odhodu je bilo gotovo težko predvsem tistim, ki so bili v Nemčiji daljši čas, saj so tam navezali prijateljske stike. Tako ima gospod Jože tam še vedno dobre prijatelje. Zaključki? Največ Ribničanov je odšlo na sezonsko delo v ZR Nemčijo, in sicer preko 85 odstotkov. Tja so se, pogosto v skupini, večinoma odpravili z vlakom. Gotovo je razlog, daje večina izbrala ravno Nemčijo, tudi ta, da so se na ribniški osnovni šoli učili nemščino, tako je bil jezikovni prehod v novo okolje lažji. Največji premik odhodov je bil med letoma 1968 in 1971 (56 odstotkov). Verjetno je bilo precej tudi nezabeleženih odhodov, saj takoj po vojni ni bilo možno legalno prestopiti meje - vse do leta 1963, ko so se meje odprle. Deset let kasneje, leta 1973, je nastopila naftna kriza, zato je bilo težje dobiti delo v tujini. V tujino niso odhajali samo moški, temveč tudi ženske; ob popisu leta 1971 jih je bilo kar 28 odstotkov. Glavni razlog vseh odhodov na sezonsko delo je bil zelo pogosto ekonomski. Gotovo bi bile zanimive - vsaka zase in kot primerjava-tudi zgodbe sezoncev iz drugih vasi in same Ribnice. Zdenka Mihelič Foto Marina Gradišnik Družina in sorodstvo v slovenskih pokrajinah V Muzeju Miklova hiša je bilo strokovno predavanje etnologinje dr. Mojce Ravnik, višje znanstvene sodelavke na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU Ljubljana, z naslovom Družina in sorodstvo v slovenskih pokrajinah. Tudi v Ribnici smo raziskovali družino, posledično sorodstvene zveze in gospodarstvo, ki se navezuje na kmetijstvo, suhorobarst-vo, zdomarstvo ter delo doma in v tujini. Raziskava o ribniških družinah, torej o družbeni kulturi tega območja, se nadaljuje z razstavo Iz hiše v svet, v tem letu pa bo izšla tudi strokovna publikacija. Predavateljica je proučevala različna območja na Slovenskem, in sicer delavsko predmestje Galjevica v Ljubljani, slovensko Istro, vasi na Kamberškem ter v sosednji Benečiji, Kanalsko dolino ter Porabje na Madžarskem. Med slovenskimi pokrajinami obstajajo velike razlike, posledično tudi različni krajevni tipi družin in sorodstvenih odnosov. Vsi ti tipi in odnosi so v različnih obdobjih bolj ali manj izraziti, laže in težje opisljivi, vedno pa pogojujejo način življenja, značaj in vrednote prebivalcev v več generacijah. S to tematiko se ukvarja veda historična demografija, samo raziskovanje pa temelji na terenskem delu. Najpomembnejši vir podatkov so prebivalci, njihov spomin, družinsko izročilo, družinski arhivi, matične knjige in popisi prebivalstva. Časovni okvir raziskovanj omenjenih slovenskih območij je čas od konca 19. stoletja do danes. S tem predavanjem je dr. Mojca Ravnik umestila ribniško raziskavo v širši slovenski etnični prostor. Izsledki takšnih raziskovanj so lahko v veliko pomoč snovalcem regionalizacij na Slovenskem. Polona Rigler Grm, kustosinja Muzeja Miklova hiša, foto arhiv Muzej Miklova hiša Hbšeto Majhni otroci sedijo na pragu in gledajo v sinje nebo ter ugibajo, kdo sedi na oblaku, ali je ptica ali še kdo. In se spusti z oblaka ptica med otroke na hišni prag in kljune najmlajšega v lica: “Pojdiva sonca brat!'' In sta zletela gor proti nebu in potonila v teman ocean. Odtlej eno sonce je več na nebu in eno sonce na zemlji manj. (T. Pavček) ZAHVALA Mnogo prezgodaj je ugasnil naš mali sonček LENARTNOSAN iz Sajevca 18 Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se osebju ZD Ribnica, g. župniku Antonu Berčanu za opravljen obred ter pevcem za zapete pesmi. Posebna zahvala Francetu in Urbanu Jakliču. Vsi njegovi Ko se oziramo okrog, povsod te čutimo - mi vsi. Saj ni rečeno, da te ni. Med nami si. Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila ANGELA NIGERL, ROJ. Knavs iz Ulice talcev 6 v Ribnici Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se kaplanu Mateju Pavliču, pevcem in Komunali Ribnica. Posebna zahvala sosedoma Veri in Andreju Kersnič. VSI ŽALUJOČI Jesenska trudna ovenelost, tišina logov in dobrav -globoko v duši osamelost, zvonjenje tožno iz daljav... (J. Murn) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče in babice JOŽE PETEK iz Ribnice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami čutili bolečino, podarili cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju ZD Ribnica, Lidiji Šmalc, dr. med., stanovalcem bloka, gospodu župniku in pevcem za zapete pesmi. Spomin nanjo bo večno živel v naših srcih. ŽALUJOČI VSI NJENI Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. ZAHVALA Ponedeljek, 20. novembra, ni bil ponedeljek kot vsi drugi, in petnajsta ura je bila drugačna od drugih, ker smo se poslavljali od moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica IVANA KERSNIČA z Griča Zahvaljujemo se vsem za vso iskreno dobroto in pomoč, za topel stisk roke in izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče. Hvala zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma v Ribnici, Zvezi borcev, gospodu Lapajnetu za govor, trobentačema in pevcem iz Slemen. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI "lA/zv mm Občina Ribnica objavlja na osnovi Odloka o proračunu Občine Ribnica za leto 2006 (Ur. I. RS, št. 32/2006 in 110/06), Pravilnika za sofinanciranje programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Ribnica (Ur. I. RS, št. 100/2003 in 94/2005) ter sprejetega letnega programa kmetijstva za leto 2006 naslednjo JAVNO OBJAVO Višina razpisanih sredstev za namene, ki so opredeljeni v točkah I, II in III je 1.700.000,00 SIT. Sredstva so na razpolago do porabe oziroma do 31.12. 2006. I. Regres za osemenjevanje govejih plemenic in kobil 1. Predmet objave so sredstva sofinanciranja, ki so namenjena umetnemu osemenjevanju krav in kobil. Za nepovratna sredstva sofinanciranja lahko zaprosijo vsi kmetovalci, ki jim je bilo v letu 2006 od pooblaščene veterinarske organizacije oziroma pooblaščenega oskrbnika žrebca za pripust opravljeno umetno osemenjevanje krav oziroma kobil in imajo stalno prebivališče na področju občine Ribnica. 2. Sofinancira se v višini 3.000,00 SIT neto na opravljeno storitev umetne osemenitve krave in 50% bruto na osemenitev kobile za pripust iz kmečke reje. 3. Prosilec mora dati vlogo za pridobitev sredstev sofinanciranja na predpisanem obrazcu, ki ga dvigne na sedežu Kmetijske svetovalne službe ali na Oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Ribnica. Vlogi mora priložiti kopijo potrdila o osemenitvi oz. pripustu, iz katere je razvidno tudi plačilo storitve. II. Regres za preventivne ukrepe veterine - analize na somatske celice v mleku in analize krvi 1. Predmet objave so sredstva sofinanciranja, ki so namenjena sofinanciranju analiz na somatske celice v mleku in analize krvi. Za nepovratna sredstva lahko zaprosijo vsi kmetovalci, ki jim je bila v letu 2006 po pooblaščeni organizaciji opravljena analiza na somatske celice v mleku ali/in analiza krvi zaradi preventivnega zdravljenja živali ter imajo stalno prebivališče na področju občine Ribnica. 2. Sofinancira se 50% upravičenih stroškov analiz na somatske celice v mleku in 50% upravičenih stroškov analiz krvi. 3. Prosilec mora dati vlogo za pridobitev sredstev sofinanciranja na predpisanem obrazcu, ki ga dvigne na sedežu Kmetijske svetovalne službe ali na Oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Ribnica. Vlogi mora priložiti kopijo računa in dokazila o plačilu. III. Regres za testiranje škropilnic, sejalnic ter analiz zemlje in krme 1. Predmet objave so sredstva sofinanciranja, ki so namenjena testiranju škropilnic in sejalnic ter analizam zemlje in krme, da bi zagotovili optimalno porabo zaščitnih sredstev, manjše onesnaževanje okolja in optimalno uporabo semen. Za nepovratna sredstva sofinanciranja lahko zaprosijo vsi kmetovalci, ki so v letu 2006 opravili testiranje škropilnic ali dali v analizo vzorce zemlje ter krme. 2. Sofinancira se 50% upravičenih stroškov za testiranje škropilnic in analize zemlje ter krme. 3. Prosilec mora dati vlogo za pridobitev sredstev sofinanciranja na predpisanem obrazcu, ki ga dvigne na sedežu Kmetijske svetovalne službe ali na Oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Ribnica. Vlogi mora priložiti kopijo računa in dokazila o plačilu. Vloge z zahtevano dokumentacijo za razpise od točke I do III sprejema Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, kjer lahko dobite tudi informacije na tel. št. 837-20-25, lahko pa se obrnete tudi na Kmetijsko svetovalno službo, Škrabčev trg 19, Ribnica, tel. 83-61-927. /S' Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, objavlja na podlagi 29. in 40. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur.l. RS, št. 12/2003) in sklepov Občinskega sveta Občine Ribnica št. 478-26/2006 in 478-25/2006 z dne 13.7.2006 JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica. 2. Predmet prodaje: a) pare. št. 1715/6, njiva v izmeri 7 a 94 m2, k.o. Grčarice, b) pare. št. 1715/7, njiva v izmeri 7 a 41 m2, k.o. Grčarice, c) pare. št. 1715/8, njiva v izmeri 7 a 80 m2 in pare. št. *113, neplodno, v izmeri 37 m2, obe k.o. Grčarice, d) pare. št. *159, stavbišče v izmeri 5 a 41 m2, k.o. Goriča vas. Nepremičnine pod točko 2.a), 2.b) in 2.c) so gradbene parcele na skrajnem južnem robu naselja Grčarice, tik ob asfaltirani javni poti. Na navedenih nepremičninah je predvidena izgradnja individualnih stanovanjskih hiš. Nepremičnine so komunalno opremljene z asfaltirano javno potjo, medtem ko se javno nizkonapetostno elektro omrežje in vodovodno omrežje nahajata v naselju in ju bo potrebno še pripeljati na zemljišče. Javne kanalizacije v naselju ni. Nepremičnina pod točko 2.d) je stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in pripadajočim zemljiščem v naselju Hrovača, ob asfaltirani lokalni cesti Hrovača - Otavice, s katere ima tudi urejen dostop. Preko zemljišča poteka služnostna pot za dostop do sosednjih zemljišč na severovzhodni strani. 3. Vrsta pravnega posla za vse štiri predmete prodaje pod 2. točko: prodajna pogodba. 4. Izklicna cena in najnižji znesek njenega višanja: izklicna cena za parcelo pod točko 2.a) 2.471.722,00 SIT, najnižji znesek višanja: 50.000,00 SIT, izklicna cena za parcelo pod točko 2.b) 2.306.733,00 SIT, najnižji znesek višanja: 50.000,00 SIT, izklicna cena za parceli pod točko 2.c) 2.543.321,00 SIT, najnižji znesek višanja: 50.000,00 SIT, izklicna cena za parcelo pod točko 2.d) 6.640.147,00 SIT, najnižji znesek višanja: 80.000,00 SIT. Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo kupnino. 5. Način in rok plačila kupnine: Uspešni dražitelj je dolžan kupnino poravnati v roku 8 dni od dneva podpisa prodajne pogodbe na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic: 00 DŠ 722100 (DŠ - davčna številka dražitelja). 6. Plačilo kupnine v navedenem roku je bistvena sestavina prodajne pogodbe za vse predmete prodaje pod točko 2. Prodajna pogodba je avtomatično razdrta, če kupec kupnine ne plača v navedenem roku. 7. Kraj in čas javne dražbe: Javna dražba bo v torek, 12. decembra 2006, v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, in sicer: pod 2.a) ob 11. uri, pod 2.b) ob 11. uri 30, pod 2.c) ob 12. uri pod 2.d) ob 12. uri 30. 8. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe plačati kavcijo v višini 10% izklicne cene nepremičnine, ki jo bodo dražili. Kavcijo je treba nakazati na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 722100 (za vse predmete prodaje pod točko 2). (DŠ - davčna številka dražitelja). 9. Plačana kavcija bo brez obresti po končani javni dražbi vrnjena tistim dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspešni, in sicer v roku 3 dni od dneva izvedbe javne dražbe. NADAUEVANJE NA STRANI 16 SiqL.NET PRI RIBNIŠKIH GASILCIH NADAUEVANJE S STRANI 15 10. Interesenti se lahko seznanijo z dodatnimi informacijami na Občini Ribnica; kontaktna oseba je Brigita Košmrlj, tel. 01/837 20 30. 11. Komisija za vodenje in nadzor postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Ribnica lahko s soglasjem župana Občine Ribnica ustavi postopek do sklenitve pravnega posla. 12. Pogoji za sodelovanje: Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in fizične osebe, ki so državljani RS. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe komisiji predložiti: izpisek iz sodnega registra (pravne osebe) oziroma potrdilo o državljanstvu RS ali osebno izkaznico ali potni list (fizične osebe), notarsko overjeno pooblastilo v primeru, da pravna ali fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo, dokazilo o plačilu kavcije s priloženo številko računa za primer vračila kavcije, davčno, matično in telefonsko številko. Interesenti, ki ne bodo dokazali izpolnjevanja pogojev iz prvih treh alinej 12. točke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila dražbo, izločeni iz postopka pred začetkom dražbe. 13. Z najugodnejšimi dražitelji se sklene prodajna pogodba najkasneje v roku 15 dni po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše prodajne pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, Občina Ribnica zadrži njegovo kavcijo. 14. Drugi pogoji: Nepremičnine pod točko 2. se prodajo v celoti po načelu videno - kupljeno, kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane. Prodajalec ne daje nikakršnih jamstev ali garancij za nepremičnine. Stroške v zvezi s prenosom lastništva nosi kupec. 15. Ta javna dražba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Občina Ribnica Minila sta dva meseca, kar sem še zadnjič javil iz še vedno prostovoljnega in zastonj delujočega gasilskega društva Ribnica. Sem mislil, da smo že zaključili z intervencijami za letos. A že proti koncu meseca smo bili klicani s policijske postaje Ribnica v pomoč pri odpiranju vrat hiše, v katero se je prostovoljno zaprl krajan Dolenje vasi. Drugič smo intervenirali 26. septembra ob prometni nesreči v Nemški vasi, ko se je voznik iz smeri Kočevja zaradi prehitre vožnje zaletel v stanovanjsko hišo. Pomagali smo reševalcem zdravstvenega doma Ribnica in zdravniku, da smo imobilizirali ponesrečenca in ga spravili v reševalno vozilo. Prav na tem mestu je pred nekaj leti zgubila življenje gospa, ki jo je avto stisnil ob to isto hišo. 21. oktobra pa smo bili klicani na gašenje požara v drvarnici stanovanjske hiše na Griču. Domači so na plinskem kuhalniku kuhali hrano za psa in nanjo pozabili. Vžgala se je lesena polica pod kuhalnikom in cev od plinske jeklenke. Ko je le-ta pregorela, se je vžgal tudi plin. Zaradi visoke temperature se je stopil reducirni ventil na jeklenki. Ravno ob pravem času je ogenj opazil sosed Metod Oblak in z gasilnima aparatoma pogasil ogenj, jeklenko pa odnesel na prosto, stran od ognja. Prav njemu gre zahvala, da ni prišlo do požara. Ob prihodu smo samo polili žarišče in tramovje ostrešja, ki se je tudi že vžigalo. Požarišče smo potem prepustili domačim gasilcem iz Dolenjih Lazov, ki so na požar prišli skupaj z nami. To je bila letos naša 26. intervencija. Gasilci smo apolitični! 4. novembra smo se udeležili gasilske vaje, ki jo je organiziral štab operative Gasilske zveze Ribnica. Takšne vaje so zelo dobrodošle za vsa gasilska društva, saj se tam preverja operativna sposobnost društev, gasilcev in tehnike. Dobrodošla je tudi zaradi tega, da se vsaj enkrat na leto srečajo operativci. Ni pa prav, da se zbor gasilcev izkoristi za predvolilno propagando, kot se je tokrat v Grčaricah. Med gasilci je bilo gotovo nekaj takih članov, ki ne pripadajo nobeni politični stranki. Nekateri se od nastanka naše samostojne države nismo nikoli udeležili nobenega predvolilnega zbora nobene stranke. Prav zaradi tega ni bilo primerno, da je vodstvo Gasilske zveze omogočilo 2 H predvolilno propagando in s tem prekršilo nenapisano pravilo, daje gasilska organizacija nestrankarska organizacija in služi vsem državljanom enako ne glede na pripadnost strankam. Prav zaradi tega sem član gasilske organizacije. Na to nedopustno dejanje sem na tem zboru javno opozoril poveljnika gasilske zveze, ko je h govoru pozval županskega kandidata. Zaradi tega spodrsljaja, ki sta si ga privoščila poveljnik in predsednik gasilske zveze, bi bilo prav, da podasta svoj odstop z mesta, ki so jima ga zaupali gasilci, člani nestrankarske organizacije, da bosta vodila gasilstvo, ne pa političnih zborov. Na koncu bi rad še čestital novoizvoljenemu županu za uspeh na volitvah in ga pozval na dobro sodelovanje z gasilci, saj prav ti delajo za korist občanov, katerih predstavnik je župan. Istočasno bi se tudi zahvalil bivšemu županu za vse, kar je dobrega storil za gasilstvo v občini in za PGD Ribnica. Ker bo naslednja številka Rešeta izšla tik pred novim letom, bi rad vsem krajanom Ribnice kot tudi ostalim občanom zaželel vesele božične praznike in srečno, zdravo in varno novo leto 2007. To vam bomo gasilci zaželeli tudi osebno, ko vam bomo v začetku decembra prinesli koledar. Za Prostovoljno gasilsko društvo Ribnica Matjaž Virant IŠČEMO VOZNIKA! Zaposlimo mlajšega voznika tovornih vozil za prevoze na področju Slovenije. VABILA ZA UPOKOJENCE Pogoji: • Izpit B-,C- kategorije Odhod na ANDREJEV SEJEM je • Ustrezna izobrazba in potrdilo o nacionalni klasifikaciji za poklic voznika 2. decembra ob 7. uri • Stalno prebivališče v okolici Ribnice, Kočevja izpred centra Ideal. • Nekaznovanost Prednost kandidatov z: SILVESTROVANJE bo • Izpit E - kategorije 16. decembra ob 12. uri • Izpit ADR v gostišču Pugelj v Ribnici. Izključno pisne prošnje s priloženimi dokazili pošljite na naslov: Ekol d.o.o., Laze 18a VABLJENI! DU Ribnica 4000 Kranj $1<)L.N5T F»F6.E<Ü EE.WTT E MMRÄ NEPREMIČNINE F,a»c tanko s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša,14x12 m, zgraj. 1932, velikost parcele 1395 m', el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, 28 mio SIT (116.667 EUR). SODRAŽICA - center, starejša stan. hiša s poslovnim prostorom 37 m , - trgovina, 10x11 m, zgraj. 1930 in gospodarskim poslopjem, 10x22 m, vel par 608 m, zemli. 162 m', klas. Ogrevanje, el., voda cena za stan. Hišo in posl. prostor 16 mio SIT ali 66.666 EUR, za gosp. poslopje pa 7,5 mio SIT ali 31.250 EUR. ŽIMARICE - starejša stanovanjska hiša ob potoku (bivši mlin) zgrajena 1930, velikost 594 m', z njivo, v izmeri 292 m', gozd v izmeri 9417 m in njivo v izmeri 1244 m . Cena za celotno posestvo je 7.5 mio SIT ali 31.300 EUR. RIBNICA CENTER - poslovno stanovanjska hiša, zgrajena pred letom 1967, velikost parcele 368 m z vrtom delno obnovljena, CK na olje, KT, TEL, cena 37 mio SIT ali 154.398 EUR. RIBNICA OTAVICE - starejša stanovanjska hiša v izmeri 95 m , zgrajena leta 1949 z gospodarskim poslopjem, dvoriščem, njivo in travnikoma v skupni izmeri 2319 m, EL, voda. Cena 13.1 mio SIT ali 54.665 EUR. RIBNICA PRIGORICA - kmetija, starejša stanovanjska hiša, zgrajena 1930, potrebna obnove, v izmeri 464 m, gospodarsko poslopjev izmeri 57 m in gospodarsko poslopje v izmeri 93 m , ter ca 15 ha zemljišča - pašniki, travniki, njive in goz, nekaj stavbih parcel. Prodaja se v paketu, cena 18 mio SIT ali 75.113 EUR. POSLOVNI PROSTORI: KOČEVJE - industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m’, 14x12 m, zgraj. 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo mirno dejavnost, 14 park. mest, vsa infrastruktura cena 63,95 mio SIT ali 273.876 EUR, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. KOČEVJE - industrijska cona. novejši poslovni prostor vel. 104,44 m, zgraj 1996. urejena dok., III grad. faza, cena 18 mio SIT ali 75.000,00 EUR. GRADBENE PARCELE: RIBNICA - HRASTJE gradbena parcela, velikosti 1123 m' prodamo, cena za m' 4.200,00 SIT ali 17,5 EUR. GROSUPLJE - ČUŠPERK- gradbena parcela zazidljiva ca. 600 m v skupni izmeri 983 m na zanimivi lokaciji, sončna lega, voda na parceli, elektrika v bližini, cena 9.600,00 SIT ali 40.00 EUR za m. RIBNICA - HRASTJE, 3 gradbene parcele, velikosti 1192 m , 976 m in 1005 m, cena za m 3.600 SIT ali 15 EUR. RIBNICA - HRASTJE, 2 gradbeni parceli, velikosti 1074 m in 1321 m', cena za m’ 4800 SIT ali 20 EUR, dostop do parcel po svaltni cesti, vsa infrastruktura na parcelah. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, Pašnik 1667 m', travnik 3416 m' in travnik 1355 m , cena za m je 298,00 SIT. RIBNICA - DOLENJA VAS, več kmetijskih parcel in gozdov na različnih lokacijah, v skupni izmeri ca 2 ha, prodamo v paketu za 1.950.000 SIT ali 8.200 EUR. STANOVANJA: Ribnica - center, začetek zbiranja ponudb za 17 novozgrajenih stanovanj v izmeri od 35 m do 100 m, (eno, dvosobna, dupleks), s kletjo in dvema parkirnima prostoroma, večina stanovanj ima balkon, cena za m je 1300 EUR + 8,5'/. DDV. parkirna mesta se zaračunajo posebej, cena za oba je 6.600 EUR + 8,5% DDV, stanovanja bodo vseljiva konec februarja 2007. SODRAŽICA CENTER, dvosobno stanovanje, v izmeri 60,55 m, s pripadajočo kletjo, v 3. nadstropju, zgrajeno leta 1976, CK, KT, cena 8.95 mio SIT ali 37.348 EUR. KRANJSKA GORA- ČIČARE, stanovanje v izmeri 40,5 m s kletjo zgrajeno leta 1978, kompletno opremljeno, obnovljena kopalnica na lepi lokaciji v drugem nadstropju takoj vseljivo, elek.ogrevanje, tel. KT, cena 25.5 mio SIT ali 106.410,00 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: KOČEVJE- pisarno, opremljeno, varovano, v pritličju, vel. cca 64 m, CK, vsa dokumentacija - uporabno dov. Cena najema 6,0 EUR za m' ali 1.440,00 SIT. RIBNICA - JURJEVIČA, poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri ca 770 m', z večjim dvoriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m 3 EUR ali 719 SIT. RIBNICA - strogi center, 3 lepo urejene pisarne z uporabnim dovoljenjem, skupna velikost 62 m, obnovljene 1999, vseljivo takoj. Mesečna najemnina 85.000 SIT + stroški. Predplačilo, garancija. STANOVANJA: RIBNICA BREG, oddamo enosobno stanovanje v kletnem delu nove stanovanjske hiše, zgrajene leta 2005, velikosti 45 m’, KT, CK na plin, takoj vseljivo, cena 45.000 SIT mesečno + stroški, predplačilo, garancija. KUPIMO STANOVANJA: LJUBLJANA - Kodeljevo, Trnovo, Prule, Vič, kupimo enosobno stanovanje od 37 do 45 m', prvo ali drugo nadstropje, gotovinsko plačilo, od 19 do 21 mio SIT, vselitev v dveh mesecih. LJUBLJANA - Kodeljevo, Rudnik, Vič, Moste, kupimo garsonjero od 24 do 30 m', prvo ali drugo nadstropje, gotovinsko plačilo, od 14 do 15 mio SIT ali 58.333 EUR, vselitev v dveh mesecih. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodni in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše že|je. RIBNICA Jože Osvald s.p. 1310 Ribnica, Tel: 01/836-35-48, GSM: 041/719-548 TRADICIJA - KVALITETA Največja izbira avtoplaščev vseh dimenzij. T R G 0 V 1 N A Gorenjska cesla 10,1310 Ribnica Odpiralni čas: pon. - pet. od 9. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure R 20% Miklavžev popust A na vse artikle Darilni boni Možnost plačila z vsemi kreditnimi karticami Kvaliteta je lahko tudi poceni! lijTERnUH PVC Okno In OKNA IN VRAin PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Interalta d.o.o., Ljubljana Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si ocajo višjo kulturo bivonjo! LESPRDM HRANILNICA UGODNI OSEBNI KREDITI IZKORISTITE UGODNO PONUDBO OSEBNIH KREDITOV, KI SMO JO PRIPRAVILI V SODELOVANJU S HRANILNICO IN POSOJILNICO LON D.D., KRANJ - HITRA REALIZACIJA • GOTOVINSKI KREDIT . DOBA ODPLAČEVANJA DO 10 LET . ZA KOMITENTE HRANILNILNICE LON, KREDIT BREZ ZAVAROVANJA NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI IN O PONUDBI POVPRAŠAJTE NAŠO FINANČNO SVETOVALKO NA TEL. 01/8955-338 ALI 041/625 793 IZVAJAMO: G IZDELAVA VSEH VRST FASAD C SANACIJA FASAD I j BARVANJE LESA (napušči, vrata, balkoni...) ANTIKOROZIJSKA ZAŠČITA C STROJNI OMETI MONTAŽA MAVČNIH PLOŠČ DELO OPRAVLJAMO PO CELI SLOVENIJI. ZAGOTAVLJAMO STROKOVNO IN KAKOVOSTNO IZVEDBO DEL. ZA OPRAVLJENO DELO DAJEMO GARANCIJO Energijsko varčno leseno okno z izolacijo Lesena vhodna vrata Classic • NOVO: varnostni sistem Schiico HomeControl: nadzor in varnost doma in drugih prostorov e lesena okna in vrata • les/ aluminij okna in vrata • pvc okna in vrata e aluminij okna in vrata • pvc/ aluminij okna e polkna, rolete, komarniki • svetovanje - izmera - montaža - servis INLES d.d., Kolodvorska 22, 13 10 Ribnica www.inles.si, e-mail: info@inles.si Maloprodaja Ribnica, tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 33 I Masivna notranja, stanovanjska in nihalna vrata Vrata izdelamo po individualnih željah in zahtevah. čistilni servis • slikopleskarstvo • parketarstvo Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: (01) 836 99 33, Fax: (01) 836 99 34, Gsm: (0)31 647 188 Splet: www.blesk2.si, E-pošta: info@blesk2.si izdelava epoksidnih tlakov, polaganje vseh vrst podov (parket, laminat, PVC,...) vse vrste čiščenja (generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog) brušenje ter zaščita naravnega in umetnega kamna globinska, temeljita čiščenja avtomobilov FRAGMAT izolirkaly UGODNI NAKUPI Gradbeni material: Mavčne plošče Lafarge Gessi Notranja vrata LIKO Vrhnika Na zalogi tudi vsi ostali gradbeni materiali, armaturne mreže, rebrasto železo, betonski bloki, modularni bloki, cement... Termoizolacija: stiroporji Fragmat steklena volna Urša Pohištvo in bela tehnika Ugodno lahko v mesecu decembru kupite belo tehniko proizvajalca Gorenje. Prodajni program Lesnine gorenje Pohištveni program Alples Vzmetnice MEBLO Kuhinje SVEA Kuhinje GARANT DANA LAFARGE Čh LIKO VRHNIKA imsa Grupo Uretiu lesnina m alples jogi G4R/4NC ► Gradbeni in fasadni stiropor nudimo dodatni popust —► Akcijska odprodaja blaga iz zaloge - popust do 50%! —► Peči ZIBRO KAMIN razprodaja! Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. SVEA Trgovina Sodražica Cesta Majde Šilc 1, Sodražica tel.: 01 836 67 77, 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19. sobota: 7.30 do 12. Trgovina Cerknica Cesta 4. maja 1., 1380 Cerknica tel.: 01 709 38 01 ali 051 378 042 Delovni čas: 8.00 do 12.00 in 15.00 do 19.00 sobota: 8.00 do 12.00 Polo FreeZ. Bodite varni pred nevšečnostmi! Ob nakupu Pola FreeZ vas opremimo s štirimi zimskimi pnevmatikami na aluminijastih platiščih. Prvo leto pa prihranite tudi pri obveznem in kasko zavarovanju. Tako prihranite do 450.000 SIT. O natančnih pogojih akcije se pozanimajte v našem Volkswagnovem salonu. Polo FreeZ S Skupna poraba:: 4,4 - 7,1 l/100km. Emisije C02:119 -169 g/km. število vozil in modelov je omejeno. PREDSTAVITVENA VOZILA VW Golf comfortline Euro-paket 1,4 TSI 103kw-140km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke, radio RCD 300 z 8 zvočniki. VW Golf comfortline Euro-paket 1,9 IDI 66kw-90km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke, radio RCD 300 z 8 zvočniki. VW Polo 1,4 59kw-80km Comfortline Cool & Family RABUENA VOZILA VW Golf 1,4 55kw-75km, letnik 2002, prevoženih 29.000 km, centralno daljinsko zaklepanje, ABS, radio, štiri vrata VW Vento avtomatik, letnik 1994 Crysler Voyager 2,4 SE, letnik 1997 Opel Vetra 1,61, let.1994 VOZILA NA ZALOGI VW Golf Trendline 1,9 IDI 66kw-90km ,pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", radio RCD 300 s štirimi zvočniki, usnjen volan, stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke Vw Golf Comfortline EURO-PAKET 1,4 TSI 103kw-140km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke, radio RCD 300. VW NOVI Fox 1,4 55 kw,-75km, meglenke, klima "climatic", barvni paket, dnevne luči, deljiva klop, uranova siva VW NOVI Passat Hm. Comfortline 2,0 TDI 103kw-140km, meglenke, večfunkcijski prikazovalnik, radio RCD 300 plus, alu platišča Milwaukee VW Polo 1,4 59kw-80km Comfortline Cool & Family, 1,4 59kw-80km FreeZ VW Golf Plus 1,9TD! 77kw-105KM Trendline RANDEU Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefox 01 8955 240 e-mail: damijan.randeljdporsche.si salon in delavnica pon,- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure PORSCHE KREDIT IN LEASING NOVO V RIBNICI! NOVO V RIBNICI! NOVO V RIBNICI! POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VOZIL PEUGEOT Prijazno vabljeni v naš servis, kjer vam nudimo kvalitetne servisne storitve. Na zalogi originalni rezervni deli. Konkurenčne cene. Joras Center, Ob železnici 7, Ribnica, Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 01/8369-045 * PEUGEOT ZastopnikrMontaža stavbnega pohištva Boštjan Volaj s.p. GSM: 040 313 712,051 370 876 e-naslov: montaza.volaj@gmaU.com modra Številka (•08010 27) www.simer.si PVC, ALU-PVC in ALU okna, vrata, ZIMSKI VRTOVI, SENČILA Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov VODILNI SVETOVNI PROIZVAJALEC ROBOTOV MOTOMAN ROBOTEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja .varjenja (MIG/MAG, uporovno, TIG) • rezanja (laser, plazma, vodni curek) .brušenja oz. površinske obdelave .strege (CNC obdelovalnih strojev, stružnic) .tlačni liv •čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha .montaže .paletiranja Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja. Q£l!!34>ni, Tel.: 01/836 11 28 'nita Očala na recept tudi brez doplačila Korekcijska očala etuiji, krpice... ponedeljek: 9-12, 15-20 tor, sre, čet, pet: 9-14, 15-17 sobota: 9-12 ZOBNA AMBULANTA ZA ODRASLE IN OTROKE Vabimo vas v novo zobno ambulanto v CUDV Draga, na Igu pri Ljubljani. Nudimo vam hitro brezbolečinsko oskrbo vašega zobovja z najsodobnejšimi materiali in tehnikami s poudarkom na estetiki. Naročanje na tel. 040 934 000 vsak delavnik 9 - 18h Nataša Prebil, dr.dent.med. HAAS DOM trgovsko in gradbeno podjetje d.o.o. Bohova 78, 2311 HOČE fnaas Naša celotna ponudba zajema: - predalčne in lepljene lesene konstrukcije za industrijske, kmetijske, skladiščne in športne objekte - Široka paleta HAAS montažnih hiš PRI NAS DOBITE VSE NA Domiselna okenska tehnika ENEM MESTU! TEL.: 02 Z 613 O 613, FAX: 02 / 613 O 615, www haas-dom.si E-mail: info@haas-dom.si, GSM: 051 645 203 MOBITEL zastopstvo www.microera.si @ ig£ SERVIS GSM / UMTS MicroERA Jože Šilc s.p. Merharjeva 3 (Poleg inles-s) 1310 Ribnica Tel.: 01/8373 116 FAX: 8373 117 GSM: 051/358 762 E-mail: info@microera.si DELOVNI ČAS: PON - PET 9h - 12h ter 13h-17h SOB ITAK PAKET ZA VSE OD 15 DO 30 LET: Po dogovoru akcijski aparati od 4.900sit naprej! POPUSTI za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAH 3II. II IIUtU/11 MCI l > 1 Vikend X ©VOlUC-13- GOSTILNA &PIZZERIA Brlogarju Šajn storitve d.o.o. Male Lašče 37a, 1315 Velike Lašče Delovni čas od 12.00 do 22.00 ponedeljek in torek zaprto Telefon: 01/ 788 94 90 Male Lašče pr’ Brlogarju ^ Male Lašče 37a - SATELITSKE ANTENE Qm^ Svetovanje, prodaja, montaža ei«*iiorue<*inQh«veio^^'^x Digitalne, vrtljivi sistemi, več kot 1000 programov - Sistemi za nadzor preko GSM omrežja Vklop ogrevanja, klime preko mobilnega telefona, alarmiranje ELSVETd.o.o., Šeškova ulica 24, 1330 Kočevje, e-mail: elsvet@t-2.net, GSM: 041/558-301 Montaža SAT in TV anten SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, GSM: 041 761-769 pop a v AO.OTEHVIEUA fx »LOVSNIJA l Slikopleskarstvo "BOJ(3 ^>0 Peter Bojc, S4>. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 DOMIX - zaključna dela v gradbeništvu Ana Mihič s.p., Knafljev trg 11,1310 Ribnica, Tel.: 041/758 947 • druga zaključna dela v gradbeništvu (mansarde, polaganje sten, stropov...) • barvanje (vrat, balkonov ...) • druge osebne storitve • čiščenje stanovanj (čiščenje na domu) GOSTINSTVO - TVR1ZEM PVGELJ Alojz Pugelj s.p. Lepovče 83, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-665 GSM: 031/760-697 Silvestrovanje in novoletni ples s ansamblom CAN - C AN Izbrana hrana in pijača, zmerne cene, hitra postrežba, prijazno osebje l y č 4 Vse podrobnejše informacije in rezervacije so vam na voljo na naših telefonih. Veselimo se vašega obiska in vas s spoštvanjempozdravljamo! v v Proizvodnja, storitve, GENERALNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO WWW.SAMUK.SI Telefon: 01/836 99 83, 01/836 99 84, Telefon/Telefax: 01/836 22 24 www.koscek.com, e-mail: info@koscek.com SAMUK «iE Ä11, minirra mumm ■ MV^iJLis: 51 ivi/Ws* KUPONI RIBNIŠKI PUŠELJC 2006 KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:___________________ KUPON ZA RIBNIŠKI PUŠELJC 2006 Predlagam osebnost:__________________________ Obrazložitev:________________________________ Ime in priimek: Ulica: __________ Pošta:___________ Tel.:____________ Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 13. decembra 2006. Spoštovane, spoštovani, volitve so za nami. Imamo ga! Čestitke novemu županu, ki tisti nedeljski večer na martinovo niti ni vedel, je res ali ni, kot tudi na ta trenutek še aktualni župan, ki te dni odhaja z Gorenjske ceste. Nekaj minutna zmeda je povzročila trenutke veselje, žalosti, panike, vzhičenosti v obeh taborih oziroma štabih. Prvič po samoupravnem sistemu imamo župana in občinski svet z večino na relaciji Ribnica - vlada RS. Poleg tega še ministra, vodjo poslanske skupine vladajoče stranke. No, saj je bila tudi prejšnja garnitura dve leti kompatibilna s koalicijo, pa nekako ni šlo. Sedaj je možnost, da končno pokažejo vse svoje sposobnosti, znanje, izkoristijo svoj lobi in Ribnico popeljejo med razvijajoče se občine. Izgovorov, da ni projektov, ni denarja, ni tega in onega, več ne bo. Kot jih tudi ne bo imel novi župan Ljubljane, ki ima ravno tako večino v 'malem parlamentu1, ob boku še gospodarski lobi in tako bodo morali biti datumi, ki jih je obljubljal, pač izpolnjeni. Z določenega vidika je prav, da ima izbrana garnitura večino, da lahko odloča brez nasprotovanja opozicije, se vsaj lažje in hitreje dela. Tako in tako pa navadni smrtniki ugotovimo, kaj od obljubljenega je bilo narejeno, česa ne, in čez štiri leta znova odločimo. Tako kot vi določite, izberete, kdo bo novi lastnik šopka suhe robe. Akcija je lansko leto naletela na izjemen odziv, skupno število glasov je bilo namreč kar 5122. Kako bo letos? Precej podobno. Tokrat je v Rešetu še glasovnica, na katero boste napisali svojega kandidata za priznanje Ribniški pušeljc, ki ga bomo podelili na prireditvi Rešeto domačih, v soboto, 20. januarja 2007, v ribniškem Športnem centru. Kot prejšnja leta tudi tokrat lahko izbirate med znanimi in zaslužnimi osebnostmi iz naše doline (od Velikih Lašč, Sodražice, do Jasnice). S čim si je torej ta oseba pridobila vaše simpatije, zaupanje, kaj je vidnega naredila, bodisi v tem letu, desetletju, stoletju... Poleg imena in priimka boste navedli še kratko obrazložitev, zakaj določenega kandidata predlagate, svoj naslov, saj ste ravno vi lahko izžrebanec ene od nagrad, ki jih bomo ravno tako podelili na zaključni prireditvi. Poleg tega še ena novost oziroma nadgradnja glasovanja: Vsebino glasovnice lahko tudi prepišete na dopisnico in jo pošljete v naše uredništvo, tudi to bomo upoštevali, seveda pod pogojem: Ena dopisnica, en glas. Glasujete lahko torej za kogarkoli, tako da ne želim sprejemati informacij, kritik, zakaj tega in tega ni na lestvici. Zato, ker ga niste predlagali. Kot vsa leta doslej bomo tudi tokrat podelili tri 'pušeljce' posameznicam oz. posameznikom in eno priznanje skupini, društvu, klubu oz. podjetju. Tokrat objavljamo trenutno lestvico, na kateri ni nekaj vaših predlogov, med njimi trgovine Moda in, ker trgovski oz. gostinski lokal, če nima kakšne posebne, s krajem povezane ponudbe, pač za kraj ni naredil ne vem koliko, smetarja Staneta, ki skrbi za red in čistočo glavnega trga, vendar mu zaslug za razvoj, razpoznavnost Ribnice v gospodarskem, kulturnem, športnem, turističnem... smislu tukaj pač ne moremo pripisati. In ne pozabite, med 4. in 15. decembrom boste lahko na valovih radia Urban glasovali vsak dan. Kako, pa boste izvedeli na 89,8 Mhz. Srečno! Marko Modrej Pravilna rešitev iz 10. številke Rešeta je DAN REFORMACIJE NL-ßO Nagrade, 5 darilnih paketov, ki jih poklanja NLB, Poslovalnica Ribnica, Škrabčev trg 11, Ribnica. Poslovni čas: 8.00-12.00 in 14.30-17.00, Tel.: 836 11 09 prejmejo: IDA LEVSTEK, Črnec 10,1316 ORTNEK PAVLA MALNAR, Kidričeva 6, 1330 KOČEVJE MARJAN KOVAČIČ, Struška ulica 15, 1310 RIBNICA MANCA ANDOUŠEK, Kettejeva 1, 1310 RIBNICA ALOJZ AMBROŽIČ, Sušje 6, 1310 RIBNICA Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrade boste PREJELI PO POŠTI. MALI OGLASI PRODAM Prodam dvosobno stanovanje na Knafljevem trgu, II. nadstropje, v izmeri 62,82 m/2, z urejeno dokumentacijo in delno preurejeno. KTV, CK, TEL, domofon. Cena ca. 1.300 EUR za m/2 oz. po dogovoru. Tel.: 031 / 670 759. Prodam osebni avto renault Clio 1,5 DCI, star dve leti in pol, sive metalne barve, lepo ohranjen, prvi lastnik. Prevoženih 38 000 km, z dodatno opremo, 5 vrat. Cena ca. 2 mio SIT oz. po dogovoru. Tel.: 031 / 670 759. Ribnica, Gorenjska cesta; prodamo stanovanjsko stavbo 285 m2 iz I. 1902 z gospodarskim poslopjem in vrtom v skupni izmeri 2217m2. Cena: 65 mio SIT. Informacije: 031 532 185 Prodam 4 ALU - platišča, 16 col, petkraka, kot nova, primerna za golf IV, audi A3, seat Leon, Toledo, škoda Octavia... Tel.: 041 /219 865. Prodam lovsko puško, trocevko, kal. 8X 57R, daljnogled, mag. 5.6. Cena 200.000 SIT. Tel.: 041 / 479 898. Prodam oblazinjene vzmetene stole iz hrastove masive, odlično ohranjene. RESETQ.RIBNIQA SIQL.NET Pripravil Marko Modrej MIKLAVŽEV KVIZ Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... nekaj, povezano s/z.... 1. Oh, ta december. Po ohranjenih spisih so imeli z njim težave tudi naši predniki, ki so mu rekli še... Č ta zadnji N kolednjak R kaščar 2. Veselost, razigranost decembra najavijo tudi parkeljni, ki bodo čez nekaj dni v naše kraje pospremili sv. Miklavža. Miklavž oz. Nikolaj se je rodil med letoma 280 in 286 v Patari, v/na... B Izraelu A Grčiji L Finskem 3. Nikolaj je bil velik čudodelnik in zavetnik ubogih, revnih, ki je v Miri delal kot... K jasličar V škof O učitelj 4. Naš stari pregovor pravi, da mora biti december mrzel in snežen, in sicer: Grudna mraz in sneg... D požene te na beli breg L kot nalašč je za s na peči edet R žita dosti prek in prek 5. Uverturo v Veseli december so pripravile tudi članice DPŽ Ribnica, ki so ob svoji 5. obletnici, v petek, 24. novembra, pripravile praznovanje v... T vaški gostilni H jeseni I zahvalo dobri letini Tel.: 01 / 836 45 36. Prodam malo rabljene smučarske čevlje, znamke Salomon, številka 46 1/3 (29,5). Cena po dogovoru. Tel.: 031 / 483 174. _______________________________________________________________KUPIM Kupim starine: pohištvo-skrinje-ure-slike-kipe-medalje-razglednice-fotografi-je-porcelan-steklenina-vojaška obleka in oprema-sablje-bajoneti-ostalo. Tel.: 041/ 649 267 ODDAM Na Merharjevi ulici 3 v Ribnici oddamo v najem poslovne prostore. Tel.: 070 / 345 404. Oddam 49 kg mlečne kvote. Tel.: 041 / 756 749 Alenka (zvečer). RAZNO Nudim brezplačen odvoz poškodovanih in neregistriranih vozil, tudi prevoz kmetijske mehanizacije. Tel.: 041 / 678 920. Z novim letom iščem prevoz Žlebič oz. Velike Lašče - Ljubljana (Vojkova 57, poleg MORS-a). Kot voznik ali sopotnik. Delovni čas: 7.30 -15.30. Tel.: 040 / 656 236. RESETQ.R1RN1CA SlpLNET 6. Gostilna, v kateri je bilo praznovanje, se imenuje... O Pr Cenetu Ž Prtalajp' Než' V Pri sodčku 7. S koncertom so v soboto v cerkvi v Dolenji vasi leto zaključili tudi odlični mladi pevci, ki nosijo ime... E d' Gamabis V MPZ Lončar B Veseli fantje 8. V petek, 1. decembra, bo v galeriji Miklova hiša odprtje razstave... K Iz likovne zbirke Riko C Decembrske dobrote M Šege in običaji Ribniške doline 9. Odprtje bo obogatil koncertni harmonikar Marko Hatlak, ki je letos z najvišjo oceno zaključil prvo stopnjo podiplomskega študija koncertne harmonike v Nemčiji, sodeluje pa tudi z znano zasedbo... S Terra folk O Zdomarji Š Vandrovci 10. Ko smo že pri harmoniki in druženju, kako se imenuje prireditev, na kateri bomo januarja podelili priznanja Ribniški pušeljc? I Rešeto domačih A Šumijo gozdovi domači P Donijo zvonovi domači 11. V mesecu decembru je poleg že nekaterih omenjenih datumov tudi osebni praznik imena, ki je precej povezano z našo dolino. Je mogoče to... K Medard M Urban V Jože 12. In še en zanimiv podatek oziroma ugotovitev z uvoda tokratnega kviza. Sv. Miklavža in parkeljne bo letos spremljal-a tudi... S Klemen s Slemen Š sv. Marjeta L polna luna tekate m am jlfjiJ $ sili mm (ä®jpa§m3-(§3 mmfjfeasmmö© (ä® (ämomaum to ÄXB, Medi pnmtomio reift Z3 rxi e snrreAM ■ POROČILO OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE 2. KROG VOLITEV ZA ŽUPANA V nedeljo, 12. novembra 2006, je bil izveden 2. krog volitev za župana Občine Ribnica. V volilne imenike je bilo vpisanih 7435 volivcev. Volitev seje udeležilo 3706 volivcev, od tega 2 po pošti. Volilna udeležba je bila 49.85 %. VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA LOKALNIH VOLITVAH 2006 * Volitve za župana Občine Ribnica so potekale po večinskem sistemu. Od skupaj oddanih 3706 glasovnic je bilo 35 neveljavnih. Kandidata za župana sta prejela naslednje število glasov: Jože LEVSTEK 1870 (50.94%) Alojz MARN 1801 (49.06%) Za župana je izvoljen Jože Levstek, roj. 30. 9. 1958, Nemška vas 3, Ribnica. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA ob nenadni in boleči izgubi 'našega dragega sina, brata in strica FRANCA BROŽIČA s Prijateljevega trga 13 v Ribnici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi dr. Šmalčevi, župniku Antonu Berčanu, pevcem in Komunali Ribnica. Tiho si odšel od nas... Pogrešali te bomo... VSI NJEGOVI l3S' KS RIBNICA VOLILNA ENOTA 1 Ludvik RUS, roj. 2.5.1931, Lepovče 27,SD Marjan PETEM, roj. 18.2.1960, Lepovče 20, SLS Lucija Ana POJE, roj. 18.7.1973, Prijateljev trg 6, SDS VOLILNA ENOTA 2 Janez ILC, roj. 5.3.1956, Dolenji. Lazi 1 A, SDS Jože ZIDAR, roj. 7.8.1979, Breže 22, SDS Janez LOVŠIN, roj. 23.5.1956, Slatnik 1, SDS VOLILNA ENOTA 3 Anton ILC, roj. 11.11.1959, Goriča vas 12, SDS Andrej PUCEU, roj. 30.1.1952, Goriča vas 32, N.S i Franc ČEŠAREK, roj. 30.12.1956, Nemška vas 41 A, SDS KS DOLENJA VAS VOLILNA ENOTA 1 Milan ORAŽEM, roj. 28.9.1963 Lipovec 17, SDS Janez ČEŠAREK, roj. 12.11.1940, Kostevc 9, SDS Mojca LEVSTIK, roj. 6.9.1984, Humec 37, SDS VOLILNA ENOTA 2 Alojz LEVSTIK, roj. 6.9.1964, Prigorica 90 B, SDS Tanja ŠOBAR ZOBEC, roj. 30.3.1973, Prigorica 66, SDS VOLILNA ENOTA 3 Janez LEVSTEK, roj. 17.5.1963, Rakitnica 10, SLS Igor BANČIČ, roj. 9.4.1961, Rakitnica 51, SDS KS SVETI GREGOR Jože ŠKUU, roj. 21.1.1953, Hudi Konec 8, SDS Igor ADAMIČ, roj. 2.1.1981, Graben 5, SDS Franc MODIC, roj. 9.8.1961, Marolče 9, SDS Alojzij LEVSTEK, roj. 6.6.1971, Črnec 10, SDS Maruša KLJUN, roj. 19.1.1974, Pusti Hrib 1, SDS KS VELIKE POUANE Zdravko NOVAK, roj. 9.5.1969, Bukovec pri Poljanah 2, SLS Jože MAROLT, roj. 1.3.1964, Gorenje Podpoljane 3, SLS Jože ANDOLŠEK, roj. 17.7.1977, Velike Poljane 30 A, JANEZ PRIJATELJ IN SKUPINA VOLIVCEV Hubert KOSLER, roj. 23.3.1959, Dule 2, SDS Mateja BAVDEK, roj. 11.2.1978, Dolenje Podpoljane 5, SLS PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE: Dragica Abrahamsberg, univ. dipl. prav. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v srcih naših za vedno boš ostal. o Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil ADO P0UANEC v upokojeni elektroinženir iz Žlebiča 32 polkovnik Pokopan je v Beogradu, kjer je živel v krogu svoje družine. V spomin: njegova družina in sestri Mira in Albina z družinama R5S5TC).R!mN!i jutrm <>«i Proračun Strategija za večjo rodnost 0 fi ■F H Oktober in november sta meseca, kiju vsako leto zaznamuje proračunska razprava. V njej poslanci s predlogi amandmajev poskušamo opozoriti na interese okolij in se trudimo uveljaviti tudi nekatere drugačne rešitve od vladnih. Največkrat se spremembe nanašajo na odprtje novih investicijskih postavk, predvsem s področja cest, šol, vodovodov, bistveno manj jih je za ostale namene. Koalicijski poslanci imamo sicer nekoliko več možnosti, da uspemo s spremembami, vendar moramo kljub vsemu oblikovati take predloge, ki "stojijo". Koalicija si namreč ne more privoščiti sprejema postavk, ki so neizvedljive, ki ovirajo delovanje resorjev ali znižujejo obseg črpanja EU -sredstev ali ovirajo mednarodno dejavnost države... skladen regionalni razvoj... Nič ni pomagalo povedati - vse to pa je zapisano tudi v proračunskih dokumentih - da so prav te postavke precej povečane in bistveno višje od predhodnih obdobij. Opozicijski poslanci so veliko govorili tudi o povišanih davkih. Vendar je tudi tu resnica ravno nasprotna. Ta vlada in koalicija sta prvi, ki sta izpeljali za državljane in gospodarstvo pozitivno davčno reformo, tako, ki jim je neposredno znižala davčne obremenitve. ko smo sistemsko zmanjšali progresivnost osebnega davka - dohodnine in hkrati uvedli številne dodatne olajšave za s.p., kmete, kulturnike, povišali splošno olajšavo..., je opozicija nasprotovala. Tudi poslanci največje opozicijske stranke so sprejemu zakona o dohodnini nasprotovali, čeprav smo državljani "prihranili" okrog 35 mlrd letno. Toliko nam ne bo potrebno plačati davčni blagajni. Samo mimogrede v podkrepitev: Na obrtni zbornici Slovenije so izračunali, da znašajo finančni učinki davčnih olajšav in administrativnih poenostavitev za njihove člane (malemu gospodarstvu) v letu 2005 skoraj 21 milijard sit. Opozicija pa kljub temu še kar naprej neutrudno razlaga, da smo storili premalo za davčno razbremenitev gospodarstva in da bi oni storili bistveno več. Morda. Vendar še nedolgo tega, še pred dvema letoma, ko so še upravljali to državo, niso kazali kakšne posebne volje po velikih davčnih spremembah in predvsem razbremenitvah. Poslančeva zapisnica Mediji so nam zadnje dni redno poročali, da koalicija ni sprejela nobenega predloga opozicije. Res jih nismo. Vendar smo bili v resnih težavah, saj so bili njihovi predlogi zelo špekulativni in usmerjeni predvsem na vzbujanje javne pozornosti. Samo za primer: V SD so predlagali 9 amandmajev (v višini 4,65 mio EUR), v LDS 4 (1,6 mio EUR) in poslanec Cvikl še 2 ( 1,4 mio EUR), skupaj 15 amandmajev v znesku 7,65 mio EUR. Prav vsi jemljejo s postavke Mednarodno sodelovanje pri Ministrstvu za obrambo, na kateri je samo 3,62 mio EUR. Vzeli bi več kot 2x toliko, kot je iz te postavke sploh možno. Očitno obe poslanski skupini nista namenili zadosti pozornosti usklajenosti svojih predlogov, sicer se taka nerodnost ne bi mogla zgoditi. Zato teh 15 amandmajev ni dobilo podpore. Pa tudi zato ne, ker ministrstvu za obrambo enostavno ni smiselno onemogočiti mednarodnih aktivnosti. Večkrat je bilo povedano, da ne dajemo dovolj za subvencije prevozov in prehrane, pa za konkurenčnost in razvoj, za aktivno politiko zaposlovanja, turizem, za ceste, za Celo več. V letu 2004, pol leta pred volitvami, so največji kritiki sedanjih ukrepov izpeljali sprejem davčne zakonodaje, ki je bistveno povečala obremenitve gospodarstva in zaostrila pogoje poslovanja. Pred državnozborskimi volitvami leta 2004 niso predlagali ukinitve davka na izplačane plače, "dva dni" po volitvah pa bi ga kar ukinili. Mi predlagamo postopnost. Odpravili ga bomo v naslednjih treh letih, saj proračunskega izpada samo zaradi odprave tega davka (več kot 100 mlrd) ni možno prestrukturirati kar tako, z levo roko. Državni (in katerikoli drugi) proračun je resen projekt in potrebno se gaje lotiti z vso potrebno skrbnostjo in razsodnostjo. Podobno, kot smo se lotili davčnih olajšav in sprememb in odpravljanja administrativne navlake. Kljub olajšavam in poenostavitvam mora vse delovati in ne sme biti okrnjena nobena funkcija države. Vse mora delovati uravnoteženo, zato morajo biti koraki sprememb ravno pravšnji. To pa je že skrb odgovorne koalicije. JožeTanko poslanec SDS v DZ t?S Rodnost je v Sloveniji zelo nizka, tako da se populacija ne obnavlja - narod počasi izumira. Tega se zaveda Vlada, še posebej pa jaz kot minister za delo družino in socialne zadeve. Potrebno je ukrepati nemudoma -zato smo pripravili strategijo za večjo rodnost in jo„predstavili javnosti. Če ne bo otrok in večje rodnosti, postavljamo pod vprašaj smiselnost prizadevanja za samostojnost Slovenije ter ne nazadnje tudi uveljavljanja gospodarskih in socialnih reform. S strategijo smo se odzvali na vseh področjih, za podlago pa postavili tri temeljne smernice. stn Življenje je vrednota Življenje je vrednota od trenutka spočetja do smrti; in vsako življenje, tudi tisto, za katero se zdi, da ne ustreza standardom, kriterijem in normam moderne družbe, je potrebno zaščititi. Zaščita življenja naj velja še posebej za najšibkejše, še posebej za tiste, ki se sami ne morejo boriti. Družina je naše upanje Zavedati se je treba, da so le trajne in trdne družine tiste, ki predstavljajo upanje za preživetje naroda; brez trdnosti družin ni trdnosti družbe in ni dolgotrajnega razvoja. Otroci so naša prihodnost Zagotovo so otroci naša prihodnost, saj so podlaga za obnavljanja prebivalstva, obstoja naroda; otroci so vrednota celotne družbe, zato smo vsi s svojimi dejanji odgovorni za vzgojo, izobraževanje in oblikovanje prihodnjih generacij. Na stanovanjskem, zdravstvenem, zaposlovalnem, šolskem, davčnem, finančnem in drugih področjih smo pripravili 44 ukrepov, ki nas bodo lahko pripeljali do ciljev, da bomo temeljito izboljšali razmere za mlade družine in družine z več otroki, skratka, da bo več veselja do življenja. V tem okviru smo nanizali ukrepe glede stanovanj za mlade družine, upokojitvenih sistemov, davčnih olajšav, subvencioniranja vrtcev, brezplačne šole, prevozov,. Zagotovo je eno od ključnih vprašanj sodobnega življenja tudi usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, da bo več zaposlitev in bodo matere ali očetje lahko izvajali poklic in svoje poslanstvo starša. To določilo smo predlagali tudi v evropsko smernico o delovnem času v Bruslju, druge države so jo močno podprle. V ta okvir spadajo: bolj prilagodljiv delovni čas, koriščenje dopustov tudi glede na otroke, organiziranje varstva zanje, delitev zaposlitev ipd. Zmanjšati moramo umrljivost, to je dejstvo. Zato je naš cilj, da bi na cesti umrlo manj ljudi zlasti otrok, zato moramo uveljaviti ukrepe glede varnosti cestnega prometa. Slovenija je na vrhu lestvice glede samomorov in tudi glede splavov. To pa ostaja veliko moralno, socialno in ekonomsko vprašanje, ki ga moramo rešiti. Strategija daje odgovore in rešitve, v strategiji najdemo tudi niz ukrepov, s katerimi bomo izboljšali zdravstveno stanje otrok, nosečih mater, otrok in mladine, kajti tisti, ki se ne zaveda, kako pomembno je zdravje mlade generacije, tvega bodoče generacije. Zešero Vendar se zavedamo, da brez sprememb v naši miselnosti ne bo šlo. Razvrednotili smo zakon, družino in otroke, zato je tudi pošlo veselje do življenja, vse več je razvez in ločitev, manj porok in nazadnje tudi manj zadovoljstva. Pri mladem rodu je potrebno uveljavljati vrednote, pri čemer pa morajo svojo vlogo odigrati tudi mediji, vendar ne z aferaštvom in pompoznostjo, pač pa z navajanjem resničnih dejstev. Sedaj pa še odgovor glede splavov, ki toliko zaposluje razmišljanje Slovencev. Plačilo splava je samo eden od ukrepov, ki zasleduje enega od temeljnih ciljev. Potrebno ga je obravnavati skupaj z ukrepom, ki govori o vzpostaviti učinkovitega sistema pomoči nosečnicam in mladim materam v stiski, skupaj z ukrepom, ki zadeva vzpodbujanje posvojitve in rejništva. Razlogov, zakaj smo se odločili za to trojico ukrepov, je več. Prvi razlog je prav gotovo prva temeljna smernica: življenje je od trenutka spočetja do naravne smrti vrednota. V družbi, ki zagovarja tako vrednoto (in promocija teh vrednot je eden temeljnih ciljev same strategije), je vsako izgubljeno življenje preveč. Število splavov je boleča rana družbe, ki je premalo naklonjena življenju in ni sposobna nuditi zadostne opore ter odgovoriti na potrebe mater in na splošno staršev v stiski. Vlada RS s tem sklopom ukrepov izraža odgovornost in pripravljenost na pomoč ter posreduje sporočilo, da je vsak otrok zaželen. Drugi razlog je socialna pravičnost. V Sloveniji se mnogi pari srečujejo s problemom neplodnosti in si želijo otroka. Zavarovalnica v teh primerih krije samo štiri poizkuse umetne oploditve, ostale pa si morajo pari kriti sami (navadno je za uspeh postopkov potrebno več poizkusov, posamezni postopek pa stane par od 400.000,00 do 1.000.000,00 SIT). Nepravično je, da mora par, ki želi podariti življenje, postopke plačati sam, prekinitve nosečnosti pa financira država. Ob vzpostavitvi sistema pomoči ter vzpodbujanju rejništva in posvojitve bi bilo materam, ki otroka ne želijo obdržati, omogočeno, da ga oddajo tistim, ki si ga želijo. V primeru, da mati oz. starši ne sprejmejo nobene od ponujenih možnosti, Vlada RS predlaga, da postopek prekinitve nosečnosti krije sama. Vlada RS ne krati staršem pravice, da si spočetega otroka želijo ali ne. Vzpodbuja pa jih k ohranitvi življenja in zatekanju k drugim možnostim. Prav tako pa jim ne odreka pravice o odločanju za prekinitev nosečnosti. Odločanje o rojstvih otrok ostaja svobodno, kot je zapisano v Ustavi. Vlada RS pa se ob spoštovanju člena Ustave, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo, ne čuti dolžna, da finančno podpira prekinitev človeškega življenja. Naj življenje postane vrednota. Mag. Janez Drobnič, minister Društvo podeželskih žena vabi vse članice na zadnji kuharski tečaj, ki bo 6. decembra ob 18. uri v prostorih Inlesove jedilnice. Tokrat bomo ustvarjale razna peciva iz kvašenega, vlečenega ter listnatega testa. Pri peki bomo sodelovale vse prisotne, zato prinesite predpasnike in kakšen dober recept! ÄESE'iO Soočenje in vojaška stanovanja Stanujem v neposredni bližini vojaških stanovanj na Vrtnarski cesti v Ribnici. Večina teh je prazna že, odkar je Ribnico zapustila JLA. Nevseljena stanovanja propadajo, v Ribnici pa primanjkuje predvsem socialnih stanovanj. Kdo je kriv? Ljudje, ki so se udeležili predvolilnega soočenja kandidatov za župana, so o tem spraševali župana gospoda Alojza Marna, ko je ponovno kandidiral. Spraševala pa sta ga tudi protikandidata in mu tudi očitala, da je kriv tudi on. Čas za odgovore in replike je bil omejen. Županu Marnu je časa zmanjkovalo, saj sta ga signal in voditelj soočenja stalno prekinjala, tako da ni mogel v miru končati svojih misli. Protikandidata pa sta imela časa dovolj ali celo preveč. Iz prekinjenih odgovorov župana ni bilo mogoče dobiti pravega odgovora. Kdo je torej kriv za propadanje praznih vojaških stanovanj in drugih objektov v Kasarni? Je krivec morda župan Marn ali nekdanji župan in sedanji poslanec Jože Tanko ali minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič ali pa ministrstvo za obrambo? Po kmečki logiki je kriv lastnik, to pa je ministrstvo za obrambo, torej država. No, če pa je lastnik v 15 letih pozabil na svoje premoženje v Ribnici, pa bi ga morali spomniti vi, ki smo vas tudi za to izvolili. In če lastnik stanovanj ne potrebuje, naj jih prepusti oziroma podari občini Ribnica, da bo lahko z njimi reševala tudi takšne primere, kot je bil šotor pred občino. Župan, še zlasti pa poslanec in minister za delo, družino in socialne zadeve, povejte občanom, kaj boste storili. Polde Žlindra "RIBNIŠKA DOLINA, ČISTA IN UREJENA"-ALI TO TUDI JE? Letos že desetič zapovrstjo je v občini Ribnica potekala turistična in olepševalna akcija "RIBNIŠKA DOLINA, ČISTA IN UREJENA." Lahko bi tako rekli, toda ne zatiskajmo si oči pred resnico. Ves čas si imamo povedati, da lahko tržimo s turizmom, da je naša mala Slovenija polna takih in drugačnih turističnih točk, ki bi privabile mnogo turistov. Ena izmed teh turističnih točk pa je seveda tudi Ribniška dolina, ki v zadnjem času da veliko na to. Toda vedno znova pozabljamo, da do teh turističnih točk vodijo poti oziroma ceste skozi mesta in vasi. Taka vas je tudi Jurjeviča .Skozi Jurjevico vodi tudi romarska pot, do romarske cerkve Nova Štifta, ki je tako poznana pri nas doma pa tudi drugod. V času romanja se tja vali veliko romarjev iz cele Slovenije pa tudi iz Evrope. Skozi Jurjevico se vozi vsakodnevno na delo in z dela veliko ljudi. Jurjeviča je tudi zelo lepa podeželska vas, pa ne morem trditi, da se vsi trudijo, da taka tudi ostane. Središče vasi, ki je na očeh tako popotnikom, ki pridejo iz Sodražice, Ribnice in s strani Brež, kazi zemljišče, ki ga je Mercator prodal in je postal zasebna last. Zakon pravi, da lahko na svojem zemljišču delaš, kar te je volja, ampak do te meje, da ne ogrožaš drugih okoli sebe. To zemljišče je v zadnjih letih postalo deponija za " prvomajske kresove", bale silaže, drva, nasipni material in v zadnjem času tudi gnojišče (sami si lahko ogledate tudi fotografije, ki potrdijo ravnanje le- teh lastnikov). Mislim, da lastniki tega zemljišča ne škodijo s tem ravnanjem sovaščanom, temveč kazijo podobo celotni Ribniški dolini. Prepotovala sem veliko evropskih držav, ampak česa takega moje oko ni zaznalo. V tem pismu ne bom izdala lastnika tega zemljišča (saj konec koncev sam ve, kdo to je), če pa se stvari ne bodo izboljšale in se obrnile na bolje, obljubim, da bom v naslednjem pismu imenovala lastnike tega zemljišča. Pa še to: le kam bomo prišli, če bomo vsi ljudje na tem svetu tako grdo ravnali z našo lepo naravo in materjo Zemljo? Potem pa naj še kdo reče, da nam narava iz leta v leto bolj kaže zobe in se nam maščuje za vso škodo, ki smo ji jo storili. Dan zemlje ne bi smel biti samo enkrat na leto, temveč bi moral biti vsak dan vse leto. Da pa se še enkrat vrnem na začetek, na turistično in olepševalno akcijo "RIBNIŠKA DOLINA, ČISTA IN UREJENA ", predlagam, da se poleg dosedanjih ločenih kategorij najlepša domačija z dvoriščem in najlepša stanovanjska hiša z vrtom uvedeta še kategoriji: neurejena domačija z dvoriščem in neurejena stanovanjska hiša z vrtom. Namesto bodeče neže naj lastnik dobi za nagrado bodečo žico. Ta akcija bi pripomogla k lepši urejenosti nekaterih domačij z dvoriščem ter stanovanjskih hiš z vrtom, vsem ljudem v bližnji in daljni okolici pa omogočila lepše bivanje in počutje . A.A.(Op.: Ime avtorja hrani uredništvo) <■ x^ojl>i/v NOVO REŠEVALNO VOZILO Ribniški zdravstveni dom je prišel do novega reševalnega vozila, ki bo nadomestil sedem let staro. Slednji je imel prevoženih že 400.000 kilometrov, amortizacija pa mu je potekla v letu 2004. Za nujne prevoze bosta tako spet na voljo dve urgentni reševalni vozili, ki bosta po potrebi sodelovali tudi pri prevozu nepremičnih in težjih kroničnih bolnikov. Sredstva za investicijo so prispevali: občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok, ZD Ribnica in Ministrstvo za zdravje. Največ je dala Ribnica, in sicer skoraj 8 mio SIT, malo manj ministrstvo, ostali investitorji pa so prispevali 19% skupne vrednosti vozila, ki je znašala 19,5 mio SIT. NOVA ZOBOZDRAVNICA Novosti, ki jih lahko štejemo med pridobitve, so vedno dobrodošle, in tako zdaj čakamo v ribniškem ZD tudi novo zobozdravnico. Gre za študentko iz Kočevja, ki je septembra letos zaključila študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani - Odsek za dentalno medicino-in pridobila naziv doktorica dentalne medicine. Tri občine, ki so ji vsa ta leta dodeljevale kadrovsko štipendijo, tako zdaj čakajo na sadove. Štipendistka se je v oktobru že zaposlila v ZD Ribnica, vendar bo najprej opravila enoletno pripravništvo na Stomatološki kliniki v Ljubljani. Po opravljanem pripravništvu bo za ustrezno delovno mesto poskrbel ZD Ribnica, so nas obvestili z ribniškega oddelka za družbene dejavnosti. AP SVETOVNI MIROVNI VRH 2006 Reševalno vozilo je opremueno z vsemi nujno POTREBNIMI MEDICINSKIMI PRIPOMOČKI IN BO GOTOVO REŠILO ŽIVLJENJE VSAJ KAKEMU PREBIVALCU TREH OBČIN, KOUKOR JIH RIBNIŠKI ZD POKRIVA. 2 RIBNIŠKI PUŠELJC 2006 (trenutna razvrstitev) m Posamezniki: STANISLAV ŠKRABEC 156 glasov (izjemna osebnost, ki ima neizčrpen vir pozitivne energije. Ima čut za ljudi, za ohranjanje tradicije in zgodovine. Bil je pionir ribniškega razvoja, veliko je naredil za Ribniško dolino...) MARA OKORN 27 glasov (požrtvovalna kreatorka družbenega življenja in utripa v KS Velike Poljane) MEDARD PUCEU 14 glasov (brez njega bi bile ribniške prireditve suhoparne, puste in turobne) METOD JAKLIČ 4 glasove (aktiven v politiki, kulturi, humorist, motor KS Sv. Gregor) JANEZ LEVSTEK 2 glasova (kot predsednik KS Rakitnica je veliko naredil za kraj, zaslužen za nov gasilski avto, obuja stare šege in navade - oglarska kopa) LIDIJA ŠMALC 2 glasova (enkratna zdravnica, ki je marsikomu rešila življenje) BERNARDA KOZINA 2 glasova (strokovna, nežna, prijazna zobozdravnica) ALENKA NADLER ŽAGAR 1 glas (odlična zdravnica, dobrosrčna oseba, vzame si čas za bolnika, svetla točka v ribniškem zdravstvu) Društva, klubi, podjetja...: ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE 182 glasov (promocija Ribniške doline z raznimi nastopi na glasbenih odrih po Sloveniji, nastopi na RA, TV...) MOTOMAN ROBOTEC 37 glasov (strokovno, moderno, znano podjetje s posluhom za delavca, naklonjeno pomoči potrebnim) RIBNIŠKI ŠTUDENTSKI KLUB 23 glasov (poleg študija si vzamejo čas in s številnimi prireditvami naredijo tudi kaj zase in druge) ANSAMBEL RIBNIŠKI PUŠELJC 7 glasov (odličen ansambel, ki gre po stopinjah Franca Miheliča. So ambasadorji Ribniške doline) VETO HROVAČA 3 glasove (številna priznanja, ki so jih prejeli na državni ravni, dihajo s krajem, ki ga znajo prikazati skozi stare običaje in številne prireditve) Glasujte tudi v decembru, kajti zaključna prireditev bo že 20. januarja 2007 v Ribniškem športnem centru. Marko Modrej Spremembo je treba začeti pri sebi. Svoboda posameznika se konča tam, kjer se začne svoboda drugega, ki mu je torej ovira. Živimo svobodno kot ljudje, je med drugim izjavil dr. Igor Lukšič, profesor politologije z ljubljanske univerze. Marko Pogačnik se sprašuje, kako bi bilo mogoče, da bi bila pot k miru pomembnejša od miru samega. Rodili smo se v svet, kjer so prisotni terorizem, mučenja, vojne. Zato se dogajajo tudi znotraj vsakega posameznika kot prvinski strah v naš podzavesti, kot negotovost in nepojasnjeni izbruhi nasilja v družinah. Zato se uresničevanje miru začne znotraj posameznika. "Šele ko množice posameznikov prehodijo svojo osebno pot do miru ali pa se vsaj podajo v zahteven proces uresničevanja osebnega miru, se mirovni proces v svetu zunaj nas lahko prične.. .. Politiki lahko še tako spretno sestavljajo elemente miru v svetu. Lahko mir zagotavljajo s pogodbami in orožjem. Vendar dokler se ljudje ne naučimo vzdrževati miru v svojem osebnem telesu in življenju, ga tudi v svetu ni moč trajno zagotoviti.... Če pa se mnogo posameznikov poda v proces spoznanja miru znotraj sebe in se potrudi uresničevati mir v svojem okolju, potem zasije upanje, da bo mir trajen...bo utemeljen v morfogenetskem polju... ne bo več odvisen od zunanjih dejavnikov. Nastalo je omrežje prizadevanja za mir, ki predstavlja temelj miru med narodi,rasami in različnimi evolucijami zemlje in vesolja. Mir ni le dobrina za uživanje, pričakuje, da spreminjamo svoje otrdele miselne in čustvene vzorce, da iščemo svoj pravi obraz, da se dejavno spreminjamo. Vendar ne misliti, da mir lahko kadarkoli dosežemo! Lahko ga zgolj doživimo kot dar večnosti." Dr. Janez Drnovšek je v svoji poslanici zapisal, da je težko razvrščati vrednote po pomenu, a mir je na prvem mestu - v nas samih - omogoča razmišljanje. Mirje dober v naši bližini - omogoča sodelovanje med različnimi ljudmi, verami. Ta svet niso le materialne potrebe, tu je narava, ki nas občasno opozarja, a silovito in pogubno. Za hip pozabimo na spore, ravnamo solidarno, pomoč potuje. Ves svet postane majhna vas, a le za kratek čas. Prav danes spremenimo svoje ravnanje, da bomo gledali z očmi in čutili s srcem. Različni smo si v tisoč stvareh, enotni v delovanju. Solze so znak žalosti, smeh je znak veselja. Prizadevajmo si za slednje. Darinka Suuevič 30 .Rešeto PRAZNOVANJE VISOKEGA ROKOMETNEGA JUBILEJA V letošnjem letu Rokometno društvo Ribnica in celotna Ribnica praznujeta 50-letnico rokometa, še natančneje, 50 let, odkar je bilo v Ribnici organizirano prvo rokometno moštvo. In 50 let dela ni malo. 50 let vztrajanja v bolj ali manj uspešnih letih, vedno pa z zagnanostjo, generacijami mladih, mladostno razigranostjo in neverjetnim žarom ter podporo ljudi, ki se jim je ta šport usidral v srce. Rokometni turnir konec letošnjega avgusta, slavnostna prireditev konec oktobra in pa prihajajoča publikacija so tiste tri reči, s katerimi RD Ribnica obeležuje zlati jubilej. Proslava 28. oktobra, ki je bila veselo srečanje za vse tiste kreator-je ribniškega rokometa, ki se že dolgo niso videli, in one, ki so jim bile te legende vzor in vzpodbuda za treniranje, je medse privabila tudi veliko Ribničanov, ki ta šport podpirajo in za ribniška moštva navijajo. Ribniška himna je slavnostno popeljala obiskovalce v dušo Ribnice, da so se lahko prepustili celotnemu pregledu in veličastnim trenutkom v zgodovini ribniškega rokometa. Med nastopajočimi so bili pevka Manca Špik, plesna skupina Five, skupina Turbo Angels, Medard Pucelj in Anžej Dežan, ki je s sovoditeljico priljubljene oddaje Jasno in glasno, Ribničanko Mašo Kljun, sicer vodil prireditev, ko smo podoživljali vse stopinje, od prvih korakov in ideje 'očeta ribniškega rokometa' učitelja telesne vzgoje Maksa Drobniča, ko je pri pouku 23. decembra 1955 prvič obravnaval rokometna pravila, rokometno teorijo, prikazal prijeme in mete žoge, dalje. Začetki so zelo zanimivi in povedo o izrednem navdušenju, požrtvovalnosti, predajanju igri z vsem srcem. Prvo organizirano moštvo pa beležimo v letu 1956, kar upoštevajo za uradni začetek rokometa v Ribnici. Rokometaši so se najprej poimenovali Rokometna sekcija, kasneje so si nadeli ime Partizan in tako v prvih letih tekmovali pod imenom Rokometna sekcija Partizan. Ribniška ekipa je prvo uradno tekmovalno sezono odigrala v letih 1960/ 1961, in sicer v Dolenjski rokometni ligi. Igralci tistega obdobja so bili: Nace Meh, Tomo Vučemilovič, Veno Čihal, Milan Bavdek, Jože Pajnič, Metod Bambič, Dušan Sever, Janez Fajs, Janez Lesar, Vinko Bojc, Tone Joras, Jože Kozina, Borut Kozina, Boro Uzelac, Jože Šilc, Franc Ponikvar, Lojze Češarek in Blaž Krže. Ribniški rokometaši so bili v Dolenjski rokometni ligi zelo uspešni, saj so v sezonah 1961/ 62, 1962/ 63 in 1963/ 64 osvojili prvo mesto, ki je omogočalo sodelovanje v kvalifikacijah za napredovanje v Ljubljansko con- Rešetu s ko rokometno ligo. Igrali so na prostem, podlaga pa je bila les, asfaltno podlogo so dobili v sezoni 1963/ 64. Pred tekmo so morali igralci ob petih zjutraj na igrišče nanositi dovolj žagovine z Inlesa, s katero so igrišče osušili, kadar je bilo le - to razmočeno, sicer pa se je žagovina v tistem obdobju uporabljala tudi za označevanje igrišča. Prvi copati so se pojavili v zgodnjih 60-ih letih, pred tem pa so uporabljali razna obuvala. Prvi uradni predsednik je bil Štefan Lovšin, ki je to funkcijo opravljal vse do svoje smrti leta 1972. V sezoni 1965/ 66 je iz Ljubljane v Ribnico prišel znani profesor telesne vzgoje Cveto Pavčič, v tistem obdobju znan tudi kot izvrsten smučar in državni reprezentant, ki je poskrbel za sistematično treniranje igralcev ter ekipo popeljal v 1. republiško rokometno ligo. V tej zelo uspešni sezoni se je o ribniški ekipi veliko pisalo tudi v časopisih; posamezne tekme si je ogledalo preko tristo gledalcev. Zanimivo je tudi, da so se v zgodnjih šestdesetih letih v Ribnici odigrale tudi prve mednarodne tekme, Ribnica je namreč dvakrat gostila ekipi z Nizozemske, s tem da je eno od tekem odigrala ženska ekipa, ki je v tem obdobju že obstajala. Od sezone 1966/67 dalje je Ribnica tekmovala v Slovenski republiški ligi in že v svoji krstni sezoni osvojila odlično tretje mesto. Naslednjo sezono pa je ekipo žal zapustil trener Cveto Pavčič, nekaj igralcev je odšlo k vojakom, Jože Šilc in Mitja Švigelj sta odšla k Slovanu v Ljubljano. Kljub temu, da je to pomenilo boj za obstanek, pa so ribniški igralci trmasto vztrajali, Franc Ponikvar je na nedeljske tekme prihajal celo z začasnega dela v Nemčiji in to z motorjem. Igrati so začeli pod imenom Ribnica, zgradili so tribune in druge tehnične pripomočke, da so lažje igrali. Pojavil se je prvi sponzor - podjetje Inles Ribnica, pa prvi nedomačin v ekipi (Janez Albreht, sicer v tistem obdobju priznan hokejski vratar). Zelo uspešno so nastopali v slovenski republiški ligi, pa tudi najmlajši so želi uspehe, Stojan Geize je postal prvi ribniški pionirski reprezentant. V sezonah, ki so sledile, je ekipa pod vodstvom Cveta Pavčiča, ki se je zopet vrnil v Ribnico, postala tudi prvouvrščena v slovenski rokometni ligi in se urvstila v II. zvezno jugoslovansko ligo, sever. Pionirji pa so postali prvaki Slovenije, Borut Troha slovenski pionirski reprezentat, Brane Ambrožič pa je odmevno nastopil v slovenski mladinski reprezentanci. Velike uspehe so ekipe (članske in mlajše kategorije) doživele pod različnimi trenerji, med njimi so bili Cveto Pavčič, Nikola Radič, Jože Šilc, Zdenko Mikulin, Stojan Geize in Janko Ilc. Kot pravi zdajšnji predsednik RD Ribnica, toliko naslovov z mladimi, kot jih imata Mikulin in Radič, je težko kdaj ponoviti ali priti vsaj blizu te številke. Tudi veliko igralcev je uspelo ne samo z ribniško ekipo, temveč so se podali v druge klube in kraje, pa tudi v druge države. Z nastankom samostojne države je tudi slovenski šport prešel v profesionalizem, ki ribniškemu rokometu ni bil ravno pisan na kožo, saj je v vsej svoji zgodovini deloval zgolj na amaterskih osnovah. Kljub daljšemu obdobju krize v članski ekipi pa je Ribnica ostala znana po izredni rokometni šoli, kar je dokazala s številnimi lovorikami. Tako so mladinci v sezoni 1996/ 97 postali prvaki Slovenije, kadeti pa državni prvaki v sezoni 1998/ 99 in 1999/2000. Še posebej odmevno je bilo osvojeno tretje mesto v sezoni 1998/ 99 in evropski tron - prvo mesto v sezoni 1999/ 2000 na evropskem klubskem kadetskem prvenstvu. Velika zasluga za to gre trenerju Stojanu Gelzetu. Ribnica je lahko še kako ponosna na svojo rokometno šolo tudi zaradi dejstva, da sta na evropskem prvenstvu v Ljubljani pri osvojitvi srebrne medalje prispevala pomemben delež tudi ribniška igralca Tomaž Tomšič in Beno Lapajne. Tudi trenerji so v tem obdobju nadaljevali uspešno delo tako v domačih kot tudi drugih slovenskih klubih in reprezentancah. Nikola Radič, Zdenko Mikulin, Janez Ilc in Peter Karpov so trenirali mnoge ženske in moške klube v Sloveniji, poleg tega sta bila Zdenko Mikulin, pomočnik pri ženski članski reprezentanci in Ciril Andoljšek pomočnik pri ženski mladinski reprezentanci Slovenije. V zadnjem obdobju je bil Janez Ilc trener kadetske reprezentance Slovenije, ki je zasedla četrto mesto v Evropi, trenutno pa je trener mladinske reprezentance Slovenije. Sezona 2005/ 2006 je bila za člane z osvojitvijo 8. mesta v prvi rokometni ligi najuspešnejša sezona v samostojni Sloveniji. Predsednik RD Ribnica je ob koncu svečane prireditve dejal: "Kljub velikim nihanjem v zadnjih letih je ribniški rokomet dočakal spoštljivih petdeset let in gleda v prihodnost z velikim upanjem, da si povrne nekdanji ugled, predvsem v najelitnejšem tekmovanju, ter uspešno nadaljuje z rokometno šolo in tako omogoči mnogim mladim igralcem razvoj in napredek." Uspehov in ljudi, ki so ustvarjali, pomagali pri razvoju, igrali ali trenirali ribniške rokometaše, je za debele knjige. Na prireditvi so se zahvalili le tistim, ki so ponesli ime Ribnice najodmevneje in katerih uspehi so blesteli tako doma kot drugod. Vse te in ostale, pa pravijo v rokometnem društvu, bodo zajeli v priložnostni publikaciji ob zlatem jubileju, ki se bo, upamo, zasvetil na najboljši način - z uspehom naših ekip - od najmlajših do članov. Zdenka Mihelič Foto Marko Burger Prejemniki priznanj ob 50-letnici Ribniškega rokometa 31 IIHIINIIIMJLITI t >RTTINJ I 1_JTTK1 rXI ■ DRŽAVNI BRON ZA RIBNIŠKEGA 5 KINOLOGA Andrej Tomšič, ribniški kinolog in tudi predsednik Kinološkega društva Ribnica, je zopet dosegel odlične rezultate na tekmah za državno prvenstvo ter se že četrtič zapored uvrstil v državno reprezentanco, ki bo v maju nastopila na Svetovnem prvenstvu v Švici. Tekme za državno prvenstvo (ligaški sistem) so se odvijale jesni, in sicer: 15. - 16. septembra na Pristavi pri Stični, 29. - 30. septembra v okolici Ruja, 21. - 22. oktobra na Barju pri Ljubljani, četrta in zaključna tekma pa je potekala v okolici Grosuplja od 3. - 4. novembra. Nastopilo je 32 tekmovalcev, v kategoriji 'Sledenje', kjer tekmuje tudi Tomšič s svojo psičko Ulo, pa 6. Tekmovanja so potekala po svetovnih normativih in programu IPOFH, kjer se mora vsaka tekma odvijati 2 dni. Sledi, na katere se podajo psi so stare vsaj 3 ure, psi pa so na povodcu. Za sledenje imajo na voljo 40 minut, najboljši pa to naredijo v 25 do 27 minutah. Najboljše tri uvrstitve s štirih tekem državnega prvenstva štejejo za skupno uvrstitev. Andrej Tomšič je z osem let in pol staro nemško ovčarko Ulo dosegel na prvi tekmi 2. mesto, na drugi je bil neuvrščen, na tretji se je uvrstil na 4. mesto, na zaključni tekmi pa je bil odlični drugi. Skupno se je uvrstil na tretje mesto državnega prvenstva ter tako dosegel zopet enega izmed svojih največjih uspehov. Enkrat je bil državni podprvak, trikrat pa je državno prvenstvo zaključil na tretjem mestu. Na svetovno prvenstvo so se tako poleg Andrej Tomšiča za Ulo uvrstiO: državni prvak in aktualni svetovni prvak Rajko Žagar (KD Grosuplje, sicer pa doma iz Kočevja), državni podprvak Danijel Lipič (KD Murska Sobota, lanskoletni svetovni prvak v sledenju) ter rezerva Zlatko Voglar (KD Ptuj). Sicer na svetovnih prvenstvih nastopajo največ 3 tekmovali (od tega eden rezerva), toda ker imamo Slovenci svetovnega prvaka, imamo možnost nastopiti s tremi tekmovalci in eno rezervo (skupaj 4), poleg tega pa smo še skupinski svetovni prvaki. Andrej Tomšič se svetovnega prvenstva, ki bo v okolici Basla v Švici v sredini maja 2007, že zelo veseli. Sicer pa načrtov ne dela brez psičke Ule, od katere je seveda odvisna udeležba. Če bo le zdrava, gremo, pravi Tomšič. Vsa ta njuna povezanost se gotovo odraža tudi na tekmovanjih in uspehih, saj bo že njuno 4. svetovno prvenstvo. "Ula je trenutno v dobri kondiciji. Zdaj nas čakajo priprave na svetovno prvenstvo. Začnejo se na Štefanovo, 26. 12. 2006, za teren pa izberemo Primorsko, torej tam, kjer ni snega, razgiban, hribovit svet, saj se želimo čim bolj približati podobnemu terenu, na katerem bo prizorišče SP v Švici. Kot reprezentanca treniramo skupaj, sicer pa sami. Veliko sem na Dolenjevaškem polju, pa na Ugarju in Breškem hribu. V času DP sem treniral 2- do 3- krat na teden, sedaj pa 1 - krat tedensko, da vzdržujeva kondicijo." V ribniškem kinološkem društvu je Andrej Tomšič edini, ki tekmuje v sledenju. Je tudi inštruktor in vodja šolanja. "Rad bi videl, da bi šel še kdo po tej poti, da bi začel trenirati in tekmovati v sledenju. Navdušiti koga je težko. Mene pa je potegnila ta disciplina pred skoraj sedmimi leti, ko sem uvidel, da je psica primerna za sledenje in 3? se vsaj nekaj naučili o vzgoji in o obveznostih lastnika psa. V Ribnici je precej velik problem s psi, ker ljudje nimajo odnosa do živali - spustijo pse, da sami hodijo po Ribnici oz. vaseh. Lastniki pa so dolžni skrbeti za svoje ljubljenčke, ki ne smejo biti brez nadzora. Imeti jih je treba na vrvici," je predsednik KD Ribnica izpostavil problem spuščenih psov in neodgovornih lastnikov po Ribnici in vaseh. Imeti psa je odgovornost in obveznost ter veliko veselje. Tako s svojimi ljubljenčki tudi postopajmo. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ je velik potencial. Samo tekmovanje je sicer bolj odmaknjeno od gledalcev, a lastno navdušenje, narejena pot in uspehi so tisto, ki te vleče naprej," je razlagal Tomšič. Povedal je tudi, da imajo v klubu letno organiziranih več šol: malo in osnovno šolo ter nadaljevanje šolanja. Vse troje spomladi in jeseni. Zanimivo je, pravi Tomšič, da imajo trenutno v društvu in na šolanju celo dve Hrvatici, pa potem kar nekaj ljudi iz Velikih Lašč in Dobrepolja. Ravno 26. novembra je devet vodnikov s svojimi psi opravljalo izpit A (osnova poslušnosti) in izpit BBH (osnova poslušnosti z dodatkom, kjer mora vodnik izpolniti test, skupaj s psom pa obvladati tudi urbano okolje). "KD Ribnica si prizadeva, da bi čim več lastnikov psov prišlo v naše društvo, in sicer z namenom, da bi Mladinsko društvo Okameneli svatjje v sodelovanju s KUD-om France Zbašnik in podružnično osnovno šolo Dolenja vas prireja Predbožično rajanje, 83. in 84. decembra, pred OŠ v Dolenji vasi. V rajanje so zajeti: izdelava okraskov ter z njimi krašenje tam rastoče smreke, obeta se bogat kulturni program, izdelava snežnih skulptur in druženje. Program se začne v soboto ob 14h, ko bodo naj mlajši izdelovali okraske za smreko, v nedeljo ob 19hpa nas utegne obiskati Božiček. 11. Ljubljanski maraton Za Ljubljanski maraton bi lahko rekli, da je postal vseslovenski tekaški praznik, katerega se vedno v večjem številu udeležujejo vsi, ki se tako ali drugače ukvarjajo s tekom. In na svoj način tudi Ribničani že nekaj let zaznamujemo to tekaško dogajanje v naši prestolnici. Zaradi velikega števila prijavljenih tekmovalcev in prevelike gneče se je organizator letos odločil razdeliti dogajanje na dva dneva. Šolske tekme so se tako odvijale že v soboto, in prav na teh so ribniški osnovnošolci in srednješolci ter člani Triatlon kluba Inles Riko Ribnica postali prava stalnica na zmagovalnih stopničkah. Letos sta požela največ slave Nik Zobec, ki je bil najhitrejši osnovnošolec, in Peter Benčina, ki je zmagal na tekmi srednjih šol. Glavno dogajanje 11. Ljubljanskega maratona, to sta tek na 42km in mali maraton (21 km), pa sta se odvila v nedeljo. In v malem maratonu, ki je štel za državno prvenstvo, so nastopili tudi predstavniki našega kluba. Tekmovali so Miha Zajc, ki seje z 21 km spopadel prvič, Marko Lovšin, Franci Šilc, Matej Benčina in Damjan Kromar pa so si zadali cilj izboljšati svoj dosedanji čas in prav vsem je to tudi uspelo. D.K., Foto arhiv kluba Iz uredništva: Vemo, da so se maratona, tistega za odrasle, udeležili tudi nekateri vzdržljivi Ribničani in se prav visoko povzpeli po lestvici, čeprav je že to, da pretečeš 42 km in ne padeš mrtev, za večino nedosegljiv uspeh. Drugi imamo namreč nepremagljivo krizo že po pretečenih 300 metrih, je bil samokritičen eden izmed takih, ki maratone gledamo le po TV. Čestitke vsem tekačem in da bi jih še več teklo po ribniških poljih in dolinicah. .Reše m S KOLESI CEZ DRN IN STRN DO USPEHOV (MTB Klub Rib’nčan) Konec sezone se nezadržno približuje. Kmalu bodo na vrsti zimski športi, zaradi katerih bo kolo bolj kot ne počivalo. Letošnja sezona je bila zelo zanimiva ter pestra zaradi mnogih prigod ter veliko tekem. V sezoni smo uživali tako tekmovalci kot tudi rekreativci. Tudi člani MTB kluba Ribn'čan - a smo se trudili skozi celo leto s treningi kot tudi s tekmovanji ter turami. Tekmovalni del sezone je bil za klub uspešen. To sezono je bilo kar precej tekem v vseh disciplinah, člani kluba pa smo se udeležili treh disciplin, in sicer kros, BXX ter ulični dvoboj. Udeležili smo se 4 tekem v krosu za pokal Slovenije ter še ostalih prireditev. Pozabiti pa ne smemo, da smo se letos udeležili tudi tekme, ki je potekala prvič v zgodovini slovenskega kolesarstva, in sicer tekme v krosu za naslov državnega prvaka. Prav na tej tekmi sta Gašper Hren in Domen Peček dosegla solidno 15. in 17. mesto izmed 35 tekmovalcev v kategoriji amaterjev. Oba sta dosegala dobre rezultate tudi za pokal Slovenije ter na ostalih tekmovalnih prireditvah. Gašper je med amaterji le z dvema tekmama prišel v skupnem seštevku na odlično 12. mesto. Najboljša rezultata letos pa je dosegel v Kopru na Rumeni noči, nehvaležno 4. mesto ter prav tam na BMX tekmovanju odlično 2. mesto. Udeležil se je tudi tekme v Avstriji, kjer je potekala tekma na evropski ravni. V svoji kategoriji je dosegel 17. mesto in je le za las zgrešil uvrstitev v finale. Domen je za pokal Slovenije prišel v skupnem seštevku z le tremi tekmami na solidno 10. mesto. Letos pa je bilo težko dosegati dobre rezultate tudi zaradi tega, ker je bilo na vsaki tekmi vsaj 40 tekmoval- cev. V letošnji sezoni pa je za klub pričel tekmovati Primož Tanko. Že na prvi tekmi se je lahko kosal s starejšimi sotekmovalci. Največje presenečenje pa je vsem pripravil na zadnji tekmi sezone, ki sta jo organizirala KD Rajd ter Snurf - klub. Kljub temu, da se mu je na treningu njegovo kolo uničilo, je z izposojenim kolesom zmagal v kategoriji osnovnošolcev. Tako je naš najmlajši tekmovalec dosegel najboljši rezultat izmed vseh iz kluba. Ostali člani, ki so tekmovali to sezono, so bili še: Rok Polajžer, Alen Kralj ter Jan Krevs. Za vse tri je bilo letos zelo težko, saj so prestopili v višjo kategorijo, v kateri so se morali kosati z najboljšimi kolesarji v Sloveniji. Letošnje sezone se bomo v klubu spominjali prav z veseljem, saj smo kot zelo mlad klub dosegli odlične rezultate. Seveda pa nam vse to ne bi uspelo brez pomoči sponzorja, zato se najlepše zahvaljujemo INOTHERM- u. Ob tej priložnosti pa bi tudi prosili vse morebitne sponzorje in donatorje za pomoč, saj bomo z njihovo pomočjo še boljši tekmovalci. ■J Lep kolesarski pozdrav! Domen Peček MTB KLUB RIBN'ÖAN Evropski pokal v triatlonu - Alanya 2006 V turški Alanyi je 18. oktobra potekal eden zadnjih evropskih pokalov v letošnjem letu. Ze po tradiciji velja tekma v turistični Alanyi za eno najmnožičnejših tekem za evropski pokal. Udeležba je bila tudi letos vrhunska, saj so se na štartu pojavili tekmovalci, ki jih sicer zasledimo na tekmah svetovnega pokala. Med slovenskimi tekmovalci smo imeli na štartu tudi tri člane Triatlon kluba Inles Riko Ribnica, in sicer Bojana Cebina, Luko Kaplana, ki je nastopil med mladinci, ter Damjana Kromarja v amaterski kategoriji. Bojan si je zastavil cilj, da osvoji kako točko evropskega pokala, vendar je že na štartu postalo jasno, da bo zaradi izjemne konkurence to zelo težko. Kljub svojemu do sedaj najboljšemu pla- Za razliko od tradicionalne tekme članov so letos prvič organizirali tudi tekmo evropskega pokala za mladince, na kateri je nastopilo 60 mladincev, med katerimi je Luka Kaplan osvojil 18. mesto in tako je v skupnem seštevku evropskega pokala na končnem 8. mestu. To je velik uspeh, saj se Luka na tej sceni pojavlja kot eden najmlajših in bo v tej konkurenci tekmoval še tri leta. Damjan Kromar pa je nastopil v tekmi amaterjev in zaostal samo za Ukrajincem Sergiyem Drozdom. S tekmo v Turčiji je naš klub sklenil letošnjo nadvse uspešno sezono, po krajšem oddihu pa bo nadaljeval s treningi in si zopet zastavil nove cilje. vanju (sodeč po zaostanku) je na koncu zasedel 46. mesto. Na prve tri stopničke so se povzpeli Sven Biederer (SUI), Dmitriy Gaag (KAZ) in Laurent Vidal (FRA). Isše ro D.K. foto iz Alanye Arhiv ITU 33 i>s Mi^suLn i p»aJL>*ö ^OLIMPIJSKE IGRE 2012 ZA RIBNIČANE NISO NEMOGOČE C R 1 Naučiti se plavati, se veseliti, družiti z vrstniki, trenirati, biti nekoč drugi Mankoč in tekmovati na največjih tekmovanjih -je to pot nekega ribniškega ; plavalca? Morda, zakaj pa ne! Na občnem zboru Plavalnega kluba Ribnica 16. novembra so prehojenih prvih šest let kluba videli kot dobro zastavljeno in uspešno pot, ki bo lahko vodila k visokim ciljem. Olimpijske igre 2012 za Ribničane niso nemogoče. !■ ------------------------------ Občnega zbora, ki ga je vodil podpredsednik kluba Željko Valčič, se na veliko začudenje vseh ni udeležilo prav veliko članov, skupaj le deset. Toda med naloge prihodnjih dveh let so si zadali, da se to spremeni. Delovni predsednik je dejal, da so ponosni na otroke, na njihove vrline, ki se znotraj kluba še krepijo, ter na samo vzdušje, klimo, ki vlada med plavalci znotraj kluba in ki jo prenašajo na sovrstnike. "Postajajo model športnika in otroka v družbi," \e zaključil uvodni pozdrav. V sezoni 2005/ 2006 je imel klub približno 140 članov, ki so delali v sedmih selekcijah treh starostnih kategorij pod strokovnim vodstvom trenerja Darka Petkoviča ter vaditeljev Darke Kanfelj, Jere Nosan, Barbare Andoljšek in Martine Trdan. Še vedno imajo 26 sodnikov, ki so se izšolali lansko sezono. "Predvsem pa bi se rad zahvalil staršem, ki so opravili kar 1800 ur prostovoljnega dela in naredili 25.000 prostovoljnih kilometrov. Izvršni odbor je opravil približno 600 ur prostovoljnega dela. Med zadanimi plani smo uresničili smoraj vse, kupili smo videokamero, opremo in kombi, izgradnja obračališča pa nas čaka še za to sezono,"\e poročal Valčič. Rekel je, da niso zadovoljni s številom vpisanim članov, "a gotovo je to posledica čedalje bolj priljubljenega Rihard Pavlin (levo), oče enega najbouših ribniških PLAVALCEV, TER ANDREJ MATE, NOVI PREDSEDNIK KLUBA triatlona in še vedno aktualnega rokometa". In kakšni so nadaljnji cilji kluba? Darko Petkovič je orisal trenerski del. "Malo sem razočaran, da je danes z nami tako malo staršev, toda prepričan sem, da bo čez nekaj let situacija čisto drugačna. V šestih letih smo prinesli plavanje v prostor, kjer ga ni bilo."Od lanske sezone so izvedli skoraj ves letni program, od 32 tekem so nastopili na 28-ih doma in v tujini. Tretja faza, v katero prehaja klub v naslednjih letih, bo od plavalnega opismenjevanja prešla v fazo rezultatov. "Cilj vsakega športnika so olimpijske igre. Leta 2012 bodo v Londonu Ol in tam vidim tudi enega izmed naših plavalcev," ]e visoke cilje in želje razkril trener P K. O imenih trener Petkovič ni želel govoriti, a upa, da se bodo tisti, ki so velik potencial, odločili za to pot. "Seveda pa ta pot ni lahka. Veliko težav in problemov se bo pojavilo, toda problemi predstavljajo izziv in so tu zato, da se jih reši," je optimistično zaključil trener, ki je nekdaj treniral velika imena plavanja, kot so Koren, Tahirovič, Markič, Mankoč. V tej sezoni imajo v planu 35 tekem, od tega 10 v tujini (Italija, Češka, Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Luksemburg)). Od 134 aktivnih plavlacev, kolikor jih je bilo v začetku sezone 2006/ 2007, se bo tekmovanj udeleževalo 50 -60 plavalcev v različnih kategorijah in starostnih skupinah. V nadaljevanju občnega zbora so sprejeli odstop dosedanjega predsednika kluba Francija Buta, ki se zaradi spremembe delovnega mesta umika s te funkcije. "Predsednik But nam je v kriznih trenutkih, ko že nismo vedeli, ali nadaljevati ali vse opustiti, veliko pomagal. Upamo, da bo sprejel častno članstvo v PK Ribnica," ]e o odstopu dejal Valčič. Kandidat za novega predsednika Andrej Mate, direktor podjetja Inles Ribnica, glavnega sponzorja kluba, je bil soglasno izvoljen. Program bo do potankosti izvršnemu odboru kluba predstavil junuarja 2007. 'Tekmovalcem moramo omogočiti čim boljše pogoje za treniranje, veliko več narediti za promocijo plavanja v Ribnici, poudariti pri tem uspešnost plavalcev - tekmovalcev tudi v šoli, postati plavalni center južno od Ljubljane in okrepiti proračun, da bomo lahko ambiciozne želje tudi uresničevali." Na koncu je starš in sodnik Franci Oražem predlagal, da bi sodniki imeli vsaj enkrat letno obnovitveni tečaj ter da bi morda tudi uram, ki so namenjene rekreativnim plavalcem, prisostvoval vaditelj ter bil na voljo tistim, ki bi se radi naučili pravilnega plavanja. Ustanovili pa bodo tudi veteransko sekcijo, je dejal Valčič. V letošnji sezoni nameravajo narediti tudi obračališča ter takoj za tem že organizirati prvo tekmo v Ribnici. Ambiciozni cilji tako na tekmovalnem kot na organizacijskem področju. Tekst in foto: Zdenka Mihelič Uspeh ribniških motokrosistov S tekmo v Lembergu pri Celju se je zaključila sezona tekmovanja v motokrosu, kot večina poletnih športov, se je V Ribnici je ta športna panoga manj znana, kljub temu pa se ekipa motokrosistov, ki vozi pod okriljem Inotherm Racing teama lahko pohvali z vidnejšimi uvrstitvami. Tekmovanje v motokrosu poteka v sklopu "Pokala Akrapovič", ki obsega 11 tekem po Sloveniji s po dvema vožnjama na tekmo. Na zadnji tekmi sezone Enduro Challenge je Peter Šilc v kategoriji OPEN R2 osvojil 2. mesto, Marko Kljun 1. in Tomaž Hren 2. mesto, oba v kategoriji VETERANOV R2. Skupne uvrstitve letošnje sezone, ki se je je udeležilo 30 ekip s preko 80 tekmovalci, so naslednje: Tomaž Hren v kategoriji veteranov R2 3. mesto, Peter Šilc pa v OPEN R2 6. mesto, kar je izreden uspeh v močni mednarodni konkurenci. Rezultati bi lahko bili še boljši, če bi motokrosisti imeli več možnosti za trening. Najbližji poligon za motokros je namreč v uro oddaljenemu Šentvidu pri Stični. V Ribnici in bližnji okolici možnosti za kvalitetnejši trening žal ni. Največja želja tekmovalcev je, da bi pri iskanju rešitev, kako izgraditi progo za motokros, naleteli na razumevanje in podporo in bi v naslednji sezoni lahko intenzivnejše trenirali. Z izgradnjo proge bi se izognili nepotrebnemu vznemirjanju lastnikov zemljišč, lovcev in drugih prizadetih. I.P. Končni vrstni red po končanih 11 tekmah sezone. OPEN R2 Voznik Klub Skupaj 1. Borut Horvatin MK Richemberg 384 2. Robert Pahovec AMD Slovenske Konjice 376 3. Leon Ferš MTD Racing 307 4. Dominik Potočnik AMD Slovenske Konjice 298 5. Miran Jezovšek Husky moto park Lemberg 274 6. Peter Šilc Inotherm Racing team 257 VETERANI R2 Voznik Klub Skupaj 1. Robert Brdih MK Notranjska 451 2. Stane Pečjak AMD Šentvid pri Stični 441 3. Tomaž Hren Inotherm Racing team 419 pomini sedanjih prebivalcev Doline in ohranjene fotografije izpred mnogih let govore o tem, da so se prebivalci Ribniške doline v starih časih oblačili lepo, po takratni modi. Novosti so prihajale od vsepovsod. Veliko stvari so prinašali "zdu-marji" in povratniki iz Amerike. Šivilje in krojači so skušali posnemati boljše kroje. Premožne kmetice so pri oblačenju posnemale trško gospodo, le ta pa se je ravnala po meščanskih vzorih. Ribniški trgovci so se trudili, da so naročali pri grosistih v mestu dobro robo in tako oskrbeli prebivalce Doline z vsemi modnimi dodatki in z blagom, ki so ga v tistih časih izdelovale tekstilne tovarne. Pri Dušanu Pokovcu, rojenem v Ribnici leta 1927, sem se oglasila v Preski pri Ljubljani, kjer sedaj živi. O trgovini z mešanim blagom Pokovec s trga v Ribnici sem zabeležila njegovo pripoved: "Oče Filip Pokovec je bil rojen leta 1896 v Logu pri Litiji, mati Marija je bila rojena Gradišar leta 1898 v Velikih Laščah. Spoznala sta se v trgovski šoli v Ljubljani. Ko sta prišla v Ribnico, sta začela z manjšo trgovino v hiši nasproti Johanove, ki sedaj ne stoji več. Nato sta se preselila v hišo poleg Ulčarja, kasneje pa odkupila Divjakovo trgovino, nasproti cerkve. Da sta ustregla čim širšemu povpraševanju v trgu, sta imela trgovino z mešanim blagom in manufakturo. Prodajala sta špecerijo, semena, galanterijo in metrsko blago. Zvečer so ostajali v trgovini dolgo, ker je bilo potrebno pripraviti robo za naslednji dan, da so strankam čim hitreje postregli. Zelo so se trudili, da bi vsakomur ugodili. V ribniškem trgu je bila med trgovci močna konkurenca, saj sta imela trgovino z mešanim blagom še Onič in Klun, Pirkovič špecerijo, Divjak pa poleg ostalega tudi železnino. Najpremožnejši je bil Onič, ki je imej še zemljo in les in je služil s konji. Ni bil odvisen samo od prodaje v trgovini, zato je imel konkurenčno nizke cene. Nekatere trgovine so zaradi tega tudi propadle. V trgovini sta Pokovčeva prevzela vsak svoj posel, mati je skrbela za špecerijo, semena in galanterijo, oče za manufakturo. Zaloga raznovrstnih gumbov, trakov, okrasnih dodatkov, sukanca, drukar- Dušan Pokovec se rad spominja živuenja v Ribnici Pogled v babičino skrinjo IVX. DEL Piše: Alenka Pakiž jev, elastike je bila zložena po predalih in za to pripravljenih posebnih škatlah. Mešana trgovina je imela svoje prednosti. Večkrat je kdo prišel samo po kvas ali petrolej, potem pa zagledal še blago, ki mu je bilo povšeči in ga je premamilo, daje kupil še to. V trgovini je bila dobra izbira vseh vrst blaga, saj so imeli samo za firtahe po navadi več kot petdeset vzorcev različnega blaga. Pa se je vseeno našla stranka, ki pri vseh vzorcih ni našla dosti dobrega zase. Najbolj izbirčna je bila "majorica" predstavnica "oficirskih dam" - žena oficirja stare jugoslovanske vojske. Kadar pa je bila za "majorico" le dovolj dobra izbira in je kupila blago, takrat sem moral odnesti blago k njej na dom. Ker je bila boljša stranka, je povrhu dobila še Minas kavo, ki se je takrat težko dobila. Tringelt sem moral odkloniti z besedami: "Hvala lepa, to je bila moja dolžnost." Ta stavek sem se doma naučil na pamet. Vsak četrtek se je oče odpeljal z vlakom v Ljubljano. Nekajkrat sem tudi jaz šel z njim. Na železniški postaji ga je pri vlaku počakal vedno isti postrešček, ki je na kapi nosil številko 17. Oče mu je izročil listek s spiskom, kje bo tisti dan nakupoval: pri Šarabonu, Cuznarju, A.&E. Skabrne, manufakturi Souvan na Mestnem trgu. Pri veletrgovcu Šarabonu ali Cuznarju so naročali največ iz čeških tekstilnih tovarn. Blago se je izbiralo po katalogu. Očetu so zagotovili, da od Ljubljane do Kočevja ne bo nihče prodajal prav takega blaga. Zato se je oče odločal, da je pri njih nabavljal. Ker je imel le on tako blago v Ribnici, je veliko ljudi kupovalo pri njem, saj se je razvedelo, da se drugje takega ne dobi. Vsak se je rad postavil z boljšo obleko. Če blago v trgovini ni šlo v prodajo, so naredili obleko za domače. Potem se je pri kupcih razširilo mnenje, če je dobro za Pokovčeve, je dobra roba in blago se je prodalo. Postrešček je pri vseh grosistih v Ljubljani naložil blago, ki ga je oče izbral,, ter s triciklom odpeljal do vlaka. Očeta je pred odhodom že vse čakalo naloženo v vagonu. V Ribnici sva ga s komijem -trgovskim pomočnikom - počakala na postaji, naložila blago na kulca in odpeljala domov. V trgovini smo blago razložili in razporedili na police. Oče in mati sta vedno poskrbela, daje bilo nabavljeno vse, po čemer so stranke povpraševale, da jim je bilo mogoče pri nakupu v trgovini ugoditi." Na dobro založenih poucah in v predalčkih je bila pripravuena "ROBA" ZA PRODAJO, S KATERO JE STRANKAM POSTREGLA GOSPA POKOVEC. IIPOKOVEI! "Trgovca in lastnika, Marua in Filip Pokovec, pred njuno trgovino z MEŠANIM BLAGOM IN MANUFAKTURO V RIBNICI. Pokovčeva trgovina na trgu, nasproti cerkve. ODŠTEVAMO DNEVE DO UVEDBE EVRA Kam s tolarskimi kovanci in bankovci, kaj se bo zgodilo po 1. januarju z našim denarjem na računih v bankah, do kdaj bomo lahko še plačevali s tolarji in kdaj se bomo lahko oskrbeli z evrsko gotovino, so vprašanja, ki se v teh dneh porajajo že marsikomu. V tokratnem prispevku zato povzemamo nekaj pomembnejših dogodkov in glavnih datumov, ki naj vam služijo kot kažipot na poti do prevzema evra. Strankam zaradi prevzema nove valute ne bo treba v banko. Pretvorba vseh tolarskih stanj v evrska bo avtomatična in brezplačna. Vsa sedanja pogodbena razmerja med strankami in banko ostajajo enaka. Stranke NLB bomo o stanju sredstev na računih po prehodu na evro obvestili z rednimi mesečnimi izpiski v januarju 2007. S posebnimi obvestili pa bomo sporočali stanja privarčevanih sredstev in depozitov v evrih ter stanja posojil in zneske mesečnih obveznosti. Kam s tolarji? Občanom svetujemo, da večje zneske tolarske gotovine čim prej položijo na svoje račune v banki. Enako velja tudi za večje količine tolarskih kovancev, ki jih hranijo doma. S tem se bodo izognili morebitni gneči v začetku prihodnjega leta. Sicer bo mogoče do vključno 14. januarja 2007 plačevati s tolarji in z evri, vračilo gotovine pa bo le v evrih. Do vključno 1. marca 2007 bo mogoče brezplačno zamenjati tolarsko gotovino v vseh poslovnih bankah, po tem datumu pa le v Banki Slovenije. ZPIZ bo zadnji mesec v letu pokojnine izplačal 22. decembra, in sicer v tolarjih. Kdaj in kako do evrske gotovine? V NLB bomo že s 1. decembrom izenačili tečaj za nakup evrske gotovine s tečajem zamenjave, ki bo sicer začel veljati šele po novem letu. Od 15. decembra bodo fizičnim osebam v bankah na voljo t. i. začetni paketi evrokovancev s slovenskimi motivi. Nakupna cena paketa s 44 kovanci bo 3. 000 tolarjev. Že prve ure prihodnjega leta bo mogoče bankovce po 10 in 20 evrov dvigovati na najbolj obiskanih bankomatih, do konca dneva pa predvidoma že na vseh bankomatih v Sloveniji. Limiti za dvig na bankomatih bodo preračunani v evro in smiselno zaokroženi na najbližji okrogli znesek. Tako bo na primer sedanji dnevni limit dviga na bankomatu 100.000 tölarjev pgčši.j&nuarju znašal 450 evrov. • ' ^':£. ' V obeh prazničnih dneh, 1. in 2. januarja, bodo za vsak primer odprte nekatere dežurne poslovalnice NLB po vsej Sloveniji, v katerih bo mogoče zamenjati tolarje v evre. Ves čas bo seveda mogoče uporabljati plačilne kartice, razen med nekajurno prekinitvijo (predvidoma od 23. do 1. ure) na prehodu s Silvestrovega na 1. januar. Kje so na voljo podrobnejše informacije? • v vseh enotah bank NLB Skupine po Sloveniji • na spletnih straneh www.nlb.si/evro • v informativnem centru banke, telefonska številka 01 477 20 00 v izpiskih osebnih in poslovnih računov ter v izpiskih plačilnih kartic, v rubriki Evro prihaja • v posebnih sporočilih uporabnikom spletnih poslovalnic NLB Klik in NLB Proklik nlbO