PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina piacana v gotovini Abb. postale 1 gruppo - Cena 35 lir Leto XIX. SL 91 (5466) TRST, »reda 17. aprila 1963 ZARADI VREDNE ZAOSTRITVE SPORA MED ZDRAVNIKI JiV BOLNIŠKIMI BLAGAJNAMI Tajništvo CGIL zahteva nujen sestanek s predsednikom vlade A. Fanfanijem Poziv delavcem, naj ob solidarnosti z zahtevami zdravnikov branijo pridobitve zdravniškega zavarovanja Uraden obisk Kennedyja v Italiji preložen na prihodnje leto - PDIUM, PRI; PLI, PSI in KD na volilni tribuni» - Članek Mora v tedniku «Epoca» Minister La Malfa med šminkanjem tik pred nastopom na »volilni tribuni« po televiziji RIM, 16. — Tajništvo CGIL javlja, da je nocoj zahtevalo nu. jen razgovor s predsednikom vlade Fanfanijem zaradi izredne J®ostritve, ki jo je, zavzel sedanji spor med zdravniki in bol-jjfškimi blagajnami. Tajništvo izraža svojo zaskrbljenost žara. neprijetnega položaja, v katerem so se znašli delavci žara. Ql oblike borbe, ki jo je izbrala vsedržavna zveza zdravniških Gornic. , «CGI-L, nadaljuje izjava, potrle solidarnost delavcev s pralnimi zahtevami zdravnikov, formalno odklanja obliko p.clje, ki jo zlasti v teh posled-aJJh urah vodi vsedržavna zve- DANES Glavni dogodek včerajšnjega dne je bil podpis dokumenta o ustanovitvi federativne združene »rabske republike, ki ga bodo objavili danes. Toda medtem so se — kljub *adnjim poročilom, da je bilo doseženo premirje — v Laosu vče-r*j spopadi nadaljevali, in sicer •Ued četami generala Kong Lija In četami Patet Laosa v bližini Doline vrčev. Hkrati pa je vlada DR Kitajske objavila izjavo, v kateri obtožuje vlado ZDA, da je izvršila v Laosu vrsto političnih Umorov in povzročila oborožene spopade z najemom velijsega števila banditov z nalogo, da se izdajajo za nevtraliste in napadajo enote Patet Laosa, kar naj bi ime-'o za smoter, da se porazijo nev-balistične čete in da se postavi Laos pod ameriško nadzorstvo. Tudi vlada Severnega Vietnama *avrača ameriške trditve, češ da So v Laosu še vedno severnoviet-Uamske čete, in opozarja na nevarnost, da pride v Laosu do nove državljanske vojne. Vladi Kitajske in Severnega Vietnama po-Šivata vladi SZ in Anglije, naj poskrbita, da se v Laosu vzpostavi so angleški, francoski, zahod-j.dhemški ter italijanski monopo-*ačeli odbijati napade svojih pariških tekmecev, da bi nekaj ti st)eje tudi sami začeli napada-j in sodelovati v borbi za raz-lz-ifev »zahodnoevropskega hle-j*' Ameriški velikani so moralf" PBprfšliti. Na torišču borbe Sd^. Pojavili novi velikani, ki po svojem kapitalu sicer niso bili kdo ve kako močni ki pa so imeli Že dovolj izkušenj v podtikanju nog, da bi kakor koli prišli do Zaželenega cilja — bogastva in oblasti. Sedaj se na zahodnoevropskem torišču borbe med ameriškimi in zahodnoevropskimi monopoli more opaziti protisloven Pojav: hkrati se uveljavljata dve ne prvi pogled protislovni težnji. Na eni strani se opaža, da Pliv ameriškega kapitala v pro-avodnji in trgovini kapitalističen sveta- stalno upada. Zahodnoevropski monopoli dušijo svoje ameriške tekmece na vseh podnožjih. V istem času so kapitalistične ežele Zahodne Evrope, prekosi-e ameriške monopole po obsegu v°je zunanje trgovine. Obseg tr-■ovine dežel članic skupnega ■ržišča je leta 1961 znašal 29,8 “Jhijarde dolarjev, vtem ko je obseg zunanje trgovine ZDA zna-** komaj 15 milijard dolarjev, , seg izvoza pa je znašal istega ‘®*a 29,7 milijarde za države kupnega tržišča, 20,8 milijarde Pa za ZDA. 2 druge strani pa — ne glede 4 to spremembo odnosov — iz-°z ameriškega kapitala na potezne evropske države ne le a ni upadel, pač pa se je celo ***!• Neposredne investicije a-n'eriškega kapitala v zahodno-?^roPskih državah so se od leta do 1961 povečale od 7 na 7” milijard zahodnonemških mar«, zadnjih petih letih — od 1907 0 1961 — pa za 10 milijard j^krk. V deželah članicah skup-ne,Sa tržišča so se vlaganja ame-Tlskega kapitala v dobi med 1955 1961 povečala več kot za dvakrat. Leta 1962 je evropsko skupno ržišče zavzelo po vlogah ame-l®kega kapitala prvo mesto in 'em potisnilo na drugo in .retje mesto Kanado ter dežele , kanske Amerike. Polovica vseh bvesticij ZDA v tujini odpade edaj vprav na dežele skupne-tržišča. “amburški list »Spiegel« v zve- 1 8 tem piše o »dolarski mter- ebciji» v deželah Zahodne Evrope takole: »Prodiranje doljr- ,s evropskim industrijcem ne dn- °*iuje več, da bi spali .. » Uradna propaganda Wasmngto-,_*> Londona, Bonna in Par.za pn Pri komentiranju prodora a- nih sporov spraviti v metež tudi druge. Zgodovina je glede tega dovolj zgovorna. Kako se sedaj bijejo med družbami in interesnimi sferami zahodnega sveta ostre borbe, nam bo delno prikazal članek, ki ga je objavil moskovski list «Za rubežem*, ki ga nekoliko skrajšanega objavljamo. dejstvo, da povečanje izvoza a-meriškega kapitala ni nič drugega kot poskus kompenzacije za izgubo ameriških položajev na evropski celini. Dolarski potok, ki teče v Zahodno Evropo, je posledica želje, da se na kakršen koli način ponovno vzpostavi stari odnos sil, ko so ZDA imele največjo gospodarsko moč. Znani ameriški komentator Joseph Olsopp je nedavno zapisal: »Predsednik Kennedy je imel smolo, da je sedel na predsedniško stolico v trenutku, ko se je ameriški monopolizem bližal svojemu koncu — kot monopol atoma, kot tudi dejanski monopol v ekonomskem in finančnem planu. S samim tem pa tudi kot vodilna sila zahodne zveze.« V istem smislu govori tudi VValter Lippmann: »Bistvo je v tem, da je Zahodna Evropa pre-rastla svojo odvisnost od ameriške. Ona ne želi več, da bi se podrejala ameriškemu vodstvu.« Kot se vidi, tudi sami meščanski komentatorji rušijo mit o »enotnosti ZDA in Zahodne Evrope«. V teh razmerah voditelji ameriškega imperializma pripisujejo veliko važnost tudi prodoru dolarja v Zahodno Evropo. Oni izvajajo vsak možen pritisk na vlade zahodnoevropskih držav in jemljejo za zaveznike razne državne monopole, da bi olajšali prodor ameriškega kapitala v zahodnoevropsko gospodarstvo. Toda rezultat' vsega tega more biti le eden: nadaljnje zaostrovanje borbe med osnovnimi monopoli ZDA in zahodnoevropskimi državami. Kajti' zahodnoevropski kapitalisti nimajo name-jia držati roke križem. Lotevajo , Te protiudarcev, predvsem v svo-’ 'jšh deželah, pa tudi v drugih deželah in proti dolarju strnjujejo svoj lastni kapital. Tako je v Franciji prišlo do spora med dolarjem in zahodnonemško marko, v skandinavskih deželah pa se borijo angleški in zahodno-nemški kapitalisti. Rimski »vodja« neofašistov Brlvio je pobegnil v Zahodno Nemčijo. Vzrok? Finančni polom. Govori se o 700 milijonih. Nič čudnega pri njegovih stroških za politično uveljavitev Zanimive zbirke in arheološka nahajališča v Jugoslaviji Neodkriti in napol odkriti zakladi v rokah privatnikov Arheološko nahajališče pri Nakovju na Pelješcu - Pitosi v makedonskih kleteh - Neraziskane jame s človeškimi kostmi Zbirka Voltairovih del na Korčuli Violina, ki je na njej igral Strauss Jugoslavija in Balkan nasploh sta izredno bogata raznih odkritih in še neodkritih arheoloških nahajališč. To prostrano zemljepisno področje je pravcata zakladnica za vse arheologe, konservatorje, muzeologe, raziskovalce, ljubitelje umetnosti In zgodovine. Obiščimo npr. področje med Golo in Zdalo ob reki Dravi. Tu bomo naleteli na vrsto ostankov starih zgradb s podzemeljskimi hodniki, kjer je še danes moč najti razne starinske vrče, žare s človeškimi kostmi, denar in o-rožje. V vasi Gornje selo na otoku golti lahko obiščete kmeta Srečka Petriča, ki vas bo rad pope- ljal na svojo njivo. Čudili se boste: tu je pravcati arheološki muzej. V zemlji so številne človeške kosti, star denar, nakit, le-ščerbe in drugi predmeti ,z rimske dobe, Jožo Pajnič iz Nakovnja na polotoku Pelješcu pa vam bo vad razkazal ruševine, ki se nahajajo nad njegovo vasjo. Tudi tu boste še lahke našli med kamenjem kak star kovanec, lonec ali nakit Poleg tega si lahko - gledate Vodnjak, izklesan v živi steni. Ruševine stoje na sicer strmi, toda lahko pristopni skg. li. Iz katerega zgodovinska«! ob dobja so te ruševine, oz’rjmi, kdo je porušeno zgradbo sezidal, ni še ugotovljeno. Blizu Desi-otovca v Srbiji, natančneje pri vasi Medvedji, so ostanki rimskega taborišča. Star denar, ostanki orožja, razit «ve-tilke, kipi In estanki mo: Sikov niso nobena redkost. Dobro so ohranjeni tudi sledovi sta-e rimske poti. Na dvorišču kmeta Ikt Pala jiča v Metkovičj si lahko ogledate številne odlomljene spomenike iz časa Rimljanov, kamnite leve, ostanke rimske oljarne. Blizu kraja, kjer je Palaiič vvc te «tvari naš*n, je nek>č stalo rimsko mest , Narona. Ce pa vas pot pripelje v Makedonijo, bi se — Če bi kje obiskali kako klet — močno začudili posodam, kjer kmetje hranijo svoj žitni pridelek. Gre za ogromne glinaste vrče, 'bolj podobne sodom, ki drže okrog 800 kg žita, tako imenovane pitose, ki so jih izdelovali Rimljani Zelo dobro so ohranjeni in kmetje še vedno kakšnega izkopljejo iz svojih njih. Bržkone Til marsi- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIWIIIIIIHIIHWIIIIIIIIIIHHIHIHItT———T-|lllllHIIIIIIIHrT—.... KO GA BOMO GLEDALI, NAM BODO MNOGE ZGODBE ZNANE Svojevrsten Sabelov film - «omnibus» kot ga igra življenje samo Največja zanimivost tega pestrega filma je v tem, da ga igrajo ljudje, ki so bili protagonisti dejanskih dogodkov - Kako se bodo obnesli? Pravijo, da italijanska kinematografija doživlja krizo, Govori se o finančni krizi, o krizi z umetniške plati ter o krizi scenarijev. V finančne zadeve se ne bomo spuščali, pa čeprav bi se o tem dalo veliko govoriti. Za krizo z umetniške plati pa bi rekli, da je italijanska kinematografija tudi v zadnjih letih dala nekaj odličnih del. Kar se pa tiče scenarijev, je to stvar, ki ni pereča le v italijanski ki-nematografiji, pač pa se čuti pomanjkanje scenarijev v vseh kinematografijah. Nekateri filmski ustvarjalci si pri tem pomagajo tako, da povzemajo dogodke iz dnevne kronike, iz vsakdanjega življenja in iz tega se- je rodilo nekaj prav dobrih filmov. Italijanski neorealizem bi se mogel verjetno tudi temu zahvaliti, KLJUB TAKO IMENOVANEMU ČUDEŽU V Zahodni Nemčiji 300.000 potepuhov Meščani jim pomagajo, da bi se jih znebili ^enšk Lvr, ega dolarja v Zahodno °Po ubrala povsem drugo pot. ‘a »e trudi, prepričati jivnost, ,a ‘prodor dolarja«, točneie da ^'>rba med dolarjem in funtom Pr!|ngom... dokazu ie »harnumi-Iti naj bi vladala mej ka-! 1 ’ ^1 isti ZDA in kapitalisti Za-'!ne Evrope. Nakšna je dejansko vzajemno Vpza med zmanjševanjem deleža “^eriškega kapitala v kapitali-, čvem svetu in povečanjem do-,‘*a ameriškega dolarja v Za-’^tio Evropo? Predvsem je treba podčrtati Ne bomo se spuščali v razlago, kako in zakaj je v Zahodni Nemčiji nastal tako imenovani gospodarski čudež, ali kot mu tudi pravijo «nemški čudež«. Zabeležili bomo le, da je ekonomija Zahodne Nemčije med najtrdnejšimi ne le v Evropi, pač pa tudi na svetu in da je .življenjska raven zahod-nonemškega človeka visoka, pač nekak pa čeprav nepopoln odraz že omenjenega čudeža. In vendar je v deželi »gospodarskega čudeža« — kot piše zahodno-berlinski dnevnik «Tagespiegel» — ogromno ljudi, ki le životarijo. Iz nekih podatkov, ki so bili objavljeni v Dieseldorfu, izhaja, da tava po cestah zvezne republike okoli 300 tisoč ljudi brez doma. Gre za celo vojsko ljudi, ki žive — kot piše že omenjeni list — «izven socialnega in gospodarskega napredka«. Res je, da se točno število teh ljudi ne da določiti, vendar pa se ocenjuje na 300 tisoč. V glavnem gre za brezposelne in propadle ljudi, ki se preživljajo z naključno zaposlitvijo ali tudi prosjačenjem. Sedaj delajo tu sedaj tam in vedno za skrajno skromno plačo. Od te plače pa jim nihče nič ne odtrga za socialne dajatve, tako da je njihova mezda najbolj «čista» in se v pretežni večini takoj spremeni ali v žganje ali v drugo ceneno alkoholno pijačo. Ti ljudje, kot pravi «Tagespie-gel» niso le duševno siromašni, pač pa pogosto tudi bolni Njihov organizem je šibak, zdravje izpodkopano. Pogosto se dogaja, da se mrtvi zgrudijo ob poti, ali da jih zjutraj najdejo mrtve na klopeh kakega mestnega parka. Ti «betežniki« ali točneje potepuhi izhajajo iz vseh slojev prebivalstva. Med njimi so propadli študenti, delavci, obrtniki, trgovci in tudi neuspeli umetniki Mnogi med njimi so bili nekoč povsem normalni ljudje In pošteni državljani, dokler Jih ni Kak dogodek vrgel iz tira. Razočaranje, nesreče, malodušje, strah pred življenjem, to so v glavnem vzroki, ki so uničili mnoge izmed teh ljudi, pravi list. Večina teh potepuhov ali «be-težnikov« ni za družbo nevarna, toda le z gledišča kazenskega zakonika Nekateri so to vojsko 300 tisoč potepuhov ocenili enostavno tako, češ da niso bili dovolj močni za sodobno življenje, Po izjavah in podatkih, ki jih dajejo odgovorni oblastveni organi, bi bil le vsak peti izmed teh potepuhov sposoben za izvršitev zločina, ali celo za vsak kazenski prestopek, ostali štirje od petih pa so povsem nenevarni ljudje, ki jih je pač življenje pregazilo. Kljub nemškemu «čudežu» se ta množica 300 tisoč ljudi ne da rešiti, kot menijo nekateri. V nekaterih mestih so nastala dobrodelna društva, ki so za te potepuhe uredila nekakšna zavetišča. Resnici na ljubo je tem ljudem težko nuditi trajnejšo pomoč, ker so skrajno vase zaprti in nedostopni, z druge strani pa so vedno na poti. Tako pravijo v Zahodni Nemčiji. Dodati bi bilo treba, da so ti ljudje nujno «stalno na poti«, ker jih vse mestne uprave zahodnonemških mest tako rekoč podijo iz svojih mest, ker nočejo imeti z njimi opravka in kjer koli se tak človek pojavi, povsod je nezaželen gost. da je dal nekaj odličnih filmov, Vprušanje je, kako se bo obnesel režiser Virgilio Sabel, ki si je omislil vprav tak film, film iz vsakdanjega življenja. Film ne bo nosil enotnega naslova, ker bo le skupek cele vrste drobnih in neznatnih dogodkov iz dnevne kronike, o katerih smo že brali v zadnjih letih. Film bo zelo pisan, vprašanje je le, če bo režiserju u-spelo vso to pisanost strniti v neko zaokroženost, pa čeprav je osnovna črta vseh teh zgodb vendarle samo ena, konkretno — ljubezen. Seveda ne neka globoka ali vzvišena ljubezen, pač pa ljubezen v svojih najrazličnejših odrazih. Je pa z druge strani stvar zanimiva v toliko, ker bodo vse vloge v teh epizodah igrali dejanski protagonisti vseh teh resničnih dogodkov, ki so se v zadnjih letih razvrstili tudi v dnevnem tisku. Velja si torej ogledati nekaj teh kratkih zgodbic, ki bodo tno-rile ta film — eomnUfusv. Kdo se ne spominja zadeve «puritanskih avtobusov» v Ca-tanii. Italijanski človek je baje precej petelinje razpoložen. Temu pravijo «papagajstvor>. V juliju 1961. leta se je v Catanii zgodilo, da so se dekleta in ženske, ki so se v jutranjih urah vozile v službo ali pa v popoldanskih vračale z dela, naveličale vsiljivosti petelinje razpoloženih mladeničev in protestirale doma ter tudi pri avtobusni direkciji. Da bi se temu odpomogio, so na progi 27, ki je bila najbolj kritična, uvedli avtobuse samo za ženske in avtobuse samo za moške. To je ena teh zgodb. Nadaljnja od 36 drobnih zgodb je zgodba mladega študenta iz Taranta. Pri njem se nekega večera pojavijo tri ženske, ga enostavno esekvestrirajo« in odpeljejo v neko hišo, kjer ga gospodinja zapre v sobo k svoji hčeri. Da bi mladeniču in dekletu bilo bolj prijetno, jima da zavojček ameriških cigaret in dva kozarca neka pijače. Mia-, denič ne ve, kaj naj bi počel. Dekle ga niti ne mika. Toda v Tarantu smo in ne kje v severni Italiji, Vso noč mora prebiti z dekletom, da bi se «kompromiti-ral« in nato z dekletom poročil. In zakaj je dekletova mati hotela mladeniča «kompromitirati?» Dekle je bilo noseče, seveda z nekom drugim. In mladenič popusti ter se poroči in postane oče, pa čeprav ne svojemu otroku. Zaključek epizode je nekakšno nfilozofskon popuščanje mladeniča, ki pravi: «Moram se z njo poročiti. čas bo šel mimo in vse izgla-dil. Ona bo postala takšna, kakršna je moja mati, t. j. ženska, ki mesi kruh, kuha, p ere, lika in redi otroke...» Kdo se ne spominja zgodbe Giovannija Seranteja, ki se je poročil z zelo staro Venero Tor-lisi. Tudi ta zgodba je v tem svojevrstnem ((omnibusu«. Venera Torlisi ima 74 let in se je poročila z Giovannijem Serantejem, ki bi bil lahko njen sin. Zanimivo pri tem je to, da sta se spoznala na morju pri kopanju. Njegovi prijatelji so ga nagovarjali; naj se z njo poroči. In zares se je čez nekaj dni Giovanni pojavil pred staro Venero, jo zaprosil za roko in čeprav je bila tako staraj je na njej našel edino napako, da je zanj, previsoka. Nadaljnja zgodba: Roberto ima letni dopust. Ženi ne .pove ničesar o tem. Namesto da bi prvi dan dopusta nekoliko poležal, je še prej kot sicer sedel na skuter in se odpeljal. Ker je njegova žena že nekaj slutila, mu je sledila in ga zasačila na kopanju z neko žensko. Užaljena žena enostavno pobere njegove in njene obleke in jih nese na policijo. Hkrati hoče moža prijaviti zaradi nezvestobe. Toda policija ni istega mnenja: predvsem mora ljubosumna in varana žena priznati, da njen Roberto in ona ženska nista počenjala ničesar, kar bi bilo kaznivo. Le kopala sta se. Ko bi vsaj ona druga ženska bila mladoletna. Toda niti tega ne. Celo starejša in prša od nje je. Zpodba se torej zaključi tako, da policijski komisar prijavi užaljeno in uarano ženo, ker se je protizakonito polastila dveh oblek. Eden izmed policajev odnese o-bleki na kopališče, varana žena pa bo imela opravka s sodiščem. Zakonski trikotnik je bistvo nadaljnje zgodbe iz tega pisanega filma. Glavna protagonista sta dva siromašna zakonca, ki nimata niti toliko sredstev, da bi se po redni sodni poti ločila. Ona je bila spoznala nekega zidarja, v katerega se je blazno zaljubila in njuna zakonska sreča je šla po vodi. Nekega dne jo zidar obišče kar na njenem domu. Sam njen mož mu odpre vrata. Zidarju je nerodno. Kako bi mu ne bilo .vendar je mož dvajsetega stoletja in pripravljen zadevo mirno razčistiti. Mož pa hoče razčistiti le eno stvar, in sicer ali gre za resnično ljubezen, za kaj resnega, ali samo za nanadno pustolovščino. Zidar mu zagotavlja, da gre za resno stvar, ker ima Silvano, kot se mlada žena imenuje, zelo rad. Ujetega študenta iz Taranta vodijo na dom nekega dekleta, kjer ju bo njena mati zaprla čez noč v dekletovo sobo, da bi ga «kom- promi tirala« Silvana pa bi bila kar takoj pripravljena oditi s svojim zidarjem, Toda «popustljivi» mož s tem ni zadovoljen. Zaveda se nam-eč, da bi se mogel iz življenja med njegovo ženo in zidarjem roditi otrok in oče zidarjevega otroka bi po pozitivnem zakonu bil on. To pa ni v njegovem računu. Pa še ne-kaj drugega ga muči. Zelo ga skrbi, kakšno življenje bo imela Silvana pri zidarju. Pravi, da imajo zidarji mrtvo sezono. Zaradi zime. «/n kako bosta tedaj živel(.?» skrbi «vestnega» zakonskega moža. Zidar oporeka, da sta tudi do sedaj bila on in Silvana v težavah, hkrati pa obljublja, da bo napravil, kar se oo dalo, da bi Silvani ne primanjkovalo ničesar. To pa uvest-nega« in tenkočutnega Silvam-nega moža ne prepriča tn raje pristane, da se imata Silvana in njen zidar rada toda na njegovem domu, kajti on je Silva-nin mož m — skrbnik. Lahko bi navedli še ostale zgodbice iz tega svojevrstnega »omnibusa«, vendar pa bi s tem oškodovali tiste ljubitelje filma, ki st pa bodo ogledali, ko bo prišel na domača platna. kateri muzej želel imeti takšen sod v svoji zbirki starinskih posod. Blizu kraja Kozice onstran Bio-kova, pa se nsbajata dve jami, ki bi bilo zelo koristno, če bi ju obiskali in proučili arheološki in speleološki strokovljaki. Obe sta polni človeških okostij. Gre za ostanke ljudi, ki so pred Turki iskali zavetja v teh jamah, a so jih turški nasilneži odkrili ter s kamenjem zadelali vhod. Ljudje so v jamah umrli od gladu. Zanimivo je obiskati tudi staro cerkev v Raščanih, kjer si lahko ogledate cerkveni dnevnik iz XV. ali XVI. stoletja, napisan v glagolici. Tu je tudi več nagrobnih spomenikov r uklesanimi sim. boli bogomilstva Primerno bi tudi bilo kaj u-kreniti, da bi se ohranila kulturna, zapuščina kmeta Ivana Ca-reva iz Kaštela-Gomilice, krajevnega zgodovinopisca in samouka,-ki se je brez šol povzpel do člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Napisal je okrog 41 del, od katerih vsako ima nekaj sto strani. Zanimiva je tudi okolica 2um-berka, posebno vas Budinjak, kjer si je moč ogledati podzemeljska skrivališča, znana pod imenom »židovske hiše« O teh ljudstvo marsikaj pripoveduje in jih ne obiskuje rado. Nahajajo se globoko v gozdu in gre v glavnem za nekakšne jame, ograjene * zidom. Nihče pa ne ve, kdo jih je izgradil in komu ter za kakšne namene so služile. Menijo, da gre za ostanke iz turških, oziroma uskoških časov. Primerno je na kratko omeniti še nekatere zbirke in nahajališča, ki bodo bržkone zanimala vse zgodovinopisce, muzeologe, konservatorje, zbiratelje in raziskovalce. Veterinar Petar Krenos na otoku Korčuli hrani bibliofilsko redkost: popolno zbirko vseh del velikega francoskega klasika Voltaira, izdano leta 1792. Zbirka obsega okrog 100 knjig. Katica Merli iz Varaždina je lastnica dopisnice iz brezovega lubja, ki jo je že leta 1916 prejela s fronte na Karpatih. Malokomu je verjetno znano, da se je avgusta leta 1912 v Podkorenu na Gorenjskem nekaj dni nahajal Gavrilj Princip, ki je kasneje v Sarajevu izvršil atentat na nadvojvodo Ferdinanda. Lastnoročno je izpolnil svoje podatke v posebni knjigi za gostem ki so jo imeli v Razingerjevi hiši v isti vasi/ Kmet Ante Carič iz vasi Svjr-če i>a Hvaru je lastnik lepe zbirke srednjeveških helebard, s katerimi so bili oboroženi njegovi predniki, V Novem Sadu pa ima neka Jelisaveta Lifka izredno lepo zbirko antikvaričnih umetnin (porcelana, slik medaljonov), med katerimi je tudi nad 250 let stara violina, ki je na njej igral Strauss. Ivan Hurda iz Daruvara hrani številne dokumente iz prve svetovne vojne (časopise, zemljepisne karte, razglednice, denar, znamke), Antonija Kamer iz Bjelovara pa je lastnica zanimiv« zbirke starih svetilk (nad sto košev), po eg tega pa še zbirke ur, glasbenih instrumentov, denarja, nakita, porcelana, palic, knjig, koroških narodnih noš, slik i . preslic. Na koncu je treba vsekakor opozoriti tudi ni prelepe antične sarkofage na pokopališču v Nova« lji na otoku Pagu, kakor tudi na džamije s štirikotnimi minareti v Pileči in Plani, ki jih je redko najti I JF' i '//M OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Skušajte v svojih sodelavcih zbuditi duh sodelovanja. Vaša vešela narava Je zelo cenjena od prijateljev. Zdravje zadovoljivo. BIK (od 21.4. do 20.5.) V svojem poslovanju boste tokrat izloženi dokajšnji nevarnosti. Ne razmišljajte preveč o nekem manjšem sporu. Počivajte. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zelo ugodni Izgledl za povečanje vašega ugleda. Iskreno zadovoljstvo z resničnim prijateljem. Zdravje dobro. RAK (od 23.6. do 22,7.) Lotite se reševanja nekega opuščenega posla, ker so za to zdaj ugodni pogoji. Varujte svoja zares pristna čustva. Zdravje nespremenjeno. LEV (od 23.7. do 22,8.) Dan 1e primeren za uveljavitev vseh vaših interesov. Bodite previdni glede ne- HOROSKOP katerih sprememb. Zdravite se. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uresničili boste neki svoj načrt, ki je za vas zelo vazen. Sledite svojim prvotnim zamislim, kljub zaprekam. Zdravje izboljšano. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne objokujte neke usluge, ki ste Jo storili prijatelju. Dovolj ste pripravljeni, da lahko sprejmete neko odgovornost, Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pazite, da bi nasprotniki ne Izkoristili vašo prenaglo naravo. Ne dovolite, da bi se neko manjše vprašanje zapletlo. Nervoznost. STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) O-dložlte reševanje nekaterih važnih finančnih vprašanj. Preživeli boste vesel in čustveno razgiban dan. Zdravje zadovoljivo. KOZOROG (Od 21.12. do 20,1.) Z uspehom boste uveljavili nekatere svoje dobro pripravljene zamisli. Bodite gotovi glede svojih čustev, preden se na kaj obvežete. Ne utrujajte se preveč. VODNAR (od 21,1. do 19.2.) Spoštujte svoje poslovne obveznosti. Storite vse, da bi razčistili neprijetno situacijo v nekem čustvenem odnosu. Pazite na zdravje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne zanašajte se na druge, marveč predvsem nase. Kakršen koli ukrep boste danes sprejeli, v družini zaradi tega ne bo nesporazumov. Zdravje dobro. SREDA, 17. APRILA 1963 Radio Trst A Jem; 9.05: Lahka glasba; 10.30: Sola; 11.30: Koncert; 13.25: Ml- prednosti; 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: Slovenske narodne; 12.30. 7.00: Koledar; 7 30: Jutranja glas- krofon za dva; 14.55: Vreme na Puccini: 4. dejanje »La Boheme«: ba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; ,tal- morjih; 15.15: Gledallšk« In 13.15: Obvestila; 13.30; Zabavna 11.45: Vrtiljak; 12.00: Zgodovinske filmske novosti; 15.45: Orkester glasba: 14.05. Radijska šola; 14.35: zanimivosti; 12.30: Za vsakogar Woody Herman; 16.00: Program Orkestralne miniature; 15.15- Ktta- nekaj; 13 30: Plošče prvič v od- za naJm!ajše; 16.30: Skladbe Česa- ra in orglice: 15.30: Pianist Leo-daji; 17.00: Gianrai Safred na ma- f? „„Norj^?:. I7-25: Operna i rirnbo; 17 20: Pesem in ples: 18.00: Julijski in furlanski zbori; 18.15: * <•>«««• Umetnost, književnost in priredit- Kmetijska oddaja; 20.25: Massene-ve; 18.30: Jug. skladatelji; 19.00: tova °®era «Werther». Higiena in zdravje; 19.15: Glasbeni kaleldoskop; 20.00: Šport; 20.30: «Primer Sosnovskega«, radijska drama; 21.20: Prijetni spomini; //. program um,,., 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Po- 22.00: Bartok: Glasba za godala, je Sergki Endrigo; 9.00: Ital. pesmi glasba: nard Pennario; 16.00; Vsak dan 18.25: Psihološki problemi otroških za vas; 17.05; V Mozartovem rojst-let; 18.40: Srečanje s sireno; 19,10: nem mestu; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Vokalni ansambli; 18,30: Gregorc: Vaška suita; 18.45: Ljudski parlament: 19.00 Obvestila; 1905: Glasbene razglednice; 20.00: Spoznavajmo svet in domovino; 21.05: 2105; Od melodije do melodije; jc ,uuai,, jv —,.w. .... 22.15: Stravinski: Petruška; 22.50: tolkala in celesto; 22.30: Od char- 9.35: Pisan program: 10.35: Za gla- Literarni nokturno; 23.05 Homsn- iestona do bosse nove. sove In orkestre; 11.00: Vesela glas- tlčnlm plesalcem; 23.35: Eaurejev ba; 14.00: Pevci; 14.45: Plošče; večer. TrSt 15 00: !t*L P«ml m P1«*: '5 35; #«(„„/„7- m . Koncert v miniaturi; 16.00: Rap- #40/. te:eVtZI{0 -•.i« V/ »?’ U;25,:, Tr'tja st[an; sodija; 16.35: Za vas Izbrani moti- g 30, U ib, ib uo sola- 17 30-H mSS l4M »Mra vi; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Program za najmlajše; 18 .40 N.- Vt, 14i“\ ®lzetova opera Pisan glasbeni program; 18,35: E- koli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; notni razred; 19.55: Simfonična 19.19; tv pošta: 19 30 S!-'fon čnl glasba; 20,35: Filmske novosti; koncert; 20.15: Šport; 20 3' TV 21.45: Večerna glasba; 22.10: Jaz- dnevnik; 21,05- Almanah, 22 05 Orkestralna glasna; 22 45 Potovanje z ladjo »Gallleo Galilei«, 23.15 Dnevnik. UKtJGl KANAL (tCarmens (II. dej.). Koper 4,00: Prenos KL; 6.15: Jutranja zovskt kotiček, glasba; 7,00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski koktajl; 12.50: Za zbor in orkester; 13.40: ///. program 18.40: Portret Giovannija Genti-Mala prodajalna plošč; 14.00: S leja; 19.00: Slovenski oktet poje pesmijo po domovini; 14.30: Za oddih in razvedrilo; 15.15: Za- bavna glasba; 15.30: Na progra- koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: mu Frledmann In Urbanac; 16.00: Na programu Vivaldi; 21.30: Stara Otroški kotiček; 16.30: Simfonlč- glasba ameriškega Juga; 22.15: 21.05: Dnevnik; 21.15 Mlin «11 Jugoslovanske skladbe; 19.15: Ru- rltorno del lupo«; 22.35 Sekstet ska kultura; 19.30: Vsakovečernl »Luca Marenzlo«; 23 15. Roort. Jug. televizijo ni koncert: 17.40: Pojo Becaud, Mazzettl in čfcuo B. Crosby in R. Clooney; 18.00: Prenos RL; 19.00: Pianist Bill Snyder; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Artie Shaw; 22.40: Htndemlthov Koncert za orgle In orkester; 23.00: Prenos RL. Španski romanticizem; 22.45: Glasba danes. 17.00: Huščlna na TV; 17.30: Angleščina na TV; 18.25: Poročila; 18.30: »Zgodba o ovčki — oblačku«; 18.45: Gostovanje lutkovnega gledališča iz Zadra: 19.30: TV obzornik; 19.45. Propagandna oddaja; Slovenija 4.00: bobro Jutro; 8.05: Od Skandinavije do Ptrenejev; 8.55 : 20,00: TV dnevnik; 20.30: Glulio Pisan svet pravljic; 9.25: Domači Vlozzl: »Allamlstakeo« — komična vokalni in Instrumentalni solisti; opera; Po končan) operi — TV 1015: Slavenskl tn Bjellnskl; biro št. 34; Nato — »Beograjska 6.30: Vreme na ital morjih; 8.20: 10.45: Človek in zdravje; 10.55: No- pomlad«; Približno ob : 3,: — va popevka; 11.00: Pozor, nimaš Poročila m šahovski komentar. Nacionalni program Jutranja glasba; 8.30: Glasbeni se- PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — aprila 1$ Goriško-beneški dnevnik OBVESTILO TREH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Stavka zdravnikov dejansko škodaje interesom delavcev Pokrajinsko vodstvo CGIL bo z ostalima organizacijama skušalo navezati stike s spornima strankama in prefekturo, da se najde zadovoljiva rešitev Sindikalne organizacije CGIL, CISL m UIL so včeraj objavile poročilo o skupnem stališču do stavke zdravnikov bolniških blagajn, ki jih pozivajo naj čimprej prekinejo s sedanjo stavko, ker z njo škodujejo delavcem, in začnejo s pogajanji. Sindikalne organizacije so ugotovile, da stavka zdravnikov razkriva globoko krizo, v kateri se nahaja sistem zdravstvenega zavarovanja, in zahtevajo naj se čimprej spremeni. Sedanji način borbe zdravnikov škoduje edinole delavcem ter spravlja v nevarnost njihovo pravico, med drugim priznano z zakonom, da so deležni neposredne pomoči. S stavko so zdravniki prekinili delovanje paritetne komisije, sestavljene iz zdravnikov, predstavnikov delavcev in delodajalcev, ki mora na podlagi sporazuma sprejeti nova določila o odnosih med zdravniki in INAM. Ta določila morajo zagotoviti kva-lificlrano zdravniško pomoč, ki naj bo tudi pravično plačana. Sindikalne organizacije delavcev pozivajo vsedržavno zdravniško zbornico in bolniške blagajne, naj prekinejo s stavko in začnejo po-gajanja o zahtevah zdravnikov. Istočasno ponovno opozarjajo delavce, da ne plačujejo zdravniških pregledov, ki morajo biti z zakonom izvršeni na neposreden način. CGIL se bo posvetovala s tajništvoma ostalih dveh sindikalnih organizacij, da bi se sestali a pokrajinskimi predstavniki zdravniške zbornice, vzajemnih bolniških blagajn in prefekture. Smrt vzornega gospodarja v Doberdobu kajo družini sožalje; njim se pridružuje tudi naše uredništvo. V Podgori je padel z mopedom Sinoči okrog 19.30 Je prišel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 48-letnl Sante Giotti iz Podgore, Ul. Cotoniflclo 3. Zdravniki so ugotovili, da se je mož opraskal po rokah. Nudili so mu prvo pomoč in so ga poslali domov s prognozo okrevanja v 7 dneh. Giotti Je povedal, da se Je poškodoval pri padcu z mopedom v Podgori. V šoli se je ponesrečil Včeraj dopoldne okrog 10.30 so poklicali avto Zelenega križa v šolo v Ul. Croce v Gorici kjer se Je pri igri ranil na bradi 8-letni Igor Laurenti. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč ln ga nato poslali domov. GORIŠKA SINDIKALNA KRONIKA Jutri in v petek v Podgori volitve za novo notranjo komisijo Na zborovanjih FIOT je tajnica Seličeva po. udarila pomen močne sindikalne organizacije Jutri in v petek bodo v podgorski tekstilni tovarni izvolili novo notranjo komisijo. Svoje kandidate so predložile tri sindikalne organizacije. FIOT-CGIL je na prvem mestu na glasovnici, CISL na drugem, UIL pa na tretjem. Sindikalna stroka FIOT je imela včeraj dve volilni zborovanji. Pred vhodom v tovarno je o pomenu volitev govorila pokraj inska tajnica Marija Selič. Omenila je zahteve organizacije po proizvodni nagradi, ureditvi kvalifikacije, uvedbi akordnega dela, dokladi za neupeljano akordno delo ter ureditvi doklad za zdravju škodljiva dela. Govornica je zahtevala od tekstilnih delavk, naj še bolj strnejo svoje glasove okoli FIOT, ki je že do sedaj imela večino glasov, in obenem večino članov v notranji komisiji. Pridobitve, ki so bile dosežene v zadnjih letih, niso dar delodajalca, ampak sad vztrajne in odločne borbe, ki jo je sindikalna organizacija vodila na tem področju. Omenila je tudi pogajanja, ki bodo v času do 30. aprila za sklenitev tovarniškega sporazuma, za katerega je FIOT predstavila zahteve mezdnega in normativnega značaja. Govornica je nadalje omenila tudi vsedržavno delovno pogodbo, ki je zastarela zaradi razvoja dogodkov. Življenjski stroški so se namreč povišali, z modernizacijo strojev pa se je povečalo izkoriščanje delavk, ki je na moč povečalo dohodke delodajalcem. Pokrajinska tajnica FIOT je zahtevala, naj bodo tudi delavke deležne sadov povečane proizvodnje. VČERAJ MED TRENINGOM Rik Van looy resno ranjen KOŠARKARSKA MOŠKA /. LIGA Roditeljski sestanek strokovne šole v Gorici Ravnateljstvo strokovne šole v Gorici javlja, da bo v nedeljo 21. t.m. ob 10.30 zadnji letošnji roditeljski sestanek in sicer v prostorih te šole v Ul. Croce št. 3. ..............iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiihiiiiiiiiiimiiiiiiihiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii TRAGIČNA SMRT V ŠTANDREŽU UIUIIIIIIIIIIIIIIIIIII........Illllllllllllllllllllllllllt Z bagrom za gramoz so povlekli iz Sočo truplo malega Klavdija Plezal je po strmem bregu za igračo h padel v globino 15 metrov Včeraj v zgodnjih jutranjih urah Je umrl v bolnišnici v Tržiču Andrej Gergolet iz Doberdoba, Trg sv. Martina št. 5, v starosti 61 let. Pokojnik je sicer že nekaj časa bolehal, ker pa je bil krepak, niso računali, da ga bo tako hitro pobralo. Pogreb bo danes popoldne ob 17. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče v Doberdobu, kjer ga bodo položili v družinsko grobnico poleg treh sinov, ki jih je leta 1943 vse na isti dan ubila mina. -■» »-»- Pokojni Andrej Gergolet je bil trden kmet in dober gospodar, več let je bil za predsednika pri občinski kmečki bolniški blagajni v Doberdobu ter zapušča številno družino. Vaščani in prijatelji izre- Ze včeraij smo na kratko poročali, da ao mrzli valovi Soče pogoltnili v ponedeljek zvečer komaj 10-letnega Klavdija Tabaja, iz Standreža, Ul. Sabotino št. 22. Starši so takrat še upali, ker gasilci zaradi pozne ure in teme niso mogli nadaljevati z iskanjem trupla, da se je deček na kakšen čudežen način rešil kje niže proti Sovodnjam in da ga bodo drugo jutro našli. i VERDI. 17.00: «8 1/2», M. Mastroian-in in C. Cardinale. Italijanski čmobelt filln režiserja Federica Fellinija. CORSO. 17.15: «Ti-koyo e 11 suo pe-scecane», M. Among in K. Kau-ne. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «Pranzo dl Pa-squa», C. Heston in E. Martinel-li. Barvni film v cinemascopu. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: eLTtalia i di moda«. Dokumentarni film o Italiji. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št. 14, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 20,4 stopinje ob 15. uri, najnižjo 5 stopinj ob 5.10, ;vlh- To *• ie zgodilo okrog 19. Povprečne dnevne vlage je bilo 63 ur* Jordan je nato stekel v vas Odstotkov. * I iti klical na rw\mna la hlln Včeraj zjutraj so ga v resnici našli, toda samo njegovo truplo in tako je umrlo še zadnje upanje. Domačini so pravilno sklepali, da bo Soča povlekla svojo žrtev do mesta, kjer z bagrom črpajo pesek iz njene struge. V resnici je delavec, ki upravlja s takim bagrom približno na pol poti med Standrežem in Sovodnjami, včeraj zjutraj nekaj' po Sesti url, poskušal, če je voda odložila truplo v jamo, ki je nastala pri izkopavanju gramoza in ki je na tem mestu precej globoka. Pri prvem in drugem poskusu je privlekel iz vode prazen bager, pri tretjem pa je zajel truplo nesrečnega dečka in ga položil na breg, kjer so ga takoj zastražili karabinjerji iz Standreža v pričakovanju komisijskega ogleda. Sodna komisija je bila napovedana za 10. uro, pa je ob 11.15 že ni bilo. Ugotovili so, da je imel deček rano na temenu in truplo ni bilo napito z vodo. Iz tega bi se dalo sklepati, da se je deček vsaj onesvestil že ko je padel po strmem bregu v Sočo v bližini tovarne svile. Na domu so nam povedali, da je odšel okrog 17. ure s prijateljem Jordanom Lutmanom, češ da gresta gledat televizijo Odšla pa sta k Soči, kjer sta na bregu ugledala majhna letalo iz plastike. Zamikalo ju je, da bi ga dobila in Klavdij je začel drseti po strmem bregu proti letalu. Ker pa je bila strmina prevelika, ga je preveč zaneslo in kjer je strmina največja, je padel 15 metrov globoko v vodo, ki ga je potem povlekla s seboj. Nekateri vedo povedati, da je po pacttu še zaklical na pomoč, potem pa je izginil v mrzlih valovih. To s* je zgodilo okrog 19. Tin klical na pomoč, pa je bilo 10-letoi Klavdij Tabaj iz Standreža vse zaman in prepozno. Mali Klavdij, ki je v decembru dopolnil 10 let, je bil sin železničarja Rudolfa Tabaja, ki mu je ostala še nekaj let starejša hčerka Gabrijela. Bil je zelo živ fant in zlasti Gabrijela se je vedno bala, da bi se mu kaj ne pripetilo. Pogreb nesrečnega dečka bo danes. IZ GABRIJ Tomaža Florenina smo pokopali V ponedeljek popoldne se je raznesla po Gabrjah in po vsej sovodenjski občini žalostna vest, da je nenadoma umrl Tomaž Flo-renin, ki je dočakal lepo starost 82 let. Dopoldne se je počutil še kar dobro, potem pa je začutil neko slabost in nekaj po 14. uri je mimo zaspal za vedno. Pogreb je bil včeraj popoldne ob 17.30 iz hiše žalosti v Gabrjah št. 14 na gabrsko pokopališče. Na zadnji poti je spremljalo pokojnika veliko število znancev in prijateljev, saj je bil pokojnik znana osebnost daleč preko meja svoje vasi. Zapustil je deset otrok, šest sinov in štiri hčere, ki vsi živijo na področju sovodenjske občine. Od leta 1921 do 1930 je imel v svoji hiši v Gabrjah znano gostilno, pozneje pa je prepustil obrtnico svojemu sinu, ki ima sedaj gostišče «Pri Tomažu« ob državni cesti. Vedno je bil zaveden Slovenec in dober gospodar ter bo kot tak ostal vsem v spominu. Znanci in prijatelji izrekajo dru žini ob tej izgubi iskreno sožalje. Njim se pridružuje tudi naše uredništvo, saj je naš list s pokojnikom izgubil zvestega čitatelja in naročnika. Roko si je zlomila v komolcu Včeraj ob 16.45 je iskala pomoč v bolnišnici Beatrice Bose Iz Gorice, Ul. Fatebenefratelll 125, ki je padla doma ln si pri tem zlomila levo roko v komolcu. Pridržali so jo za 30 dni na zdravljenju. V trgovini se je ponesrečil Sinoči okrog 20. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 18-letne-ga Franca Brumata iz Gorice, Ul. Lunga 30, ki si je na delu v trgovini Citer v Gorici na Korzu Ita-lia poškodoval hrbtenico. Pridržali so ga na opazovanju. GORIŠKI NOGOMET Ena odložena tekma in en poraz Nogometna tekma med Podgoro in Juventino, ki bi jo morali odigrati v nedeljo na igrišču v Podgori, je bila odložena, ker je bilo igrišče v skrajno slabem stanju. Tako bodo to tekmo odigrali enkrat pozneje in Je stanje obeh ekip ostalo nespremenjeno, ker tako eni kot drugi skušajo doseči poln rezultat; Podgorci ker igrajo doma, Juventina pa ker se čuti močnejša. Sovodenjci sa igrali v Zagraju proti ekipi Sagrado in tekmo izgubili z rezultatom 3:1. Vendar pa so igrali še kar dobro, zlasti če primerjamo z igro od prejšnje nedelje. Ce bi igrali enako proti Liber-tas, bi tekmo prav gotovo dobili. Sicer pa je zadnji čas, da se Sovodenjci zganejo in vsaj na domačih tleh dobijo, če se hočejo rešiti nazadovanja. BRUSELJ, 16. — BlvSl svetovni prvak profesionalnih kolesarjev v cestni vožnji Belgijec Rik Van Looy se je včeraj med treningom v He-renthalsu resno ponesrečil. Belgijski kolesar je vadil v družbi Edgarda Soorgelosa v vožnji za motorji. Van Looy je vozil po cesti, ki pelje od Lichtaerta do Ka-sterleea, ko je treščil v pred njim vozeči motor ln padel na tla. Njegovi sodelavci so mu takoj priskočili na pomoč in so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico v He-renthals, kjer so mu zdravniki ugotovili precej resne poškodbe po glavi, zlom desne ključnice in razne odrgnine Simmenthal bo ostal nepremagani prvak?1 Nd dnu možnost podaljšanja tekmovanja za obstoj i Odkar je Simmenthal tudi v povratnem kolu premagal bolonjsko Virtus Je tekmovanje živelo le na pričakovanju rezultata iz Vareseja, kamor so morali milanski igralci za povratno srečanje z Ignisom. Rezultat ni — — imel velike važnosti za lestvico, njegov pomen je bil le prestižnega značaja. Simmenthal je bil že povsem gotov končne zmage In ponovno pridobljenega naslova italijanskega prvaka. Hotel pa se je obogatiti še s prilastkom nepremagljivosti na letošnjem prvenstvu. Na poti k tej prestižni nameri pa se je moral spoprijeti z vareškim Ignisom, ki je istočasno želel nuditi svojim navdušenim navijačem zmago nad vodečo ekipo in jih tako vsaj delno poplačati za zvestobo. V prvih minutah igre je kazalo, da bodo domačini le dosegli svojo namero, vendar tudi gostje kmalu pokazali svojo odločno voljo, da se temu uprejo. Razlika se je enakovredna, ogorčena igra, ki prav zaradi tega ni bila na takem nivoju kakor je bilo pričakovati. S petimi točkami naskoka so Milančani še enkrat zapustili nepremagani igralski pravokotnik in vse kaže, da bodo neporaženi zaključili tudi tekmovanje, ker je dokaj neverjetno, da bi 'skromni neapeljski Partenope, v prihodnjem kolu, v samem Milanu premagal Italijanske prvake. Milančani so zdaj matematično gotovi zmage, ki jim pritiče, pa čeprav ne bi v prihodnjem kolu sploh šli na igrišče. Ignis, ki se je tudi v tej teL moral podrediti volji bivših in o* so kaj. IIIIUII||||IIUIIIIIIIIIII|||ll||||||||||||ii||l||||||l|||||||„„|||||vnmnn„„„„„||||||1|||||||||||||||||||||||||||||||||||| NA PRIHODNJEM KONGRESU CIO Številni problemi na dnevnem redu Kongres bo oktobra letos v Nairobiju DAKAR, 16. — Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora (CIO) Američan Avery Brundage, ki je trenutno zaradi «Iger prijateljstva« v Dakarju, je izjavil francoski tiskovni agenciji APF, da zanima spored olimpijskih iger 1968. leta ves svet. Zaradi tega ga bodo dokončno določili na kongresu CIO, ki bo oktobra letos v Nairobiju. Brundage je nadalje pojasnil, da bo treba med prihodnjim kongresom rešiti več vprašanj. Posebno v zvezi z nogometom in kolesarstvom. Zveze nadzorujejo tako amaterje kot profesionalce in se kljub temu držijo olimpijskih pravil. Tako na primer FIFA dovoljuje nastop na olimpiadl samo nogometašem, ki niso sodelovali na svetovnem prvenstvu. In na olimpijskih igrah se morajo države poslužiti na zapestju. ^ ______ ■liiiiuitiiiimftliiiiiiiiiiiimiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„|||il| ZA NAGRADO tSPORTMAN LETA* najboljših sil. To pa se trenutno ne dogaja. Brundage je dodal, da je to eden izmed problemov, o katerem bodo razpravljali v Nairobiju. Drugi problem pa je število držav in atletov, ki se lahko udeležijo olimpijskih iger. Trenutno je včlanjenih v CIO 106 držav, medtem ko jih bo 1968 prav gotovo 20 več. Poleg tega povečano število udeležencev poveča stroške organizacije olimpijskih iger. TELOVADBA Manfredini in Ferrario najboljša strelca A in B nogometne lige MILAN, 16. — Manfredini in Nielsen vodita na lestvici najboljših strelcev prvenstva A lige za nagrado «Sportman leta«. Oba sta ohranila položaj, ki sta ga imela v predzadnjem kolu in sta za kako stotinko zmanjšala količnik med zadanimi goli in igranimi tekmami. Za A ligo je lestvica naslednja: Roma — MANFREDINI količnik 0,85 (17 golov v 20 tekmah) 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Bologna — Nielsen Juventus — Sivorl Inter — Dl Giacomo Sampdoria — Da Silva Florentina — Hamrin Catania — Petroni 0,79 0,51 0,50 0,47 0,44 0,43 (19 (15 (10 (11 (12 (10 24 29 20 23 22 23 V B ligi je Ferrario, ki je dosegel minimum dveh tretjin do sedaj odigranih tekem, pripeljal Simmenthal Monzo na prvo mesto lestvice in s tem Izrinil na drugo mesto No- cero, ki je vrhu. 24 kol prevladoval na Lestvica Je po nedeljskih tekmah naslednja: L S. Monza — FERRARIO količnik 0,73 (14 golov v 19 tekmah) 2. Foggia — Nocera 3. Como — Carmlnatl 4. Bari — Catalano 5. Pro Patria — Muzzio 6. Lecco — Cappellaro 7. Messina — Calloni 0,68 (20 0,63 (14 0,52 (12 0,50 (14 0,482 (14 0,481 (13 29 22 23 28 29 27 ) » » RIM, 16. — Italijanska telovadna zveza pripravlja spored za nastope italijanskih orodnih telovadcev. Prvi mednarodni nastop bo v rimski mali športni palači 11. In 12. maja letos. Na eni strani bodo nastopili kandidati za olimpijsko vrsto Italije, na drugi pa ekipa Sovjetske zveze, v kateri bo tudi Boris ša-klin. Kot je znano je bil Saklin na zadnji olimpiadi absolutni zmagovalec med posamezniki, vrhu tega pa sl je osvojil zlate kolajne za nastope na'bradlji, konju in preskoku konja ter bronasti kolajni za drog In kroge. mm MANFREDINI enem novih prvakov, je kljub pon zu ostal osamljen na drugem m* stu lestvice. To pa zaradi pora! Virtusa, ki ni bil kos dobro razp* loženim igralcem rimske Lazio. 1> ta je igrala zadnjič pred svojo p1 bliko in to prednost je hotela tu4 izkoristiti. Močno je znižala vstop ' nino za tekmo in tako privabila r/ verjetno veliko število gledalcev, I so skoz ln skoz navijali za dom* čo ekipo in tako vlili igralcem te liko poguma, da so le-ti poskusil vse nemogoče. Lazio je zaigral svojo posledrf karto. Moral Je zmagati, da se I* ši nevarnosti izpada. Njegovi po«1 vovalni igralci so dali vse iz seV in končno le prišli do obeh toči ki jim zaradi že skoro matemattf ne gotovosti rešitve omogoča mi* no spanje. Virtus, pa čeprav je bil odrez* iz borbe za naslov, bi moral vs» nekaj več nuditi; svoje znanje * pokazali le v nekaterih trenutki!1 kar pa je bilo za zmago premaK Tudi Algor je imel skrajno pot« bo točk, vendar je bilo na pad« vanskem igrišču vedno težko prid« biti kako točko. Svojim namenol se je zato Algor moral odpovedal in je tako ostal praznih rok. Zd» more le upati na zadnje srečanj* ko bo v Pesaru gostovala Pont Levissima, ki pa bo še vedno d« kaj trd oreh, posebno zdaj, ko J1 končno le dohitela vareški Prealp in se ji nudi priložnost, da osvo) četrto, to se pravi prvo mesto trojico velikih. Bolj uspešno so zaključili svfl trud neapeljski Igralci, ki se ravn* tako borijo za odločilne točke. Biel la se je na igrišču pokazala kot d« kaj šibek nasprotnik in je prlšl* do izraza šele v zadnjih minuta!' ko so si domačini že zagotovil uspeh. T’° P8 so zadnje točke, kar si jH Je letos nabrala Partenope, ker 4 Milanu nima nobenega upanja. bo Algor uspešno zaključil svoj« nedeljsko tekmo, bo zadnji del tet movanja imel še svoj rep: pešal ska in neapeljska ekipa bosta z» ključih tekmovanje z enakim št« vilom točk In le medsebojno obl* čunanje bo odločalo, kdo izmed nji ju bo zapustil prvo ligo. Najlepšo tekmo v tem kolu dvoma zaigrali Stella Azzurl* m« ln Livorno. Obe sta, na varnem i stu, zato sta zaigrali brez skrbi » nudili gledalcem pravo košarko,-* Jih je zadovoljila in navdušila. Ex Massimo in Treviso sta mi seboj odločala, kdo je boljši mi zadnjimi. Zmagali so Rimljani, vi dar se bodo morali kljub zrni odpovedati sodelovanju v prvi 1 Fonte Levissima je pregazila -tako dobro ekipo Prealpija ki i pričakovala, da bodo domačini pri čeli s takim tempom, in še bolj da bodo tako hitro igro zmogli W di v drugem delu tekme. IZIDI Ex Massimo—Treviso Lazio—Knoor F. Levissima—Prealpl Petrarca—Pesaro Partenope—Biella Simmenthal—Ignis S. Azzurra—Livorno 65:9 67:8 65:4 60:8 68:5! 84:7 ,87:9 NOGOMET CANNES, 16. — Enajstorica Chel sea je osvojila prvo mesto na mei narodnem mladinskem nogomei nem turnirju, ki je bil v Cannes" Angleži so v finalni tekmi za prv* mesto premagali rimsko Tevere 2:' (0:0). Rimljanom je tako pripadi* drugo mesto. • * • RIO DE JANEIRO, 16. — Odho* brazilske nogometne reprezentanc1 z letalom v Lizbono bo jutri in B* pojutrišnjem kot Je bilo spočetk* na sporedu. Z Istim letalom bod* odpotovali tudi igralci Flamenga i1 Portuguese, ki bodo Imeli, kot brs zilska reprezentanca, več tekem 1 enajstoricami raznih evropskih dr žav. © a. solženicin EN DAN IVANA. DENISOVICA »Tako perejo... Mrhe ničesar ne znajo in nočejo delati, še kniha niso vredni, ki ga dobivajo, z gnojem bi jih morali hra-niti.» In tako je šuhov moral izbirati, ali bo prebil zimo v čevljih ali v suknenih Škornjih. Čeravno utegne postati topleje, čevlje bo vrnil. Le kako jih je ološčill Čevlji so bili popolnoma novi, ah! — v teh osmih letih mu ni bilo nobene reči tako žal, kot teh čevljev. Naložili so jih na kup — toda poleti ti čevlji ne bodo več tvoji. Šuhov pa se je spomnil. Naglo si je sezul suknene Škornje, Jih postavil v kot, sezul obujke (žlica je zažvenketala po tleh; čeravno se je naglo pripravljal za odhod na postajo, žlice ni pozabil) in se bosonog, škropeč vodo lotil dela. «Ti! Nepridiprav, tiše!» je vzkliknil eden izmed nadzornikov in del noge na stol. »Riž! Riž sodi drugače, riža ne prištevaj semkaj!» »In ti, koliko vode zajemaš, bedak? Kdo neki pere takole?» »Državljan načelnik! Drugače ga ni moč poribati. Umazanija se Je nakopičila.* »Mar si kdaj videl, kako je tvoja žena prala tla, svinjski gobec?* šuhov se je zravnal, držeč v rokah krpo, lz katere je curljala voda. ProstoduSno se je nasmehnil ln tako pokazal, da mu manjkajo zobje, ki Jih je zredčil skorbut že 1943 v Ust-Iš-mi, ko je prispel tjakaj, želodec, ki ga Je izmučila krvava griža, ni hotel ničesar sprejemati in tako je iz tistih časov ostalo le kruljenje. »Od žene so me ločili 1941. leta, državljan načelnik, še spominjam se ne več, kakšna je.» »Sicer pa, čemu bi bilo vsak dan treba prati, za vraga? Vlage ne moreš obrisati. Veš kaj, poslušaj me, 854! Lahno obriši, tako da bo mokro, pa se poberi.* »Riž! Ne izenačuj prosene kaše z rižem!* Šuhov je naglo delal. Posel je podoben palici. Dva konca ima: če delaš za ljudi — pokaži kakovost, če delaš za bedaka — delaj komaj toliko, da se vidi. Sicer bi že zdavnaj pocrkali, znana reč. šuhov je obrisal deske v podu, da bi ne bilo videti suhih lis. Neožeto krpo je vrgel za peč, si obul pri vratih suknene škornje, zlil vodo na stezo, po kateri so hodili nadzorniki,,pa zraven kopalnice, k temni, hladni strani kluba, pa odšel proti menzi. brov* je sedel Petjukov iz brigade šuhova in mu hranil zajtrk. Fetjukov je bil eden izmed ljudi, ki jim je v brigadi šlo še slabše kakor šuhovu. Brigada je bila zunaj v enakih črnih plaščih s številkami, znotraj pa je bila vsa neizenačena — P0**™ stropnicam. Bujanovski noče sedeti z menažko, pa tudi šuhov se ne loteva vsakršnega posla, zato pa jih ie nekaj, ki stoje še niže. J Petjukov je opazil šuhova in mu z vzdihom odstopil prostor : Pred menzo — ugodna priložnost; ljudje se danes niso nakopičili, nikjer vrste. Vstopi. Znotraj pa je ko v kopališču. Para z jedi in valovi hladnega zraka, ki veje od vrat. Brigade so sedele pri mizah ali pa se drenjale v prehodih, da bi ljudje našli proste sedeže. V gneči so po dva ali trije delavci iz vsake brigade hrupno nosili lesene pladnje z menažkami, v katerih je bila juha s kašo, pa iskali po mizah prazna mesta, da bi jih odložili. Kakorkoli že — ne sliši, neumnež, teleban — zaletel se je vate in dregnil v pladenj. Pljusk, pljusk! Lopni ga s prosto roko — po vratu, po vratu! Tako je prav! Cernu stoji in dela napoto pa zija naokrog, da bi karkoli polizal. Tamle za mizo se križa mladenič. To pomeni, da je iz zahodne Ukrajine, in to novinec. Rusi so že pozabili, s katero roko se je treba prekrižati. V menzi je tako hladno, da skoraj ni mogoče sedeti. Večil na je kar v čepicah, počasi lovi razpadle kosce rib pod listi temnega zelja In pljuva koščice na mizo. Ko se na mizi nabere cel kup, Jih pač kdo porine na tla. Ce pa bi kosti pljuvali naravnost na tla, bi takšno ravnanje veljalo za nedostojnost. Po sredi barake sta bili razporejeni dve vrsti, vendar »Dobro Je, da si prišel. 2e sem hotel pojesti namesto tebe, misleč, da si v zaporu.* Vendar ni počakal, vedel je, da mu šuhov ne bo dovolil, da bi pojedel oba obroka. šuhov je vzel žlico izza suknenega škornja, žlica mu ie bila pri srcu, z njo je prehodil ves sever in sam jo je odlil v pesku iz aluminijeve žice. Na njej je celo pisalo »Ust-Ižma 1944». šlo za stebre ali podpornike. Zraven enega od takšnih »ste- Potem je šuhov snel čepico z obrite glave, kajti navzlic mrazu si ni mogel dovoliti, da bi jedel pokrit. Premešal je postano juho in.naglo ugotovil, kaj je padlo v menažko. Naletel je srednje — zajeli niso niti z vrha niti z dna kotla. Fetjukov je najbrž pobral krompir, ko je varoval menažko. Edino veselje je pomenilo dejstvo, da je bila juha vroča, ko so jo delili, toda zdaj je bila popolnoma hladna, šuhov jo je navzlic temu začel jesti — počasi in pozorno. Čeravno gori streha nad glavo, ne velja, da bi hitel. Ce odšteješ spanje, živi taboriščnik zase le deset minut zjutraj — med zajtrkom, opoldne pet minut — med kosilom, zvečer pet minut — med večerjo. Juha je bila iz dneva v dan ista, odvisna je bila pač od tega, kakšno zelenjavo so pripravili za zimo. Minulo poletje so pripravljali samo soljeno repo. In tako so od septembra d0wju^ Jedli le juho z reP°- ZdaJ Je bil° na vrsti temno zelje. Taboriščniki so bili najbolj siti junija, ko je zmanjkalo sleherne povrtnine pa so dobivali kašo. Najslabši čas je julij: takrat režejo v kotel kar koprive. Od drobnih rib mu je ostalo le okostje. Meso na kosteh se je razkuhalo in razpadlo, le nekaj malega je ostalo na gl« vi in pri repu. Na mrežasti hrbtenici ni ostal niti košček šd hov je mlel z zobmi, sesal okostje in pljuval na mizo pr ribah je jedel vse: škrge in rep pa celo oči, če so še bile n* svojem mestu. Kadar pa so izpadle in same plavale v mena* ki, velike ribje oči — jih ni jedel. Zaradi tega so se mu dru« smejali. Danes je šuhov slabo odrezal: v barako ni odšel in tak* m dobil hrane. Jedel je kar brez kruha. Kruh lahko prigrizU je kasneje, za zdaj ima dovolj. Druga jed Je bila kaša. Strdila se je kakor zemlja. Suho* je lomil kosce. Kaša ni bila slaba, le hladna, tudi topla O imela okusa, vrhu tega pa ni nasitila: trava je trava, le d* je rumena, pa četudi jo dajejo kot proso. Domislili so se P* jo dajejo namesto ječmenove. Pravijo, da je kitajska. Kuhani tehta tristo gramov in zdaj jej! Kaša je, pa vendar ne kaša šuhov je oblizal žlico in jo spet zataknil za sukneni škorenj se pokril s čepico in odšel v ambulanto. Nebo, od koder so taboriščne luči pregnale zvezde, je biK še vedno temno. Dva žarometa sta še vedno s širokimi pro gami rezala taboriščno področje. Ko so gradili to posebno ta borišče, je bilo še hudo dosti frontnih signalnih raket K o maj je svetloba ugasnila, so zaradi varnosti sejali rakete nad taboriščem — bele, zelene in rdeče. Prava vojna. Potem so prenehali streljati z raketami. Morda so bile drage? Tudi noč je bila enaka kot med vstajanjem, le da je izkd-Seno oko po majhnih znamenjih lahko uganilo, da bodo km* lu zvonili k preštevanju. Pomočnik Hromega (Hromi, dežurni v menzi, je imel lahko celo pomočnika in ga hranil) je od-sei klicat k zajtrku invalidsko šesto barako, ki ni hodila n« delo izven cone. Stari umetnik z bradico se je s težavo odmaja' v kulturnovzgojni oddelek — da bi s čopičem in barvo pisal številke. Tatar je s širokimi koraki prekoračil črto pred štabno barako. Pa tudi nasploh je bilo zunaj manj ljudi kar je pomenilo, da so se vsi stisnili in se grejejo v poslednjih sladkih minutah. JE. »VES2?S» £‘--T5£"l S HTJTtfZlZIŽJPirir. m,RT' TRST -DL sv ™aNCISKA *•20 - “““ ““ ^ »* - OGLAS.: Cene^oglasov. Z. ™ i^S^SoJSg^.SJSISS. ______________________________________________ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega Uskl Trst °Smrtni0e 120 Ur> Tel. št. 37-338 NAROČNINA; mesečna 650 lir — Vnaprej: četr tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS Ljubljani Maii oglasi 30 Ur beseda. - Vsi oglasi se naročajo pri upravi.