G M 8 XXII (1941) l 6 r i 6 U o ' ; Slovstvo 167 /—“- : - ; ---—---—*—— bibliografije in biblioteke Vrsta delnih biblibgbaflj, o katerih smo v lanskem letnika {str. 137 sl.) go¬ vorili, se je nadaljevala. Josip W ester: S psioš.no kazalo za štirideset letnikov Planin¬ škega V estnika I. (1895) - XI.. {1941)). Kot 11, in 12, štev. 1. 1940 Pian, Vestnika izdalo in založilo Osrednje društvo Slov. plan, društva. Ljubljana 1940, 8°, 103. Avtor je raždelil kažalo v, 3 dele: vsebinsko (Š—74), ki obsega članke in ocene s teko¬ čimi številkami; abecedno avtorsko (75—80) s številkami vsebinskega kažala; in seSSnam .slik ter zemljevidov (81—100). Številk je 1581, imena ocenjenih avtcfjev So označena z zvezdico, imena ocenjevalcev so v oklepaju. Popolnega topografskega seznama ni, ker to delo pfesega (noči enega človeka in zahteva več sodelavcev. Glavna težava pa je bila pravilna in pregledna tazdelitev zelo raznoličnega gfadiva, ki vsebuje n. pr. tudi leposlovje in jezikoslovje. Ladislav Mlaker: Kažalo h Grudnovi iil Malovi zgodovini sloven¬ skega naroda. Celje. Izdala in založila Družba Sv. Mohorja. 1941, 128, 8°. Gruden-Malova zgodovina je izhajala od 1910 do 1938 in obsega 2296 strani, zato je bilo kazalo prav potrebno. Obsega 3 dele: vsebinsko kazalo, ločeno za Grudna (7—25), od prazgodovine do konca 18, stoletja, in za Mala (29—58), od francoske revolucije do najnovejše dobe, ki povzema avtorjeve naslove .poglavij; register krajev in oseb (61—116); tet kazalo slik (119—128), alfabetško po glavni besedi. Slednje je posebno dobrodošlo, ker so slike značilne za Uaše poljudno zgodovinsko delo. Stanko Jug: Bibliografiji Slovenske zgodovine za 1, 1938 in 1939. Ljubljana 1940, GMS XXI, 74—128, 4°, Tudi separat. Ta strokovna bibliografija je rezultat sklepa zborovanja slovenskih zgodovinarjev dne 46. dec. 1939 v Ljubljani. Glavni del (76—125) je urejen sistematsko, dodano je avtorsko kazalo (125—128). Ker tekočih številk nima, navaja pri avtorjih stran in stolpec. Skupine so urejene kronološko, lokalna zgodovina alfabetško po krajih, biografije alfabetško po obravnavanih bsebah. Pri samostojnih delih so navedene ocene. Kritika (v ČZN) je oSporavala izločitev slovstvene zgodovine in preobsežno gradivo iz dnevnikov. Dejansko je tfžko potegniti mejo, ker skoraj ni dela slovstvene zgodovine, ki ne bi imelo gradiva tudi za splošno zgodovino in preveliko zdrobljenje bibliografije sploh ni priporočljivo.. Poljudni članki pa imajo isto vlogo kakor poljudna dela: razširjati znan¬ stvene izsledke. Zato jih rte kaže popolnoma izpuščati, pač pa bolj pregledno in oblikovno skrajšano prinašati. Avgust Pirjevec: Doneski k slovenski bibliografiji. Ljubljana 1941. Slov. jezik IV, 148—172, 8». Tudi separat. Avtor je zbral 199 tiskov, samostojna dela in posebne odtise, .'ki .so bibliografske ‘enote, ki jih je imel sam v rokah, a v bibliografiji le nišo objavljeni. Povsod je dodano nk 1 hajališče, v Univerzitetni biblioteki in v Narodnem muzeju v Ljubljani ter v Javni knjižnici (Offentliche Bibliothek) v Celovcu. Avtor je tudi razrešil probleme nekaterih ponatisov. Po še v ČZN objavljenih dodatkih in tem obsežnem doprinosu k naši splošni bibliografiji bi bilo res zelo želeti nov natis Siinoničeve bibliografije. Za biblioteke imame en škm prispevek, ki je pa prav zanimiv. Janez Kotar: »Stoletnica »Slovenske knjižnice ljubljanskih bo¬ goslovcev. Ljubljana 1949, DS Lil, 633—640, 8°. Slavo-ilirsko društvo v ljubljaftškem semenišču je Ustaiiovilo v decembru 1840 ali 1841 Slavo-ilirsko knjižnico, ki je prvo leto štela čez 100 knjig, nabavljenih s članarino in podar¬ jenih. L. 1847 je postala »ilirska« knjižnica dejansko slovenska in njen prvi katalog, 1. 1855, je DrcJ;o 650 kniig. L., 1858 je dobila ime, ki ga nosi še danes (1855 se je tudi društvo prekrstilo v Šettteh. bravno društvo) in 1869 so točno formulirali, da knjižnica n i last seme¬ nišča, da ima privatni značaj in je last ustanovnikov, bogoslovcev v semenišču in duhovnikov izven semenišča. Od 50 letnici so SK na novo uredili, novi seznam obsega 3056 knjig, čez 10 let pa 5800, 1911 so sestavili nov katalog, 1914 se je SK pridružila Cirilskemu društvu (ust. 1880) kot odsek s samostojnim delokrogom, in danes šteje 7570 pretežno znanstvenih in leposlovnih knjig. Stari prostori so že davno pretesni in tako čaka z veseljem na preselitev v novo seme- niščno stavbo. Vrednost tega bistoriata je predvsem v tem, da je sestavljen na podlagi arhivalnega gradiva, po zapiskih sej v arhivu Cirilskega društva, in predstavlja doprinos k še malo obdelam (zgodovini naših bibliotek, M. Pivec-Stele