List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vreti in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 golti., za pol leta 1 golti. 50 s., za četrt leta 80 sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. druàtva „Gorica“ je cena določena, kakor za drugo naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo cpravuwtr# v nunskih ulicah h. Štev 386. Vse jpo-šiljatve naj se frankujejo. Rokopisi m ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plač» se za navadno vrstico, če se naznanilu samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsak rat 30 s.
Državno-cerkvene postave.
Vsak, kdor hoče biti dandanes »liberalec", meni, da zadostuje, ako ščuje proti katoliški cerkvi, grdi in zaničuje njene u-stanove, ako po listih in društvih udriha in smehu izpostavlja njene služabnike, ime-novaje jih mračnjake, nazadnjake in Bog ve, kako se glasé vsi ti prelepi naslovi, ktere so si morali kar nalašč liberalci skovati, da bi ž njimi psovali duhovne in druge še verne ljudi in tako oskrunili pred nevednim ljudstvom. In res je dandanes to ime »liberalec" tako priljubljeno in zapeljivo, da marsikterega zmoti in spravi s prave poti. Lep zgled v tem dajo nam naši »mladi", kivso tudi hoteli biti po novi šegi tako liberalni, da so se celo narodnosti izneverili, da bi le tudi oni sloveli in smeli kinčati se s tem priljubljenim imenom in reči: „Mi smo tudi liberalci". Kaj čuda tedaj, če se je prijela ta nalezljiva in kužna bolezen tudi viših krogov, vlad in ministrov, da hočejo biti tudi oni liberalni s tem, da snujejo katoliški cerkvi nasprotne postave.
»Davki naj se povišujejo ubogemu kmetu, če tudi pride na boben, mali obrtnik naj hira pod težkim jarmom kapitala, kupčija naj zaostane; hudodelstva, umori in ropi naj se širijo po kmetih in mestih, narodi naj se med seboj črtijo in sovražijo do smrti, internacionala, ta naj hujši sovražnik človeške družbe in vsakega reda. razprostira ; — da smo le liberalci in i- j mamo nove cerkvene postave, s kterimi priznamo katoliški cerkvi le toliko pravic, kakor že prav moramo. S temi bomo lahko škofe in druge neljube duhovne odstavljali, prepovedovali jim vtikati se v politiko in, če drugače ne bo šlo, jih tudi ' zapirali. Tako bomo rešili čast liberalizma in ne bo nam manjkalo slave od liberalne strani".
EVFEMIJA.
Povest iz prvega stoletja kristijanstva.
Spisal A. Lukovič.
(Dalje in konec.)
IV.
Kaj se steka množica naroda, kaj se giblje ljudstvo oglejsko, zakaj dere iz ulice v ulico, iz mesta ven na prosto? Kaj, morda jo napovedan ljut boj divjih zveri, ali bodo morda skusili svojo urnost smrti obsodjeni gladiatori? Želi li krvoželjno ljudstvo gledati, kako da bode dvoje ljudi na areni grenkèj švujej esodi konec storilo?.
Todà po mestu se danas ne odmeva navadni jek : panos et circenses. Ves drug prizor jih čaka. Pred mestom razprostira
Take in enake misli, menimo, da obhajajo večidel vse sedanje vlado v Evropi, ker nimajo nujnišega dela, kakor da kujejo samo cerkvene postave, zraven pa se malo ali čisto nič ne brigajo, kako bi zboljšali revno materialno stanje svojih podložnih. Ali ker že reči tako stojé, treba je tudi priprostemu Slovencu vedeti, ali imajo posvetne vlade sploh pravico, vtikati se v cerkvene zadeve in dajati katoliški cerkvi postave ?
v
Ce hočemo to vprašanje prav rešiti, ozreti se moramo na osnovo katoliške cerkve ; saj se tudi sedanji postavodajalci kaj radi sklicujejo na tako zvane »temeljne postave". Kakor je vsakemu znano, ustanovil je katoliško cerkev Kristus sam in jej dal tudi osnovo ali temei:no ustavo. V čem pa obstoji ta ustava katoliške ceskve ? Njen Ustanovitelj je rekel svojim apostolom : »Pojdite, učite vse narode." »Kterrrn boste
grehe odpuščali, so jim odpuščeni__________
»Vse, kar boste na zemlji vezali, bo tudi
v nebesih zavezano______" V teh besedah
Kristusovih je izražena cela temeljna ustava njegove cerkve, ktere ne sme nobena človeška oblast, naj že bo tudi liberalna v današnjem pomenu, predrugačiti, ako se noče ustavljati božji naredbi. Iz omenjenih besed tudi sledi, da je dal 'Kristus svojim apostolom trojno oblast. Prva obstoji v tem, da smejo oni njegovo sveto vero .učiti, kri-vovere zavreči in zadnjo, odoločilno besedo izreči o dvomljivih verskih rečeh. Druga oblast obstoji v tem, da smejo oni daritev svete maše opravljati, sv. zakramente deliti in blagosloviti.
Tretja oblast pa ni nič druzega, kakor, da smejo oni Kristusovo cerkev vladati, to je, postave cerkvene dajati in one, ki jih prelomijo, tudi kaznovati. Dalje sledi
se širok prostor, imenovan Martovo polje. Tu stoji pripravljen visok oder, na obeh straneh odra stojò rimski ponosni vojščaki, med njimi so razstavljeni »drakonariji", glavo i hrabra njihova pleča pokrivajo o-roslanove kože, na drogih držaje znamenja oddelkom, ljutega zmaja; tu stoje »aquili-feri" v desni tiščaje nepremagljivega orla. Krasen pogled ! V žarečih žarkih svitlega popoldanskega sobica leskečejo se vojuikov visoke čelade, sulice se bliščijo, ščit se k ščitu strinja. Bogovi! vi sto strašni! Hudo se hočete maščevati. Jupiter je vzel v roke svoj strel, strela je vdarila kristjane. Toda ne vi, bogovi, ne vi, vi nijste močni, ampak strast i spačeni paganski fanatizem vzdignila sta svojo morečo roko nad mirno Kristjane.
Evo! tam na odru sedi Sebast, ponosno dviga čelo, ogenj poln sovraštva šviga mu iz oči. Tik njega stoji vojak, »iina-
iz omenjenih Kristusovih besed, da je zraven državne oblasti na zemlji še neka druga in sicer tista, ktero je Kristus svoji cerkvi podelil, ki je neodvisna od prve; kajti Kristus ni rekel svojim apostolom: predno boste hoteli tu oblast izvrševati, morali boste še pri državah dovoljenja prositi, ampak: »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem". To je razvidno idi iz dvojnega različnega namena, kterega i-mate cerkev in država pospeševati pri svojih podložnih. Cerkev mora v prvi vrsti skrbeti za večni, med tem ko ima država naj prej casm blagor človeški pospeševati. Predrzno je tedaj, ako se posvetne oblasti samovoljno vtikajo v zadeve, ki po svoji natori že pripadajo v področje cerkveno, in dajajo po svojem kopitu cerkvi postave.
Cerkvi mora biti prosto svojo trojno oblast izvrševati, ako hoče svej namen doseči. Pri državah je pa res smešno videti, ko bi ne bilo tudi žalostno, da hočejo one v prvi vrsti za večni blagor svojih podložnih skrbeti, ko še časnega n ^morejo doseči. Malo se nadejamo, da se do časa še spametijo, predno pripeljejo svoje narode tje, od koder ne bo več rešitve. Sedanjim vladam velja kar nalašč stari pregovor: » Vsak naj pred svojim pragom pometali
Živinorejcem !
Razstava goveje živine.
dne 28. maja 1874 v Gorici.
Načrt, po kterem se bodo delila darila lepim živalim in po kterem se bodo prodajale mlade plemenske živali (telice in biu.i) na javni dražbi po znižani ceni :
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici je sklenilo, da letos poskuša razdelitev daril, ktera bo delila lepi živini po sledečih pogojih :
ginifer", na drogu drže podobo Sebastovo, kajti kot glavar mesta, bil je po oglejski vstavi tudi poveljnik ondašnje posadke. Bolj na straui, na levici stoji Sempronij, porug-Ijivo gledaje okolo sebe: zmaga je moja! bere se na njegovem obrazu. Na desnici glavarjevej stoji Monofant, njegov obraz je bolj podoben peklenskej spaki nego obličja človeškemu i pred njim — oj ! tiger ljubi svoje mladiče i afrikauski oroslan boža mlade. Toda poganski,, strasti vdani, Valent ne zmeni se za svojo krv.
I tam? Tam v sredi med ošabnimi vojniki i ljudsko radovedno množico, tam stoji Evfemija, proti nebu so njene oči o-brujene, njena kolena objema uže onemogla Dora. I kakošen je njeni na pol n:\gj, život? Ta ni j več zala devica, iz mungih globo-cih ran cedi so krv ter moči krvožejno zemljo i trupla družili umorjenih kristjanov, koja so v preteklih dnevih Ijuti Sebastovi
1.	Za to je odločenih for. 2400, s kteri-mi se bodo kupile živali (biki in telice) žlahnih plemen (za mleko in drugo za v-prego.)
2.	Razdelitev daril bo dne 28. maja 1.1. T Gorici na živinskem trgu; ob 8. uri zj. moTajo biti uže prignane živali na odločeni prostor.
3.	Razstave morejo vdeležiti se vsi posestniki in kmetje dežele, ki imajo:
a) bike, b) krave, r) vprežne voli, d) vpitane voli, e) telice.
4.	Darilo morejo dobiti biki vsakterega plemena, da so le dobri in ne stareji od 5 let in da so do sedaj bili rabljeni za pleme v kaki «občini dežele. Mladi junčiki, ki so le eno leto stari, morejo dobiti darilo, le ko se lastnik zaveže, da bo rabil junčeka o svojem času za pleme vsaj do 4. leta starosti.
Biki, ki so bili izrojeni v deželi, bodo imeli prednost pri enakih lastnostih, pred drugimi iz drugih dežel vpeljanimi.
5.	Krave ne smejo biti stareje od 8 let in one vpeljane iz drugih dežel dobijo darilo, le ko jih je imel razstavljavec vsaj eno leto. Pri enakih lastnostih imajo prednost v domači deželi izrojene krave s teleti.
G. Vprežni voli ne smejo biti stareji od 8 let in razstavljavec mora dokazati, da so bili izrojeni v deželi ali da jih ima uže dve leti.	>
7.	Le vpitani voli, ktere je razstavljavec imel vsaj 6 mescev, dobijo darilo prednost imajo pa v deželi izrejeni.
8.	Teleta, ktera je izredil razstavljavec, in namenil za pleme, morejo dobiti darilo.
9.	Vsi ti dokazi morajo biti podpisani od županstva.
10.	Poseben presojevalen odbor bo pregledal razstavljene živali in potem prisoje-val darila in častna pisma.
11.	Razstavljavci, ki ne dobijo darila pa so vredni častnega priznanja, morejo prejeti sledečo odškodnino za popotovanje: Razstavljavci iz okrajev: Gradiške, Tržiča, Kormina, Kanala, Komna in Ajdovšine dobé po 5 fr. ; oni iz Oervinjana, Sežane, Tmi-na, Bovca in Cirknega po 10 fr.
12.	Za darilo se bodo delila mlada teleta, pa razstavljavec mora v darilo sprejeto tele ohraniti za pleme v deželi, če ga pa proda drugemu v deželi, mora ta poslednji ob enem pri kupu prevzeti odgovornost, da ostane dotična žival 4 leta za pleme v de-
beriči zasačili. I še vedno padajo na njen hrbet udarci ljutih rabeljnov! A ona? Ne mara zato. Akoravno je telo razmesarjeno, duša je zdrava, hladna vest hladi jej rane skeleče, njen duh pričakuje odrešenja le iz nebes, pogum jej delijo besede onega, za kojega trpi, besede : »kedor do konca zvest ostane, ta le bo venčan".
Mir, po obličju razlit, razkači še bolj njene trinoge: »Proč ž njo!" kriči besni oče. »V ječo z odpadnico!" odmeva se iz ust Sempronijevih. »Pod meč z izdajalko!" hrešči Monofantov glas, ker ljudstvo, akoravno zbegano otira si pri tem pogledu •marsikatero - solzico. Uže, uže, se sočutje zbrane množice obrača k zatiranej nedolžnosti, todà:
»Osveta bogovom! Smrt razzaijivkej rimskega naroda! Smrt onim, koji, so o-
želi. Vsikdar mora biti taka prodaja naznanjena c. kr. kmetijskemu društvu, ktero mora vedeti, kje da bodo one živali.
13.	Teleta, ktera se ne bodo podarila, se bodo razprodajala tisti dan na javni dražbi po znižani ceni.
14.	Vsak, ki se hoče vdeležiti dražbe, mora pokazati pismo svojega županstva, da je v dotični občini kmetovalec.
Živali se bodo izročevale kupcem nemudoma po izvršeni dražbi proti gotovemu plačilu.
15.	Vsak kupec in tudi podarjen prevzame dolžnost, da ohrani žival za pleme v deželi do 4. leta starosti.
Ob enem mora naznaniti kraj, v kte-rem bo izrejal in rabil za pleme dotično žival in ko bi jo prodal drugemu, mora premembo nemudoma naznaniti c. kr. kmetijskemu društvu.
Ko bi živina zbolela, mora lastnik nemudoma naznaniti to c. kr. kmetijskemu društvu, ktero bo poslalo živino-zdravnika, da jo ogleda.
Kmetijsko društvo more v posebnih opravičenih slučajih privoliti, da se more pred 4 leti prodati taka živina.
IG. Ko bi kupec ali podarjeni prodal drugemu bika ali telico, ostane še vedno odgovoren c. kr. kmetijskemu društvu, dokler nov lastnik ni od njega fza odgovornost pripoznau.
17. Občine morejo kupiti živali in plačajo znesek v 12 mesečnih obrokih, dolžni so pa, da vodijo zapisnik, v kterega zapisujejo rabo bika za pleme, itd. Društvo bo dotične obrazce živinorejcem posijalo.
Kedor bo kupoval v imenu občine, mora dokazati pooblastilno pismo izvršeno po §. 52 občinskega reda.
C. K. KMETIJSKO DRUŠTVO v Gorici 16. aprila 1874.
Podpredsednik
V. pl. Ritter.	Tajnik
Streinz.
Dopisi.
S Tominskega, 4. maja 1874.— Ko bi hotel primemo odgovoriti na dopis v zadnji »Soči", kjer eden v imenu več »vo-lilcev" s Tominskega proti mojemu »Gla-sovemu" dopisu od 13. aprila pod svoje krilo jemlje drž. poslanca Winkler-ja, bil
nečastili sinove Antenorove *), osramotili krv Enejidov!" doni zopet glas iz fanatičnih ust Monofantovih i grozoviti oče skoči iz odra podere Evfemijo na tla; rabeljni priskočijo ter tirajo devi, Evfemijo iDoro, proti mestu. I ljudstvo? Rjovò i tulè dere nestalna ljudska drhal za njima, v kratkem je prostor prost, le sled krvi po poti kaže zadnjo krvavo pot, kaže kam da moramo iti iskat nedolžne devi. Kam pelje toraj ta pot?
V.
V zapadnem delu mesta, na oglu mestnega ozidja stoji visok stolp, posiedno stanovanje marsikateremu hudodelniku. Valovi
*) Kot Tit. Livij pripoveduje, so se po padu Trojanskega slavnega mesta nekateri Trojanci pod vodstvom Antenora v skrajnem kotu adrijskega morja naselili.
bi moj odgovor kaj lahek; zadostovalo bi mi samo, ko bi po njegovem, sicer ne posnemanja vrednem zgledu narisal edno ali dve pikantni črtici — teh bi tudi meni ne manjkalo — iz privatnega življenja kakega Tominca, in s tem hi bila cela reč odpravljena. Ali tega, menim, bi ne odobraval nobeden človek, ki ima le nekoliko še zdravih raožgan v glavi ali pa ni samo škan-daloljuben; ker to je gotovo otročje in smešno, da ne rečem kaj hujšega, ako se „ptmctum qnaeslionis* prestavi na čisto tuje polje, kamor ne more slediti več,nobeden pošten človek. Res je tak način naj loži ogniti se neljubemu vprašanju, ali časten gotovo ni. Jaz za zdaj ostanem še pri stvari, pa.hočem bolj odločno govoriti. Ker mi dopisnik očita, da ne priznavam več zaslug, ktere ima W. za Goriško, posebno za Tominški okraj in ktere je celo »Gl." nekdaj priznal, primoran sem izreči, da dopisnik ne ve, o čem se prav cela reč suče. Moja naloga ni, tudi si ne prilas'tujem, da bi jaz opravičeval nekdanje in sedanje postopanje »Glasovo" proti Winkler-ju, marveč trdim po svojem mnenji, da je velik razloček med „nckdaju in »zdaj*, med Win-kler-jem kot okr. glavarjem in drž. poslancem. Da W. ni bil dober, pošten, delaven in zato tudi priljubljen okr. glavar, tega tudi jaz nikdar in nikjer nisem tajil; jaz rad tudi priznavam, da je on v mnogoterih ozirih veliko koristil nam hribovcem. Ali jaz na drugi strani tudi menim, da se mu v tej reči ne smejo prav take velikanske zasluge pripisovati. Zakaj neki je bil postavljen kot okr. glavar, kakor da je skrbel za svoj okraj ? njega ste vest in dolžnost vezale v to. In jaz tukaj pri nas ne vidim nobenega tako posebnega in izvan-rednega W. dela; on je sploh svojo navadno službo vestno in dobro opravljal. Tu ne velja sklicavati se na druge okr. glavarje, ki ne skrbe za blagor ljudstva ali so morda še celo narodovi zatirovalci; ti kar ne ravnajo vestno in zlorabijo dano jim oblast.
In kak je Winkler, nekdanji odločen narodnjak in federalist, zdaj v drž. zboru? Odgovor: Ustavoverec in centralist, ki se brati z naj zagrizenšimi sovražniki naroda slovenskega in katoliške cerkve. Predelsko železnico doseči je njegov glavni namen, kakor se je sam nekdaj izrazil ali kakor mu je naložila dobro znana Tominška kli-
reke Nadiže pluskajo ob zidovje, njihovi plusk je zadnja tužna godba marsikateremu bitju človeškemu.
In v stolpu: Devi Evfemija i Dora klečite tara, tihi zamolkli zidovi pokrivajo njih nagoto, a one ne marati za pusto zidovje, ne za temno noč. Vsaj zidovje se je je vsmililo, noč je je odela, saj za trenutek ste varni pred krohotom razljutene-ga ljudstva, vsaj imate odihljej par kratkih uric, da si polajšati tužno srce.
Al čuj ! Vrata se odprò. Sempronij i drugi pomagači vstopè, njim naprej oče Valent, v rokah drže ojster meč.
»Evfemija! Dora! Spametnifce si! " odmeva se očetov glas.
Ozrite se devi, nebeška milina jima je po obrazu razlita, oči obrneti proti o-četu, svetilnica v roči Sempronijevi pokaže
ka ; zraven pa sme ustavovercem polagoma prodati svetinje slovenske. Iz tega je ob enem tudi razvidno, kako nespametno dopisnik očita nedoslednost „G.“, ki zastopa versko-narodna načela in mora zdaj tu pa tara ali sam obsoditi sedanje W. ravnanje, ali pa svojo predale odpreti kakemu takemu dopisu; še hvaležen bi moral biti, da se je še med volitvami malokteri slov. časnik tako reservirano držal proti W.; marveč zadene nedosleduost ono stranko, ki je do zadnjega trenutka kričala: »le uradnika ne*, pa je slednjič vendar le za-nj glasovala.
Dopibnik mi tudi očita in pravi, da jaz beračenje Winklerju podtikam. Tukaj velja za-me: „relata refero*. Slišal sem namreč iz ust tudi nekega volilca, ki je osebno z Winklerjera govoril, sledeče : „Mi smo W. povzdignili in nam mora biti hvaležen, da ne pride kot poročevalec o administrativnih šolskih stvareh v Trst, ara-'pak namesto nekega druzega namestniškega svetovalca, ki ima iti v pokoj, in minister mu je tudi že to mesto na Duna ji obljubil.* Če hoče dopisnik to, mesto beračenje, prošnjo imenovati, je meni vse eno ; ime samo ne spremeni na stvari nič.
Toliko odgovoriti „S.“ dopisniku zdelo se mi je potrebno; pristavim samo še, da smemo od drž. poslanca, kterega so Slovenci volili, več tirjati, kakor da je le samo za se Slovenec in katoličan ; ampak on mora povsod pred seboj nositi in priseči na stari slovenski program, ki pa ni Predilska železnica in kterega gotovo niso postavili tisti sebični Tominški možje (?), ki vsakikrat-nega okr. glavarja le toliko časa v nebo kujejo, dokler služi njihovi sebičnosti. Dixi.
y
Iz Kanala, 6. maja.— (Vreme.— Obe. volitev.— Cerkv. slovesnost.)
Začnimo z vremenom. Letošnji april je marsikod ponorih Štajarcem, ki so nam letos vino tegnili, so gorice deloma poze-ble ; na Ogerskem se tudi nič kaj ne hvalijo z vremenom. Vse kaže, da bomo morali prihodnjo jesen vodo piti. — V naših hribih, t. j. v Lokovcu, na Banjšicah, v
jima divje skrčeni obraz očetov. Ali v o-brazu hčeric nij videti nobenega srda, ampak ljubezen i vdanost žari se iz njega; kristjanski „ne morem*, „ne sn\em“, bere se jima iz oči. Al besnost ne prenaša ljubeznivega oči to vanj a.
»Ha! bogovi! Tudi sedaj!* zdivja o-če, sestrici se objameti, trdno se oklenite, meč zabliskne i z mogočnim udarcem, ko-jega le strast porodi, dve nežnji glavi skakati po tleh, le umirajoči jezik še šopeta: »hvala Jezus!*
*
Za rano drugega dne, pred solnčnim svitom priveslajo v čolnu trije možje, skrbno nekaj v vodi iskaje. »Tu! tu!“ šepeta mlajši i zc veliko silo privlečejo na dan dvoje trupel, koja se še zmiraj okljenja držč. »Hvala Bogu!* oddahne se starejši, »For-tunat, Valentinijan, glejta ti ostanki blage Evfemije i Dore častili , se bodo še tačas, kedar bode na mestu ošabnega Ogleja trava zastla. * Krepki udarci sledijo tem be-
Kalu in Lomu je zemlja za dober prst zmrznila. Tudi brez slane ni bilo. Niže in pri nas v ravàni kaže trta prav lepó pa mrzlo je in bati se je, da nam zmrzal grozdje pred časom potrga.
Slabe leta morijo našega kmeta, pel je Preščrn in prav je imel. Vrh slabih let mori kmeta pa tudi nekaj druzega. Razprtije, needinost in prepiri ne dadó priti ljudem do pokoja. Brali ste v »Soči* in „Glas*-u, kake nerodnosti so se godile pri zadnji volitvi občinskih mož v kalski županiji. Te dni so prinesli iz Trsta novico, da je ta volitev ovržena in nova razpisana. Vršila se bo 18. in 19. t. m. pri sv. Stefanu v Levpi. Da bodo ta pot vsaj za spoznanje drugačni možje izvoljeni, ni dvomiti. S tem pa ni še vse dognano. Najbolj beli glave ljudem to, kedo jim bode za naprej županih Sedanji župan ne mara več za to službo, tistega, ki jim je pred leti županil, gledajo nekteri pa preveč pisano, čeravno ne vedó zakaj. Toda naj že bo župan Peter ali Pavel, le to bi bilo želeti, da^bi se nekteri volilci dostojnejše vedli kot prvi pot. Grdč je že bilo gledati, kako so nekteri, kterim prva volitev ni bila po volji, po Kanalu dirjali in pri nekterih moledovali, naj jim skujejo dopis, da ga pošljejo »Soči.*
Na god najdenja sv. Križa, 3. maja, smo imeli v Kanalu nenavadno cerkveno slovesnost. Blagoslavljali so novo britko martro. V Gorici imate nekaj tacili po cerkvah, tako velike in tako lepe pa ne. Naredil jo je Goričan Franc Bizjak, ki pa zdaj v Avčah domuje.
Ogled.
t	—
Avstrija. Verske postave tedaj so, malo da ne, že dovršene v državnem zboru. Zbornica poslancev ima obravnavati še zadnjo, četrto versko postavo. Verski odbor je že dovršil svojo nalogo. Sicer ste si zbornici, poslanska in gosposka, tje in sem kaj malega navskriž, pa stvar se hitro poravna, ker ministri so rekli, da verske postave morajo biti dovršene, pred da se zborovanje pretrga ali odloži, kar se ima te dni
sedam i čoln naglo kot psica zgine po Nadiži v go štej megli.
* *
*
Evo prvi žrtvi preganjauja Kristjanov v oglejskem mestu. A s tem bogovi še nijso bili zadovoljni. Padale so zaporedoma najodličnejše glave kristjanske. Sv. Mohor bil je žrtva paganstvu, dijakon Fortunat ga spremlja na težavnem potu v večnost. U-darili so pastirja, ovčice so se razkropile, cerkev je zatrta. Bogovi, vi ste močni ! Toda kri je seme kristjansko, v kratkem je Jupiter onemogel, Belen poginel, i ličerice prvotne cerkve pa po Slovenskem i sosednem laškem še sedaj krasno evetó. Na mestu pak, kder je Monofant žgavne daritve bliščečim bogovom daroval, vzdiguje se sedaj zvonik visoke patrijarhalne cerkve daleč tje uzburjenim adrijskim valovom i skalnatim julskim planinam — zapomni si, narod, mi dragi! — milo-tužno pridigovaje:
Fuit Aquileja.
zgoditi. Tako je gosposka zbornica § 9. druge verske postave prenaredila in doneske cerkvenih premoženj k verskemu Zalogu precej znižala. Postava potuje sopet v poslansko zbornico in tu se nekateri srbo-riti poslanci močno hudujejo, n. pr. moravski Fuchs, in hočejo postavo še pooj-striti; pa minister Stremayr jim pove na uho, da je imel že dovolj opraviti, da je verski odsek gosposke zbornice postavo sploh sprejel, ki se je tega branih Pojasnenje Str. je koj pomagalo. Tudi pri tretji verski postavi je med zbornicami majhen razloček; pa hudega ne bo, tega ni se bati.
Možje državno-pravne strauke ulele-ke udeležujejo se sploh le generalne debate, da povejo nasprotni stranki, ker jim gre, dobro poverjeni, da j imi vse dokazovanje nič ne pomaga. Pri specialni debati zapustijo sploh vsi zbornico, kar liberalnim centralistom veselje greni. Ker ne za-morejo se znositi nad drž.-pravno# verski stranko, skavsajo se pa med seboj, da je veselje.
Tedaj verske postave so, malo da ne, že dovršene. *) Vsak kdor je citai liberalne, židovske, vladne, velike in male časopise, ki so one postave v nebesa povzdigovali in zemeljski raj v vsakem oziru ubogi Avstriji obetali, bi pričakoval, da zdaj bo konec vseh zadreg, posebno finančnih. Pa glejte!
1.	maja je bila obletnica velikanske sve-'ovne razstave na Dunaji, pa tudi obletnica (4. maja) velikanskega, nezaslišanega — borsnega poloma. Kake žalostinke (lamen-tacije) so zapeli in pojejo še oni židovski listi! Človek bi lastnini očem ne verjel, kar tukaj vidi in sliši. Osemdeset milijonov je država si izposodila, da bi oni polom nekako zakrpala, in zdaj žuga diligi še hujši polom od lanskega. Kupčija, obrtnija, blagostanje, oj kje si doma ? V Avstriji ne, odgovarjajo oni listi, vse je razrušeno, vse potrto, ni je pomoči, je zdihovala te dni »N. fr. Presse*. Da, taka je gospodje! Imeli ste drugi nujniši posel, kot so verske postave, pa temu ste se ognili.
Sestavljena je bila komisija, da preiskuje vzroke borsnega poloma iu stvar objavi; pa »vitezi borsnega poloma*, n. pr. Giskra et eomp., tuhtajo, kako bodo v drž. zboru udrihali po jezuitih, samostanih in po kat. cerkvi (ali priležuo ali ne, jim je vse eno), da le misli nevednega ljudstva odvrnejo od skeleče rane, na kteri krvavi vprašanju po vzrokih borsn. poloma pa se skrbno ogibajo, kajti vzrok so oni sami in nesrečne postave, ktere so skovali. Tako je na interpellaci jo o tej stvari odgovoril dr. Herbst, glava naših matadorjev v drž. zboru, da je ložej prašanja staviti v tej zadevi, ko odgovarjati. In s tem je stvar odložena nar brže do jeseni; med tem dobijo kak drugi verski predmet, s kterim bodo čas potratili iu pesek v oči metali, vprašanju pa se ognili.
Delegaciji delate še vedno le v odsekih, nar zanimiviši vtegne biti razprava o vojnih stroških, ki bodo precej veliki. Odkar je pruski »moloh* v drž. zboru zado-bil, da ima skozi sedem let v tej zadevi neomejeno oblast in čez 400 tisuč rednih vojakov, ne smejo tudi sosedne države, posebno Avstrija ne, zaostati.
*) 1. in 2. ste že potrjeni.

f'


Vnanje države. Špansko. Bilbao, kte-ro so Kavlisti ver mesecev obsedali, da je dobijo v roke in s ktero pridobitvijo bi bil don K a rio s svoje pravice skor dosegel, je padlo 1. maja v roke republikanske armade. Serrano, predsednik republike, si je slovesni vhod napravil koj drugi dan. Zmagali so prav za prav pruski kanoni in pruski častniki, koje je Bismark na pomoò poslal republikancem. Kartistov pravična stvar je s tem veliko zgubila, vendar ni še zgubljena. Karlisti, vidivši preveliko sovražno silo. so se za časa umaknili in svojo armado obranili ; republ. armada pa ima veliko zgubo, da bo komaj, zaraogla Kar-listorn slediti ter jih napasti.
Domače novice.
<
(Zakaj vera peša?) Te besede naši nasprotniki vselej rabijo, kadarkoli hočejo udrihati po duhovnikih. Če kje kako pego zapazijo, hitro jo olepšajo in svojim bralcem ponudijo kot „izv. dop.u ali kot pikantni odgovor na pra-šanje: Zakaj vera pesa? Naj toraj povem jaz en faktum, zakaj vera peša in kedo je tega kriv. V nekem mestu, (kje? — ne povem) je učitelj, ki je bil nekdaj v pravem pomenil „kle-čeplaz**, svojim učencem (otrokom) rekel, da jim ni treba hoditi v cerkev krščanski nauk poslušat, tega imajo zadosti v šoli. Pokorni nedolžni otroci ubogajo svojega odgojitelja in h krščanskemu nauku — ni jih več. Ali ne bo zarad tega vera pešala, če učitelj v šoli zaukazuje k krščanskemu nauku ne hoditi?
(Pri svečka nji obligacij goričkega zon-Ijiščncga odvez nega zaloga dne 30. aprila t. 1. so bile izžrebane sledeče obligacije vse se kuponi :
To 50 gl. star. den. štev: 106, 118, 123 in 132;
po 100 gl. st. d. štev: 98, 152, 236,274, 295, 454, 466, 539, 598, 647, 649, 802, 825 ;
po 500 gl. st. d. štev: 43, 88, 134, 178,
197;
po 1000 gl. st. d. štev: 9,30, 113, 124, 151, 272, 300, 333, 380, 384, 474, 481.
Vse te obligacije izplačevala bode deželna denarnica od dne 31. oktobra 1874 naprej v zneskih preračunjenih v avstr, veljavi. Obligaciji štev. 159 za 50 gl. in štev. 563 za 100 gl. že izsrečkani dne 30. aprila 1872 še niste bili realizirane od dotičnih strank in od tih ne teko več obresti že od 1. novembra 1872 sem.
(Razstava). Kakor je bilo uže zadnjič omenjeno, naznanja vodstvo bratovščine vednega češčenja prijateljem cerkvene umetnosti in ridoni bratovščine, posebno pa p. n. gg. duhovnikom, da bode letošnja razstava imenovane bratovščine od 15. do 22. tek. meseca v hiši Coronini-evi ulice Rabatta. Ker bodo letos prvikrat nekatere reči narejene v pravem cer-kvenon stilu razstavljene, naj nihče gg. duhovnikov ne zamudi razstavo si ogledati. Prijateljem cerkvene umetnosti priporočimo pri tej priliki list „der Kirchensekmucku, na leto stane 2 gold. v Gradcu.
(Zastran razstave goveje živine) zavrnemo bralce na dotično obširno naznanilo na drugi strani lista.
Razne vos ti.
— V Prelesji — občina Plava, so ubili gospodarja po domače Verb. Povod temu hu-dodelstvu dajal je razpor mod ondotuiini prebivalci iu sosednimi Brici, ki imajo skup še ne razdeljene občinske pašnike. Imeuovaui gospodar je šekel na lastnem oddelku raglje, mla-deneč Bric to vidi, mu grozi, da ne bo dolgo šekel ter mu vrže kamen v glavo tako, da mrtev obleži. Kakor čujerno, sedita že dva tega hndodeljstva sumljiva človečka v zaporu. Le liberalni bodite, udrihajte po duhovnih, hudel-nike pa pitajte in imeli boste srečne občine — po ječah.
— Banka Slovenija — oddelek ogenj. Izkazi tega oddelka obsegajo delovanje od enega tedna do drugega ; odveč bi bilo ^posnemati tu vsak posamezen izkaz, kajti zadosti nam bode, ako pogledamo le enega ali drugega.
Letni izkaz za 1873 kaže nam dne 31. decembra 1873 štev. polic 16365 z ostalo premijo na lastni račun 327.029 gl. in mesečni dne 28. februvarja t. 1. pa štev. polic 18376 z ostalo premijo 358.439 gl. Iz tega se posname, da se je pomnožilo število polic od novega leta do konca februvarja t. 1. za 2011 in premija na lastni račun pa za 31410 gl. in če pomislimo, da mesečni izkaz od dne 30. aprila t. 1. obsega skupaj 19980 polic vse premije na lastni račun pa 392.327 gl. je očividuo, da se je v prvih štirih mesecih t. 1. pomnožilo število polic za 3615 in premija na lastni račun, pa za 65.298 gl. kar nam odločno kaže napredek tega oddelka. Res, da razim teh številk so tudi rudeče številke, katere nam bi od druge strani pokazale vse to, kar je ta oddelek za požare izdal, koliko da ima administrativnih stroškov itd. ; vse to pa priporočamo prihodnosti, kajti kmalo nam bode prinesel občni zbor bilancijo, katere pričakujemo z mirno vestjo in to tim več, ker pričujoče številke so nam porok napredovanja pri vsiin obrekovanji po časopisih in po privatnih potih.
Pokazati se mora, da je naš mili narod postal že tudi toliko previden, da vkljub ne-številnih laži se vendar poprime le svojega zavoda, in da rajši svoje žulje njemu prepušča kot ptujcem. Kedo se zamore nad tem spodti-kovati? Slovenci! bodimo previdni, pazimo za blagostanje svojega naroda, in če nam gre za svete nam narodne koristi, ne dajmo se motiti ne po časnikih in ne po drugih potih, ampak stopimo skupaj in odstranimo vse, kar bi nam znalo mir kaliti.
— Nov list. V Poli začel je izhajati nov list z imenom eco delV arena. V svojem programu ima kot vodilo neodvisnost in nravnost, prinašal bode raznotero tvarino in stane za avstrijske dežele 3 gold. na leto.
— TobaJcarjem na čast. — Poraba smo-dek raste v Avstriji od leta do leta. Med tem, ko je bilo 1. 1869 prodano 759.076.529 domačih, 3.904.611 pa neavstrijskih, prodalo se jih je 1. 1873 en milijard, 131,034.828 domačih in 6,983.572 neavstrijskih.
— Za zvonove na sv. Gori so darovali : Druga pošiljatev g. vikarja na Libušlni 4 gl.
—	G. Peter Merlo 2 gl. — G. Jožef Filipič 1 gl. Iz Trsta: S. V. 10 gl. — M. C. 1. gl.
—	M. B. 1 gl. — N. N. 1 gl. — N. N. 1 gl.

Gospodarske stvari.
Razpis daril.
•
I.	Da bi c. kr. ministerstvo za poljedelstvo vtemeljitev mlekarskih društev tudi po naših avstrijskih planinah pospeševalo, razpisuje v ta namen več daril :
1.	Eno darilo od 500 gold. za sirarske družbe, ktere vsak dan vsaj 400 bokalov mleka predelajo v sir in celo leto skupno delajo.
2.	Dve darili po 400 gold. za sirarske družbe ktere tudi vsaj 400 bokalov mleka predelajo v sir, pa le po zimi ali. le poleti skupuo delajo.
3.	Dve darili po 300 gold. za sirarske družbe, ktere menj od 400 bokalov vsak dan predelajo v sir, ali ktere v vsem ue zadostujejo k dosegi višega darila.
II.	Za omenjeua darila se smejo poskušati vse po avstrijskih planinah že obstoječe mlekarske družbe, kakor tudi druge, ki še le bodo v 1. 1874 to delovanje pričele. Dotične prosbe se imajo vložiti do dne 15. nov. 1874 L pri ministerstvu za poljedelstvo, posredno po c. kr. namestništvu, ali po deželni vladi, ali tudi po c. kr. kmetijskej družbi svoje dežele.
III.	Družbe, koje so že prijele kako državno darilo, ne morejo več prositi za podelitev, razun, če je kaka posebna pre-naredba v društvu se dovršila, koja jim do-tično pravico podeluje.
IV.	Vsaktera taka družba ima imeti saj deset družbenikov.
V.	V prošnji naj se natančno in vestno odgovori na ta vprašanja:
1.	Kako dolgo že obstoji družba, kdo jo je vstanovil?
2.	Koliko družabnikov sedaj šteje?
3.	V' ktere občine spadajo družabniki po njih posestvu?
4.	Koliko molzne živine imajo?
5.	Ali samo mleko skupuo izdelujejo, ali pa tudi pašnike v družbi vživajo.
6.	Kako se glasi družbina pogodba. (Priloži naj se en prepis pogodbe.)
7.	Ali se mlekari v lastnem ali v najetem stanu, kako je stan vredjen ?
8.	Kako plačilo dobiva mlekar in njegovi pomagalci ?
9.	Koliko mleka se na dan, kolika sploh predela?
10.	Kteri so glavni izdelki, kteri stranski ; se li rabi gorkomer, da se na tanjko določi stopinja gorkote, kako se porabi siratka?
11.	Kako se prodajajo mlekarski izdelki, kako ceno imajo?
12.	Koliko so tehtali mlekarski izdelki v preteklem letu 1873 iu v poprejšnih letih? Koliko denarja se je prejelo za to? Koliko se ima odšteti za stroške; koliki čisti znesek se je razdelil med družabnike ?
VI.	Predložene prošnje se bodo izročile v presojevanje izbranemu odboru zve-dencev; ako bo treba, pojdejo nekteri odborniki tudi pregledovat mlekarnice in družbe, ki se za darila oglasijo.
VIL Prisodila in razdelila se bodo darila od c. kr. ministerstva. Ako izmed prošnikov nobeden ne zasluži celega darila, bode ministerstvo razpisana darila le deloma podelilo.
C. kr. ministerstvo za poljedelstvo.
______(Gosp. I.)
a—b—ni	r—izrjmmmmut i	wwamiMwii'j«« «rrnniw 
Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON VAL.
TOMAN — Tiskar: SEITZ v Gorici.