NOVICE Dolenjske Novico iiiiiajajo vsiii; (ieirteli ; ako : : je ta dan pniznik, dnti pojtroj. : : Cena jim Je za colo leto (od aprila clo aprila) S K, za pol leta l-JO IÍ. Naročnina za iNeiiićijo, Hosiio in liniffo evropske riržave znaša S'ôO K, za Ameriko 4*50 K. Ijist ill ogluši se (tlniîiijejo iniiiroj. Vse (lopiiíe, niirořiiiiio in oziiiiiiilii Hpre.jeiiiii tiskarna J. Krajec nasi. Ob imendnevu Njenega Veličanstvo cesarice in liraljice CITE. Za prvi god. Tû je radosti dati krasàu, od tmrodov vMuli jiraznovilti, kar Avíítrijft jiti hrani! J. Pintar. Zavele SO potnladaiiske sapice či'ez Šii'iio raviin, tn'iiiašajoč življenje spavajoči naravi, l'a so priklile iz premrzlih tal l)ive iiežiie cvelke, zapele so v brstečcm gozdu prve ptičice svojo krasno pomladilo liiiniio ili nilailiiia je zapískala na vrbove piščali pomladansko budnico. Nadela si je lepa Dolenjska novo, zeleno ogrinjalo, posuto s cvetjem, kakor z dragocenimi biseri, da vsa lepa, vsa nova dostojno proslavi god naše velike državne matere, presvitlc cesarice Cite. — Natrgaj mladina po cvetočih livadah pomladnih cvetov, da jih povežeš s jiisanimi trakovi v vence in šopke, ki jili pokloniš premili cesarici za — prvi god. Ti mladina si ves naš lip, vsa naša nada, nase veselje, naša sreča, naše vse. Ti se nam zdiš najvrednejša, da v našem itiienu — kot odposlanka naše Dolenjske — l>oiiCBr!S iia^it r«! CiJči voščita vclikfnaAI tll *avrti materi k prvenm godu. Nië se ne boj, mladina! rogumno stopi pred blesteči cesarski prestol! Tam ob strani presvitlega cesarja sedi Ona, h kateri si poslana. Poglej mladina, kako je lepa, kako veličastna v svoji priprostosti, kako se ji podaja ljubek nastiieli na licu, kako te objema Njen materinsko skrbni pogled! Ali ne bereš v Njenem ljubkem nasmehu in materinskem pogledu klica; „Pridi, pridt, ljubka slovenska mladina semkaj na moje materinsko srce! Saj si mí tako Ijnba in draga, ti dobr a mladina slovenska!" Zato pa^ le pogmn mladina, obdaj prestol presvitlega cesarja in presvitle cesarice tei' izvrši naša srčna naročila! — Premila cesarica! Naša velika in dobra državna mati! StotisoG najiidanejših pozdravov naših mater in očetov, bratov in scstric, bivajočili (ioli ob zeleni Kvk] i,i polagamo danes pred Tvoj prestol! Naj Te blagoslavlja dobra roka Vsemogočnega «elo življenje, ki naj Ti ho dolgo, dolgo! Naj Ti sije soincc neskaljene sreče in pota Tvoja naj bodo posuta s cvetjem in zelenjem! Naj ne zatemni nikdar Tvoj obraz žalost in Tvoje materinsko oko naj ne jiotoči solze bi'idkosti! — Trvi god praznuješ na.ša velika mati na zlatem vladarskem prestolu. — Kako smo hrepeneli po Tebi! Saj smo bili tako dolgo brez matere, h kateri bi se zatekali IK) tolažbo in pomoč, kateri bi potožili svoje gorjé! — Zastrta je bila naša domovina s temnimi oblaki, ko si ob strani našega premilcga vladarja zavladala svojim zvestim narodom, lii danes, ko obhajaš svoj pi'vi ftod, jiot tnali milijonom udanili otrok, se dnevi naši domovini še niso zjasniti. Topovi grmé, da se trese zemlja, jok in stok še odmeva po naši domovini in naši junaki še prelivajo kn za Tvoje in naše najdragocenejše svetinje. — ra Tvoja materinska skrb za nas, nas je navdala z upom in pogumom. „Kako je s prehrano mojih ljubih narodov?" to je bilo Tvoje prvo vprašanje. Da, cela mati, ona velika in skrbna mati, ki ji je Idagor njenih otrok prva in zadnja skrb, ki ji je sreča njeni skrbi izročenih — vse. Kdo bi Te ne ljubil, kdo bi Ti z otroško ljubeznijo ne zaklical: „Slava Ti — pre-dobi'a, preskrbna mati!" — Videla si, velika cesarica, padati nase očete in brate za sveto in pravično stvar ; slišala si obupne klice sirot in vdov; gledala si žalost in bridkost naših mater. Vse to te je globoko v srce presunilo in zašepetale so Tvoje zlate ustnico, kakor mćd sladko in kakor nebeška pesem milo donečo besedo „Mir". Srce ni miru Ti dalo. — Zahrepenela si z nami vred jio miru, po onem miru, ki naj bi prinesel Tvojim otrokom srečo in blagostanje, ki naj bi povrnil sirotam skrbne očete, plakajočim ženam može, tožečim materam sinove in našim poljem ratarje. Pa si pohitela presvitla cesarica s presvitlini cesarjem tja, kjer prav gotovo najde vsak zemljan svojenui srcu tolažila in křepčila, kjer teko milosti in dobrote v i«>ti>lctlr--)io>iito)H »i v ocrkev h Kralju vseh kraljev, da ga poprosiš, naj nam povrne ]iiiv. O, kako velika si bila v tem trenutku, ko si kleče pred Najsvetejšim razodevala Bogu vse križe in težave, ki tarejo Tvoje ljudstvo, ko st JVfu solznih oči opisovala goijé, ki je napolnilo našo domovino! Kako neizrečeno mila si bila, ko si se še posebej zatekla h naši nebeški Materi Mariji ter jo ]U'osila: „Čiij me, o Mati samega Boga! Prosila sem Tvojega ljubega Sina, da povrne naši domovini niii', da zopet podeli mojim narodom srečo in blagostanje. Ti, ki si trpela bolečine, kakor nobena zemeljska mati, poznaš najbolje mojo srčno bol. Pomagaj mi izprositi časten mir! Tvoja prošnja še ni bila nikoli zamanj. O, povzdigni tudi sedaj svoje oči k ljubemu Bogu in mu reci: Množica se mi smili, })omagaj ji moj Sin, podeli ji zopet mir! In to Ti obljubljam o sveta Mati: Ko bodo zapele trombe miru, ko bodo zvonovi po naših cerkvah oznanjali svetu, da si nas uslišala in si nam pri svojem, vsemogočnem in neskončno usmiljenem Siim izprosila časten mir, dvignila se bode v srcu naše domovine krasna, mirovna cerkev, ki bo posvečena Tebi — Kraljici miru!" Tako si prosila o dobra naša mati o letošnjih velikonočnih praznikih za nas in za svojo in našo domovino. Bog nebeški Ti poplačaj in Te usliŠi ! — In ko sta videla s presvitlini cesarjem naše junake, kako hrabro se borijo za domovino în dedni prestol slavnih ITabshuržanov, kako stoje, kakor orjaški, stoletni hrasti na braniku in branijo, kakoi- levi svojo oiietnjavo, jiroslavila sta jih z imenom svojega najdražjega sina. Ti, velika cesarica, si dala Avstriji prestolonaslednika in naš polk „()esarjevič" Ti klice za to: Slava, vrla mati! — — Po naših dolenjskih livadah pa smo natrgali za Te, o visoka- Gospa, te šopke cvetlic, ki Ti jih tu poklanjamo za god. Glej, premila cesarica, ta šopek rudečili rož prinašamo Ti od naših junakov iz bojne Črte, ki kakor orli čuvajo svoj dom proti nebi'ojiiemu sovražniku in kličejo navdušeni: „Kri in življenje za našega cesarja Karola in premilo cesai'ico Cito!" — šopek ponižnih, modrih vijolic Ti pošiljajo naše matere, ki junaško prenašajo grozote vojske in v veliki materinski ljubezni vrlo vzgajajo svoje hrabre sinove 1)0 vzvišenem geslu; „Vse za vero, dom, cesarja!" In ta venec snežno-belih cvetlic pa Ti poklanjamo mi — slovenska mladina. Ljubezen in udanost do Tebe jih jc trgala in povila v venec. Med te snežno-bele cvetove pa smo povili tudi tisoče udanili, ljubečih src, ki Ti jih poklanjamo na ta slovesni dan. Sprejmi jih velika naša Mati, saj so prežeta ljubezni in otroške iidanosti do Tebe in do presvitlega cesarja. Tudi po naših žilah teče junaška kri naših slavnih očetov, tudi iz naših src kipi geslo naših zlatih matei': „Vse za vero, dom, cesai'ja!" Velika naša državna mati, mi Te ljubimo brezmejno, zato pa danes še posebno vroče prosimo: Kar se more v srečo šteti, večni Bog naj podeli; Karlu prvemu in Citi, celi hiši Habsburški! Naš up. I'o]iova li šuniljaje vir, začaran zTonček li po/vaiijai Se mamica nad dete sklanja, da v sladki /iizililje mir! So vrnil slnvček je v gniiifi od tam, kjer večno Koliiee sije? l'opern skrit li rajski ptič čarobne, bajne iiiolodijeî Nemiren t^če zemski rod^ ulnijeii siromak powlnša, oko vprašuje mii : „odkod í" Srce mil trepeta in duša. Kot z juga doletele ptice, znnnoče luun iioiiiladiii čas, u mirnih, lepši h dneh ii o v i c ç skrivnostno zletajo do niis. All, kdaj že nismo čuli speva, mirečefi:a srce, glavi» I Ob mraku težkega, smo dneva pred grozno tresli se nočjo. A zdaj pozabljena radost in iiada pokopuiia vstaja, ko ilaviio že iitgiiani gost med zemske narode prihaja, Zapisal Tvoj cesarski drug nad prestol zlate je besede: „Dovolj krvi, preveč je tiig! Nuj mir Človeštvo reši bede!" Drhti pač tudi 'J'voja hol od željnega pričakovinija, čez goro gledal in čez dol in slušaš, kjo »e mir o/nanja, D vem, da moreš, bi izvila orožje, ki vihti ga smrt, s prosečo solzo omečila sveta hi trdi srd in črt. /ato, čeprav bridkosti kupa ge vedno radost nam greni, liozdravljii narod Te, ki upa, da sreeii boš njegova Ti! • ťranjo Neubauer, Cesarica in kraljica Cita. Iz življenja sv. Cite. v Avstriji je ime Cita precej redko, pač zato, ker je pri nas življenje sv. Cite manj znano. Tembolj pa častijo to svetnico v Italiji in Španiji. Sv. Cita se je rodila leta 1218 ob vznožju Monte Sagreti, kot hčerka malega posestnika Giovanni Lombardo in njegove Žene Bonissime, Že v nežni mladosti se je odlikovala po bogoljubnem življenju, molitvi in delu. Ko je bila Cit-a stara 12 let, je na lastno željo stopila v službo v osem milj oddaljenem mestu Lucca v hišo Pagaiio Fatlinellija, ki je bil eden najuglednejših meščanov. Bila je pravi vzor krščanske služkitije. Ogibala se je plesov in vseh zabav, živela je le za Boga in delo. Vsled svoje pobožnosti in vestnosti v slnžbi je bila pogosto zasmehovana. Že v mladih letih je obljubila večno devištvo. Njen gospodar Fattinelli ji je poveril nadzorstvo nad svojo hišo in mlajšimi otroci. Njena trajna jiobožnost in usmiljenost je izpremenila njene sovražnike v prijatelje, zaradi njene dobrodelnosti, posebno med hudo lakoto v mestu Lncea, so jo meščani že za njenega življenja častili. Služila je 48 let pri enem gospodarju. Iz njenega svetega življenja se čita: Ko je šla nekega ])oietnega večera sv. Cita k studencu po vodo, jo sreča vbogi starček ter jo poprosi za milodar. Težko jej je bilo pri srcu, ko ni imela nič, s Čemur bi obdarila potrebnega siromaka. Zdiiine k Bogu in ponudi starčku vrČ z vodo, rekoč: „Nimam druzega! Ijjubi Bog tiaj blagoslovi to skromno mojo darilce k tvoji iti moji časni in večni sreči!" Starček je pil in v tistem trenutku se je spremenila voda v najboljše vino. Prerojen in pokrepčan na vseh Že onemoglih, udiii seje zahvaljeval siromak svetnici za veliko dobroto. Skromno kot je živclii, je tudi umrla. Nekega dne se jo vsled mrzlice vkîgla v posteljo in je blaženo v Gospodu zaspala 27. aprila 1. 1278. 27. april je teilaj tuili godoviii dan naše cesarice. DOLENJSKE NOTICE 5. Štev. Frarijo Neubauer: Slovenska ljubezen. Kako Slovenec vnelo IJiihi, slovensko ve samo sre*', ktiku zujokii o1) i/^tilii, lilttvcnske lo vedo solné. Kako Nloveiiec jo mehak rozdovi sikajo, tulijo divje tojiovi dni in no^i. Tamkaj so bratje, sinovi, očetje! Kakšno^ alt, kakšno Je to mliidoletje, kakšen Je <'as ! Ki'i se preliva, že mnojiïo jih sniva, tnja, no od nas ! — — In vendar Ijnbezen nas tiikjLj in tamkaj razvnema, ijnhozen zaplili;in za bridko orožje prijema, in up Jo podpira močan. Naš narod vernjo in zvezdam verjame n^odnim, odganja sovnii^e in silam kljubuje nsodniin, pi'estohi in domu iidan. in Tebe v srce kakor žlahtnorvetiťoje vsadil, z Junaštvom, i; zvestobo, z IJnboznijo prestol ogradil, oh draž(istni Tvoji mladosti so sam je pomladil, po>;abil soi/e Je in kri. In, kakor priliodnjosti sladke bi řnl melodije, oko se mn sveti in dnša nni npanje pije, in sreč Ti stotisoč želi! Več pposa! Med rastline, ki so postale v sedanjem řasu večjega pomena, spada tudi proso. V prejšiijiii časih, dokler niso bili ljudje vajeni na riž, se je sejalo po naših kiajilt sploh vc£ jirosa. Po/neje je jja riž izpodi'ival proso, tako, da se je v zadnjem času sejalo sploh manj prosa. Danes je pa i)roso zopet iia viSkti i u vredno, da ga bolj pridelujemo. Proso sc ne odlikuje samo s svojo bogato rodovitnostjo itt s svojim tečnim zrnjem, ki je danes najboljši nadomestek za riž, ampak tudi z raznimi druginii lastnostmi, kî se zelo prilegajo našim po-ti'chaiii in ki hodijo danes bolj v poŠtev, kakoi' le kcdaj ])oprej. Pii pi'osii je danes najbolj i)ovdarjati, da je ta rastlina malotrebna, da ne zahteva ne gnojne zemlje in ne niočnega dela. Vedeli moratno, da se ne dajo rastline, zlasti prs tn ine in ok o pavi n e, ki se danes močno priporočajo, poljubno razširjati, (ia smo pri teh rastliiiali odvisni od gnoja in dela iii da nam danes obojegl» manjka. Pa tudi v diugili oziiih je pioso dobro došla rastlina, ker jo sejemo najbolj pozno, tako, da jo je mogoče sjuaviti na tisto njivo Še kot drugi pri(ielck. Pri nas se seje proso z najboljšim vspehom po rudeČi detelji ali pa po kaki drugi zgodnji ki'inski rastlini, kakor na primer zeleni jži. Ce je šla letos kje zimska siru po zlu, tudi nimamo za take pi'ostore dosti boljšiii rastlin, kakor je proso, tako, da je prav, če se vsaj en del takih prostorov poseje s prosom. Ob letošnji pozni in dosedaj za delo skrajno neugodni spomladi nam pri piosu tinli to ugaja, da pride njegova setev nazadnje na vrsto, nami'eč koncem maja in junija, ko se že zvrste vsa druga si)o-mladna dela în se ni več bati nobene zamude zaradi nedostajanja delavnih moČi, Potrebno seme se bo dalo tudi Še dobiti, ker ga je sploh nudo treba. Za en oral zatk^stuje namreč 1H do 20 litrov semena. In Cc nazadnje še to vpoštevamo, da daje proso slamo, ki je prvovrstna in večkrat boljša, kakor slabo spi-avljerio seno, moramo priti do zaključka, da daje danes proso v resnici pridelek, ki je vreden vsega vpoŠtevanja in ki zasluži, da ga pospešujemo in po možnosti povzdigiiemo. llohrmaiui. Bučno seme za olje. Vzlic težavam, ki so se pojavile letos z izdelovanjem bučnega olja, jc veiular le treba, da zasledujemo še napi'cj ta cil in da skrbitno tudi letos za inidelovanje bučnega semena, ki se ima porabiti za olje. Upati je, da se razmere vcuilar le na bolje obrnejo in da se bo dovolilo tudi našim oljnim mlinom, da bodo smeli izdelavati olje iz bučnega în solnčničuega semejia. Uporaba bučnega semena za olje se mora pi'i nas na Dolenj- skem tako u d o m a č i t i, kakor se je II a Štajerskem! Lansko leto so se začeli v ta namen dekiti tudi prvi poskusi z bučami, ki imajo brezluščinasto seme, ki so ga prejeli nekateri intei'esonti po pi izadevanju iii s pomočjo g. vodje Dolónea.. Ker je došlo to seme nekoliko jjrepozno, se ni.so li poskusi popolnoma obnesli. Zato je treba, da jih nadaljujemo htdi letos, Pii tem semenu je namreč to veliko vredno, ker ga ni treba luščiti, kateremu delu bi se morali pri nas še-le privaiitli. Ti jioskusi naj bi se napravili na več krajih, da bi se laliko preiiriČali o vJ'ed-nosti enih in drugih buč glede njih roilo-vitosti v obče in še posebej glede rodovitnosti na semeiui. Poti'ebno seme oddaja kmetijska podružnica v Novem nieslii, na kateio se naj interesenlje obračajo. Zanesljivo dobro seme oddaja [»a ttaii g, A. Glohelnik v Bršljinu pi'i Novem mestu. Naročniki luij sc pa takoj priglasijo, da bo mogoče seme tudi še one ptice oživljajo to divjo pustinjo kot spomin na LISTEK. Kaplanske zgodbe. -I. .lopieu in osemdeset ci^ai'. (Kouoc.i Drugi dan je sijalo tisto dolenjsko solnce, ki jo še v i»ozni jeseni prijazno, čeprav ni gorko, podobno smeliljajočeiiiu se obrazu stare ženice. Rudoll; je sedel na visokem vozu sena in švigal z bičem iu poganjal fukso in rubico. Sam sebi sc je zdel kot kralj, sedeč na mehketii, ogromnem, premikajočem se pi'estoln z dolgim, tne-eesnovim žezlom v roki in nič mu ni bilo hladno, kej- je Že čutil toploto čiJie, z belimi pikicami poškropljene jopico, ki jo je kaplan kupil v najdražji piodajalni v Novem mestu, največjem trgovsketii mestu na vsem božjem Dolenjskem, Čutil je toploto jopice in grela ga je, čeprav je visela Še v kaplanovi omari. Načrt je naredil, kako pojde po trafikah, kako bo tiiorda še koga drugega j)Oslal, da spravi skupaj osemdeset cigar, odkupnino za jopico in zdelo se mu jc nemogoče, da bi mu iz-podletel načrt. Z neba i)a se mu je smehljalo solnce s sočutjem. Solnce, ki kroži že tisočletja nad dolino solz in je videlo že toliko razočaranj, ono je vedelo, kako udari trda resničnost s trdo pestjo i»o sijajni stavbi, ki so jo sezidale sanje ndadcga srca in jo lazbile v kup črepinj. In to se jc zgodilo tudi Rudolfu. lip je oddal seno in spravil konje v velik hlev, da In imeli v njem vsi dolenjski četverojiožci dovolj prostora, se je podal na pot, od tralike do traiike. „Prosim osemdeset portoi'ik." „Nimamo Jiobene." „Pa drugih," „Nimamo nič," Prva kaplja krvi je kanila od Ru-doll'ovega srca. fee sta dve traliki v tem slavnetn mestu," si misli in gre dalje, „Prosim osemdeset cigai', kakršniit iijiate." Z očesom, ki jioišče zadnji kotiček v srcu, ga pogleda tralikantinja: „Nisi iz naše občine; le pojdi v strahu božjem!" -Druga kaplja krvi je kanila od liutlelfovega srca. ^Še je ena opalta" in gfe čez tisti dolgi inost, ki je čast in shiva dolenjskega prestolnega mesta. „Še nisi nemara dovolj stai'; ali ne veš, kaj pravi postava," je bil neuljudeii odgovor na preuljudno vprašanje po osemdesetih cigarah in tretja kaplja krvi je kanila od RudoU'ovega srca. Pa kakor bi bÍío ju'išlo razodetje iz drugega «veta, tako sc je zasvetilo v srcu iidadega junaka; spouuiil se je, da ima kaplan v mestu prijatelja profesorja in vedel je za njegovo ime in vedel jc tudi, da jc ta gospod dober prijatelj kajdanov in da nui je že včasi od svojih ust odtrgal kako cigaro — seveda še celo in ncoslinjeno, ker v mestu živijo pač olikani ljudje. „Tam bo rešitev," si misli in takrat je videl, da je prijateljstvo lepa reč in iiva!c\redna ustanova na tem žalostnem svetu. Vpi'aša policista za stanovanje pro- ropai'skć viteze, ki so se preganjali v tem gorovju. Močno zidovje, ki sc še sedaj lahko vidi, jc dokaz, da je bil ta ataii gi'ad (idno zidan in nejtristopen ki voločnijn Turkom, ki so se kaj i'adi klatili v našili krajih, V 13. stoletju so tukaj gospodarili Soteski gospodje. Ztiana sta natii Rndolt in UIrik Soteski (1231). Grad so zvali „zeleni gi'ad". Posebno sti'ašne so bile ječe v tem gradn, ki so vsekane v skalo in se še danes vidijo sledovi. Mnogo vjetiii krvo-ločnikov, tudi Tui'kov, se jc v teh luknjah l)okorilo za zločine, ki so jih povzi'očili kristjanom jio okoli(;Í, (Jeljski grol' Herman pa je 1. 1458. tudi ta močni giad obvladal, ga oplcnil in razdjal. Ko je izumrla rodbina Soteških gospodov, imeli so gi'ad v lasti člani iz 1'odbinc Šajerjev. Ta rodbina si je pa dala sezidati sedanji grad lut prijazni planjavi. Za to rodbino so bili posestniki Soteškega gradu GalcnberŠki grofje tn potem Ancrspergi do današnjega dne. (Pj'ipoioćujemo se za točne nadaljne dopise in podatke od drugih žnpnij, da bode statistika po])olna. Uredništvo,) Vojni pregled. Italijansko bojišče. — Xa tem bojišču ni prišlo do iiikakih večjih bojev, vršili so se le manjši spopadi. Kakor so je uradno poročalo Iti. t. m,, jo nek naš letalec 17. t, m. v zrainem boju nad Beijakom sestrelil italijansko letalo vrste Faniian. Letalci so ujeti, — Med posrečenim poizvedovanjem je neko naše pomorsko letalo napadlo več sovražnih letal. Ktîr jo bilo naše letalo poškodovano, se jo moralo izpustiti na morje. Dve italijanski letali, ki sta se hoteli polastiti naSejfa letala, so naše torpedovke zaplenilo, rešilo nase Ictaiec ter ujele Štiri ranjene laške letalce (tri častnike in enega podčastnika). — ao. t. m. so Italijani na primorski bojni črti z znatnimi zračnimi bojnimi silami poizvedovali o razmerah naših postojank in o prostorih za njimi. Na več krajev za našo bojno crto so sovražni letalci metali tudi bombe. Severovzhodno Arsiera pri Laghi so po kratki pripravi s topovi vdrli oddelki peSpolka St. 14 v sovražne postojanke ter ujeli enega častnika in .10 mož. — Tudi 21, t. m. so letalci na primorski bojni črti živahno letali. V „Drei Zinnen" so vdrli črnovojniški oddelki v laško postojanko blizu „Drei Zinnen" koče ter ujeli 1 častnika in 75 mož, dve strojnici pa zaplenili. Knsko bojišče. — S tega bojišča so zadnjo dni ni druzega poročalo, kakor da ae je na več točkah poživel topniški ogei^j in ogenj z minami, kateri je pa imel jjo večini demonstrativen pomen in kateri naj lii dal gradiva za ruska bojna poročila, /ahodno bojišče. — O velikanskih bitkah na tem bojišču, katero smemo prištevati najljutejšim cele svetovne vojake, pi,sejo dunajski vojaški strokovnjaki 20. t, m.: Vso drugače, kakor jo pričakovalo francosko poveljstvo, sc razvija bitka ob Aisne in v (!hampagni, Približno 500,000 mož je nastopilo na približno 100 km dolgi bojni črti, torej 5000 mož na en kilometer, kar je silno veliko. Zato je pa tudi izgubil sovražnik veliko ijudi. Tistih Í30 francoskih divizij, ki so napadale, je izgubilo nad ljudij od ato; popolnoma razstreli,ene pa so nekatere divizije. fcsorjcvo; mož javnega reda ga dvomljivo pogleda, vendar mu pokaže s svojim pra-vičubi prstom iiroti visoki hiši, V veži se Rudolf spomni kaplanovih besed, da so profesoiji učeni,' toda strogi možje na svetu in grenijo študentom vesele ure ndadcga življenja in ,šel bi bil nemara, da ni v tistem hipu videl lepe. Črne jopice, poški'otdjene z belimi pikicami. Zaviše si moder predpasnik pod suknjič, zapne gumbe, pogleda se Še v okroglo, pctkrajcarsko zrealce, „lep fant si," si misli in potrka in srce mu je močno tolklo pod telovnikom. Bič, ki ga poš(,en voznik Jiikdar nikoli ne pusti v gostilni, postavi ob nogi in čaka, kot vojak na straži. Mlada gospa v belem predpasniku odpre vrata. „Dobe]' dan, gospa! Ali so gospod doma V ' „Kaj bi pa rad?" „Naš gospod kaplan, ki so vaš gospod z njimi prijatelj, so vprašali, če imajo za njih kaj cigar." Gospa pokliče gospoda in gospod pogleda vso reč, sprevidi ves položaj, si pogladi angleške brčicc, pod katerimi se Kakor sc ceni, jc moral sovražnik izgubiti nad 150.0011 mož. Celo krvavo î^ro igru torej general íNívdUo z eno karto. Da liotio Nemci prostovoijiio izpraznili tudi ozemlje ob Aisne se je že doigo jiriiakovalo in napovedalo. To ao sedaj ízvclUí. Da nemško vojno vodstvo mojstrsko nadvlacluje položaj, je zopet v toj najsilnejSl '"'■■''i dokazalo. Izpraznitev tega prostora med napadalno bitko ponienja za Francoze občiiten strategičen poraz. Pri Arrasu pripravljajo Angleži nov naskok, — Vojaški kritik „Morningpost" pÍ5o: Ker ruska armada aiígle.ško-ťrancoske ofenzive ni podpirala, se žalibog prebitje nemške bojne črte ni posrečilo. lîiilkaiisko iKij ifiěe. — Bolgarsko nradao poročilo 21, t. m. javlja: Proti naši lostojanki ■ob vznožju BelaSiee, zahodno Poro )a je napredoval angleški poizvedovalni oddelek, ki so ga vodili 4 častniki. Naše prednje straže so ga sprejele z og[\jem in obkolile. Sovražnik, kateri je bežal, nam je prepustil ujetnike, med njimi enega častnika. En eskadron iii dva voda pehote smo južno Seresa razkropili z ognjem topov. Na celi ijojni črti ao slabo streljali s topovi. 22. t. m. jia se poroča:^Pri Crveni steni in na višini 1050 v ovinku Crnc se je v odmorih besno stretjalo a topovi. Med Vardarjem in Dojranskim jezerom posebno južno Dojraiin so sovražni topovi besno streljali. Ogenj s topovi na nižavi Seres do izliva Strume; tudi patrulje so živahno delovale. — „Ziiricher Post" se peča z grožnjami francoskega časopisja proti nevtralni Grški. Pričakuje se, da bodo koncem aprila s silo poskusili strmoglaviti grško vlado in kralja in proglasili Venizela za diktatorja. lÍRZiiu bojišía. — Iz zadnjih poročil z bojišča na Sinajski bojni črti posnamemo, da 80 Turki v dveh bitkah pri Gazi krvavo porazili sovražnika ter ga primorali, da se je umaknil v svoje prvotno postojanke. Pri teh zmagab sodelovali so tudi vrlo dobro avstrijski topničarji, katere turška poročila še poaebao pohvalno omenjajo. Na iiioi-Ju. — Kor. ur. poroča 21. t. m. iz Amsterdama, da je bilo, kakor poroča Amsterdamska zavar. agentura, od lf>. marca do 16. aprila potop^enih 298 ladij in sicer 117 angleških, 44 francoskih. Ki italijanskih, T) belgijskih, 'à ruske, 1 kanadska, U ameriških, 1 brazilska, 2 portugalski, r,7 norveških, 14 danskih, 4 švedske, 7 uizozeaiskih, 3 španske in 5 grških. o luîi'u. Gatif, aa. U|ji'ilti. (Kor. ur.) „Journal de Geneve" piše 21. t. m. z ozirom na glasove fraiicoskega časopisja o zadnjih korakih avstrijske in nemške vlade glede na vprašanje miru, da so pričeli politični krogi v Londonu in Parizu prijazno presojati politiko Avstrije, Politika grofa tîzernina, ki je stavil svojo predloge sporazumu, ue da bi ga bil napadal, je kolikor toliko pri državnikih v Londonu in Parizu uspela, ker verujejo, da mladi vladar odkritosrčno dela ua mir. -1- Dopisi. Iz Šmihela pii Novem mestu. Za domovino je Žrtvoval svoje mlado Življenje pošten deleiijski tiilatleiiiC Leoiiokl Sitar, star še-le li) let. Rajni je siti zjiaiiega mi/.arja Sítaija i/ Šmihela. Služil je pi'i slavnem iiibriibreiii 22,(lalnuitinskeni polku. Bil je .14 mescev zdrav iii vedno na .soški fronti, kjer je prebil mnogo junaškili bojev. V jeseni 27. oktobra 1916 je dobil dopust. Kako vesel je bil, da jc videl i)o dolgem času Kopet svoje drage. Le po očetu je še hrepenel, a ni ga mogel videti, ker se nahaja tudi on pri vojakih in ni mogel dobiti takrat, dopnsta. Dne 1,novembra je odhajal nazaj s pi'av težkim siceni in se žalostno ))oslavljal od svoje i'odiie kiše in vaščaiiov, kakor da bi že čutil, da no bode nikdar več videl prijazne šjnilielskc zeiidje. L)ne 30. novemltra je bil pa že zadet od granate v desno nogo. Preti'pel jc grozne bolečine. Tri mesece je ležal nepretiiičiio na hrbtu — toda trpel je mirno in udano — prav po mučeniško. in dne 4. marca 1917 pa je za.spal za vedno v ijjnbljani, ko je še poprej prejel lejio, pobožno svete zakramente. Pokopan je pri sv. Križu. Liodi imi lahka zemljica in večna luč naj mu sveti ! — Res, dragi Polde: Končal si v cvetu življenja, zakiil Te že hladni je gi'ob! Prestal si tukaj dosti trpljenja, biidke težave, vojske nadlog! Odšel si zdaj gori nad zvezde. Kjer bujno cvete vcčim pomlad. Po svetu Ti iskal si sreče, zdaj našel si jo, Inatec moj drag. t Tvoja žalostna sesti'ica Fani. Iz Gradca. Vdecenjeno uredništvo „Dol. Novic" ! Že mnogokrat bi vam bil rad kaj poročal iz tega kraja, pa nikakor ni bilo prilike, da bi bil i/polnil to svojo Željo. No, pa počasi vse pride, samo počakati se mora malo in pa potrpljenje imeti, saj pravijo nekateri, da s potrpljenjem se nuirsikaj doseže in to je tndi res. In to resnico moi'atuo priznati posebno mi, kateri smo dali svoje oči za našo milo domovino. Imenujejo nas sedaj vojne slepe: No, pa kaj ti sedaj počenjajo in kje so zdaj, ko so slepi V Tako in enako bodete gotovo povpraševali vsaj nekateri Čitatelji tega Usta. Da ne bo treba preveč Študirati in si glavo beliti, vam kar takoj jtoveiti, kje da smo in kaj da delamo. Kar nas je nanu'eč Slovcneev iz ICianjske, Primorske in iz Spodnjega Štajerskega smo veČinoiiui vsi tukaj v Gradcn, v zavodu za slepe. Tukaj se učimo vsakovrstne i;eči: eni se učijo ilelati i'aznovrstne košare, drugi se zojiet ui^jo plesti vsako-vi'stjie krtače. Ziaven takega in enakega dela pa se §e vsi učimo brati in pisati slepo iHsanje za slepe. Učimo se pa tudi pisati črno pisavo s pisalnimi stroji. Ob lirostem času se nam čitajo slovenski časniki, katerili imamo precej tukaj, kakor na pr. Slovenca, Dol. Novice, Slov. Gospodarja in včasih nas obišče tudi Domoljub. Zaradi vei'skcga Življenja smo tu dokaj na dobrem. Vsaki dan gremo laliko k sv. maši v domačo kapelo sv. Otilije. Oh nedeljah se je skrival nasmeh, ki pride na usta, ie zve prijatelj o pi'ijatelju, da je v kaki nagajivi zadregi in reče: „Za Janeza; je, petnajst jih bo morebiti." Iti prinesel jih je v lepi skatljici: „Pa pozdravi gospoda Janeza." Rudolf bi bil ])lanil in objel gospoda, da se ni v tetu trenutku domislil, da so profesorji učeni, pa stiogi možje na tem božjem svetu. Veselje je seglo v njegovo srce in gotovo še sam ne ve, aH se je kaj zahvalil in ali je rekel „z Dogom", ali ne. Pa to veselje SC je kmalu sprenicnilo v strah: ko je stopil iz veže na sveži novomeški ziak, se je domislil, da manjka od petnajst do osemdeset še jietinsestdcset. Varno j« preštel cigare, „petnajst jih je," preštel jili je ^e enkrat, „res, petnajst jih jc, še ena noči; hiti vec," kaplan pa jc odločno rekel oseimlesetin se ni dal omečiti. Pa zavest, da jc stoi'd svojo didžnost, ta zavest, najslajša nasvetu, ga git^i^ ji, tolažila. Mislil si je: „^'eprav lirez jopice, fant od tare sem p« le, da sem se upal stopiti pred profesorja, kije najstrožji stan na svetu; j,i storil sem svojo dolžnost." Zapregel je konje, počil z bičem in l)ognal; njegove misli pa niso bile tako solnČnc, kot tja grede. — — „Samo petnajst jili je," je rekel žalostno, ko jc prišel domov. „Ali nisva rekla osemdeset," vpraša kaplan. In Rudolf je povedal vso zgodbo od kraja pa do konca. Kaplan je med tem kadil eno izmed pi'ijatcljevih cigar in ko je Rudolf končal, je rekel: „Resnično, zaslužil si jo." ' Pomerila sta jopico in Rudolfu je bila, kot bi mu bila zrastla na životu. * Tako živi kaplan Jatiez, ki je liioj najbližji krvni in duhovni sorodnik, zadovoljen na zadovoljnem Dolenjskem in ker ga dobro poznam, vem, da ne bo hud, da sem povedal te njegove, pohlevne zgodbe in mu želim, da bi Se veliko tiliega veselja in zadovoljnosti vžil na Dolenjskem, najlepšetu na vsem božjem svetu, v tisti tihi dolinici, najlepši na vsem božjem Dolenjskem. ,[ . p. bere kaj iz Bogoljuba ali iz kake knjige lepo, nabožno beiilo. Vsakih štirinajst dni gremo v ccrkev Č. gg. Usmiljenih bratov k slovenski službi božji. Tako poteka čas tudi nam dalje, kakor tistim, ki vidijo in ni nam prav nič dolg Čas. Večki'at še kakšno prav po domače zapojemo. Tako, torej drugič zopet kaj novega. Medle F. ( Opomba uredništva. Pisatelj teh ljubih nam vrstic je mladenič France Medle iz Dolne Stare vasi pri Št Jerneju. Pisali smo o njem v štev. 27, lanskega letnika. V Krasniku v Galiciji blizo Krcmsa je bil od šrapncla v levo oko zadet. Oko mu je popolnoma izteklo. Na desno pa tudi nič ne vidi tako, da jc popolnoma slep. Mladeniča je prav škoda, kei' je bil vedno priden in vzoren dečko, je rad prebiral časopise ter neutrudljivo delal doma in na polju. Sedaj je pa revček v zavodu ^a vojne slepe v Gi'adcii. Zanimivo je videti njegovo lastnoročno pisavo, s katero jc sestavil gornji spis. Če se kdo zanima, lahko si to pisavo ogleda \n'\ uredniku „Dolenjskih Novic".) Žrtev za domovino. Jože Legan, doma iz Sel pri Ajdovcu, dijak novomeške gimnazije, študiral tudi v knez.-Škof. zavodih in zopet v Novem mestu, šel v samostan v Brežice, nadaljeval svoje nauke na Kostanjevici pri Gorici ter končno v Kamniku, izstopil v decembru leta 1915 ter prišel takoj k Janezom v Judenbui'g, je Sel s 3. marš-kompanijo 19. maršbaona na bojišče in je padel letos 30. marca, kot nam jmroča praporščak Viktor Piiitar, v Uokitnem močvirju tam gor daleč na Rusko-Poljski, zadet v gi'lo; bil je na mestu mrtev. Tako imatii vedno manj in manj tovarišev-znancev, Čim dalje traja strašna moritva. — Ta slučaj je eden onih, iz katerih se reži ne-si'amna ironija. Poročnik Marjetic, na bojišču. Doma6e in tuje novice. God in rojstni dan cesarice, Cesar je odredil, da se morata god cesarice Cite dne 27. aprila in njen rojstni dan dne 9. maja praznovati z oiicijelnimi božjimi službami ob udeležbi oblasti. Šole imajo oba dneva prosto. Nagodovni dan naše prejasnecesarice Cite, v petek, 27. t. m., bo v Novem mestu pontitikalna sv. maša ob 9. uri v kapitel-ski cerkvi. Visok obisk v Novem mestu, Pretekli pondeljek zvečer je prišel v Novo mesto presvitli tržaški škof, g. mons. dr. Andrej Karlin, na povratku iz Podzemlja, kjer je obiskal ljubljanskega g. knezoškofa, ki je bil tam na biriiiovanju. .Ostal je v Novem mestu kot gost mil. gospoda prosta dr. Seb. Elbert-a do torka zvečer. Prevzvišeni si je ogledal tukajšno cesarice Elizabete bolnico, Prijazno se je razgovarjal z vsaknn bolnikom. Popoludne pa je obiskal samostan čč. 00, frančiškanov, nato pa je presenetil s svojim obiskom g. župana in dež. poslanca Jos, Zurc-a v Kandiji, ki je se vedno bo-Ichen. S svojim spreuistvom se je oglasil pri čč, gg. Usmiljenih bratili in se s Kandije z veČeiiiim vlakom vrnil v Ljubljano, kjer je prejšnjo nedeljo posvečeval svoje in ljubljanske gg. bogoslovce in nekaj redovnikov, vseh vkup 33. Odlikovanja za civilne zasluge. Njegovo Veličanstvo cesar Karol je podelil vojni križec za civilne zasluge II, razreda voditelju okrajnega glavarstva v Riidol-.fovem, vladnemu svetniku gosp. baronu Viljemu Rechbach. — Vojni križec za civilne zasluge IIL razreda okrajnemu tajniku v Kudolfovem, g. Atit, Sproe, — Vojni križec za civilne zasluge IV. razreda uradnemu slugi na okrajnem glavarstvu v Kudolfovem, g. Francu Kos. Odlikovai^e, G. Ferdinand M u n i c h, c, kr. orožn. stražmojstcr L razreda, po-Í stajcvodja na Uatežu, je bil odlikovan s si-ebniim zaslužnim križcem s krono na traku lu'abiostne svetinje. Vrlemu gosi)odu odiikovancu nase iskrene česlitke! Odlikovana st» bila s častnim znakom II. 1'azreda z vojno dekoracijo prečč. gg. Tomaž Klinar in dr. Gregor Žerjav, ki študirata na Dunaju v Avgiištincju teologijo in tam pridno obiskujeta naše rojake po bolnišnicah. Čestitamo! Poročil se je na Dunaju 21. aprila v župni cerkvi svete Ane v Baumgarten Novomeščan g. Karol Dolčnc, stotnik C. kr. sti'elskega polka št. 1 1 in sin gosp. R, Dolenca, ravnatelja kmetijske šole v z gpdč. Mirni Heinzl, hčerko hišne po-sestnice, gosi)e Ane Heinzl na Dunaju. Izkrene čestitke in obilo sreče! Umrl je v četrtek 12. aprila v vasi Vinici, župnije èmaijeta, posestnik Jože Zalokar, večkrat previden, v jiokojnega cesarja Franca Jožefa starosti 86 let. Rajni je obiskoval deško šolo v Novem mestu ter je potem služboval v staroztianili in uglednih trgovinah pri Pollaku, Surcii in Ogoreutzu, Ko je bii 24 let star, je prevzel domačijo, na kateri je vzgledno gospodaril do svoje visoke starosti. Neki njegov prijatelj nni je izračunil povodom njegove 80 letnice, koliko let, mescev, tednov, dni, ur, minut, sekujid in trenutkov je preživel. Iti sedaj se je pa račun izpopolnil do njegove smrti. Pokojni Zalokar je živel: 86 let in 7 dni; ali pa: 1032 mescev,-4472 tednov, 31,397 dni, 753.528 ur, 45,211.680 minut, 2.712,700.800 sekund in 102.702,048.000 treimtkov. Zares, velike številke in dolgo, a vendar hitro minljivo življenje! Naj vživa vri, krščanski mož 1'ajsko, večno življenje! Umrla je v New Yorku gospa Sakser rojena lîi'ajer, soproga izdajatelja „Glas Naroda" g. Fr. Sakserja. Rodbina je še v Novem mestu in okolici dohio znana iz časov njenega bivanja tukaj. Belokranjski - vesinik. - Iz Suhora. Po dolgih letiii je prišla zopet Bclokrajina na vrsto za podelitev sv. birme. Dan 19. aprila je bil določen za našo župnijo, ki je postal vkljub bridkemu vojnemu času dan veselja za nas, posebno za birmance. Presvitli g. knezo-škof se je pripeljal iz Semiča Čez Lužo v sredo okrog 5. ure popoldne. Pred cerkvijo je bil Uličen sprejem. Tu je bila zbiana šolska mladina z učiteljstvom, občinski odbor z žu()anom, obe Marijini družbi s svojima zastavama in tretji red. Najpivo Presvitlega nagovori preč, g. župnik, nato predstavi g. župana z odborniki, na kar ta v prav lepili besedah pozdravi pi'csvit-lega vladiko. Nato predstavi preč. goep. župnik učiteljstvo, na kar tiiu učenka iz III. razreda Nežika Pavlovčič v imenu skupne šolske mladine prav lepo, neustrašeno dcklainii'a. Pozdrav Presvitlemu! Pozdravljen mi itresvilli vladika! Ljubezen božjo kličeš mi v spomine. Zato pozdravljam Te iz dna srca v imenu skupne, tukajšnje mladine. Velika skrb za nas Te je piignala, da zdaj obiščeš nas ovčicc svoje, da nas poti'iiiš za bodoče boje, da milost božja v nas bi zmagovala. Zai'es, življenje naše ni igrača, trpljenje čaka nas in boj strašan. Naj sveta birma nam bo v močni bran, da v greh ne zvabi nas peklenska kaČa. Naj milost sv. Diili Čez nas lazlije na Tvoj goreči, nadpastirski klic, do bomo jtrosti grebov, lindobije dosegli čast izvoljenih ovčic! — Zloiil Fr. (.lOrvazij, Nato podari učenka g. knezoškofu lep šopek svežih cvetlic. Za tem predstavi mladeniško in dekliško Marijino družbo ter tretji red, na kar ga pa zopet načelnik Ant. Govednik le})« nagovori, nato pa še načelnica Marija Taj('!tiian v prav lepih besedali pogntiino nagovori [)rcvzvišenega gosp. knezoškofa v iincîni Marijine drnžbe. Po kontiani častitvi sv. Rcšnjega Telesa je šolska niladinii Šla paroma v solo. Prí^vitli je takoj prisostvoval izpi'asevaiiju in sicer najprvo v JII. jazrodn. IJdenci so leiJo, glasno in gladko odgovaijali. Niso se nstrašili, ilasi-ravno je bilo mnogo poslnŠalcev. Pa tndi rnalfiki 1. razi'cda so se pokazali pogininic. Dobro so znali in lepo odgovarjali, ila je bilo veselje. PrevzviŠeni g. knezoškof se je jako pohvalno izrazil o g. Žnjjiiikn in šolski niladini. Vsi ,učenci vseh treh raz-1'edov so bili obdarovani od Prevzvišenega s ki'asninii podobicami. Pj'ipotniiiti je, da je bila šola lepo okrašena, kakor tudi posamezni razredi. — Drngi dan je bilo sv. opi-avilo po običajnem rcdn. V pridigi je PrevzviŠeni ijjrazil sVojo zadovoljnosi, kei' se lanski roparski najiad na g. žnj)-nika ni posi'ečii. — Jîirtiiancev je bilo okrog 200. Med potjo na Radovico se je 1'resvitli oglasil tudi v Bušinji vasi pri sestri navzočega kanonika Žlogarja, kjer je ob , svojem prvem biiNiiovanjn njenega, takrat bolnega sina Ivana hirmoval. Ta se nahaja zdaj na kraški bojni Črti in je bil nprav par dni prej odlikovan. ~ Pri-jazjiost Presvitiega je vse očarala. Bog ga spremljaj na njegovih potih! SuhoP; Kakoi' poroča s soške fronte naš rojak, je bil odlikovan topničar Ivan KrašcA'-ec iz Bnšinje vasi z vojnim križcem na traku iirabi'ostne svetinje. Njegov očc in bi'at sta tuili v vojski. Omenjeni je nečak našega rojaka kanonika Žlogarja. Smapnice. Ker letos ne izidejo nove Řinarnice, priporočamo kot zelo praktične: „Lurški prizori", na svetlo dal icanonik Anton Žlogar. Izvod S kroni, po pošti 20 vin. več. Prodaja jili knjigarna J. Krajec nasi. Novo mesto. Gospodarstvo. Prevzemne cene za fižol letošnjega pridelka. Dosedanje prevzemne cene za tižol so bile v razmerjn k drugim pridelkom veliko prenizke, zlasti v razmerjn z Žitoni in grahom. Posledica tega )e bila, da so lansko leto ktiietovald na Kranjskem veliko manj fižola sadili, kakor običajno. C. ki*, knietijska družba je že lani zalite-vala pravično ureditev prevzenniih cen za fižol, toda brez nspeba. V pričetku t, 1. je kmetijska družba predložila obširno spomenico o tej zadevi na ces. kr. urad za ljudsko prehrano, ki je vsled tega ravnokar odgovoril in sporočil, da prihoilnje dni izide naredba, ki določi začasno nove prevzemne cene za nekatere vrste stročnatih sadežev, in sicer za fižol in grah letošnjega pridelka na 80 K za 100 kg. S to ceno je ktiietovalcem kolikortoliko ustreženo in zato se nujno pozovejo, letos i)o možnosti veliko fižola nasaditi. — C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Amonijev sulfat je izborno učinkuijoče dušičnato umetno gnojilo za krompir. — Krompir zahteva zelo gnojno njivo, toda sveži hlevski gnoj nui ne prija, ker povzroča na ki'ompirju razne bolezni in zlasti gnilobo. V sedanjih razmerah se seveda ni ogniti gnojenju krompirja s svežim hlevskim gnojeni in tisti, ki ima toga premalo ali sploh nič, naj kronipiiju gnoji z amonijevim sulfatom. 100 kg amonijevega sulfata na hektar poviša pridelek krompirja za dobrih 25 stotov, 200 kg pa za dobiili .'>0 stotov. Na hektarje torej vzeti 100 do 200 kg, ali na ar 2 do 4 kg, osïiroma na štirjaški meter 20 do 40 dkg tega gnojila. Amo-jiijev sulfat se i'aztrese na razoiano njivo, ki ga je potem z hrano podvleČi. S tem gnojilom se pa lahko kroinpii'jn gnoji tudi Še po saditvi in celo potetn, ko je krompir ozelenel, ee se po vrhu potrese in z grah-ljami zavleče. Kmetijsko ministrstvo je za- radi večjega ))ridelka krompirja naknadno in izjemno dodelilo za Kranjsko deželo še tli vagone amonijevega sulfata, ki utegnejo priti v kakih desetih dneh v Ljubljano, Naročila na amonijev sulfat sprejema e. kr, kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Prav posebin) koristno je krompirju gnojiti še z žveplenokisiim kalijem ali z žvepleno-kislo kalijevo tiutgnezijo, katera gnojila se tudi dobe pri imenovani družbi. Naročila se izvršujejo po vrsti priglasov, kolikor časa je kaj zaloge in imajo seveda di'UŽ-beni udje prednost. — O. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Kakšno zimo smo imeli letos v Belikrajini, zlasti v adleški župniji. .1. Sfiidj. Kej' sem jiopisal v „Dol. Novicah", kakšno leto in sušo smo imeli lani v Beli-ki'ajini, morda ne bo odveč, Če opišem tudi letoštijo zimo, ki je bila za nas tndi nekaj iziednega. Omenil sem bil že v svojih spisih, da jjade nekatei'a leta v Belikrajini dosti več snega, kakor drugod po Ki'anj-skem. In to se je zgodilo zopet letos. Začnem z mesecem decembrom. Četudi ne spada sicer astrononiično ves k zimi, pa se veiidai' navadno prišteva k zimskim mesecem. V tem mesecu smo imeli prav grdo in neugodno vreme, ker je deževalo skoraj ves mesec, razun zadnjega tedna, t. j. od Božiča do novega leta. Druge dni pa je skoraj vsaki dan deževalo, po noči, ali po dnevu in včasih kar lilo, jiarki'at pa tudi snežilo. Bilo je samo blato in voda, da ljudje niso mogli ne dohiti, ne voziti. Drnge dni |)a je bila zopet ali megla, ali pa oblačno, soînca pa skoraj nismo videli. Bil je res to mesec „giiiden — malo vljuden", kakor pravi belokranjski jiregovor. Veiulai' pa je bilo i)ri vsem tem prav neugodnem vremenu le toplo, tako, da so cvetele nekatere cvetlice, kakor: marjetice, trobentice in teloh. Zelenel je tudi kovačnik. Okoli Božiča so hodila tndi deca clo bosa. V jaiuiarju pa smo imeli prve štiri dni nenavadno lepo vi'cme, soinčne, gorke, prav spomladanske dni. Ljudje so gnoj vozili, nekateri orali, kolje sekali in drva vozili. Tudi živina je bila še na paSi kakor preje vso jesen, kar je bilo ljudem v veliko korist, ker se je vsaj nekaj krme prihranilo, katere posebno letos močno primanjkuje. Ker so otroci vso jesen in do 5. januai ja liodili na paŠo, bil je tudi šolski ohîsk jirav nepovoljen. Otrok je v šoli navadno veliko manjkalo. Še-le potem, ko je sneg zapal in je paša nehala, začeli so hoditi v šolo nekoliko redneje. Kako toplo je bilo te dni, kaže tndi to, da je imelo v tem Času nekatero rano sadje Že precej na|)eto popje, kakor: rane slive, ČreŠnje, tudi leskovina. Oiioatran Kulpe na Hrvatskem pa eo pravili, da je zelenela nekoliko že neka rana sliva. Pri nas pa smo opazili na bezgu, ila je začel tndi že nekoliko odganjati list. V noči od 5. do (i. pa je za|)al sneg in smo imeli potem prav gi'do in neugodno vreme oeii mesec. Do 2L je prav ohilo deževalo skoraj vsaki dan, ali pa je snežilo. Zadnjo tretjino od 21. nadalje pa smo imeli precej hndo zimo in obilo snega, ker je skoraj zmirom snežilo, po noči, ali po dnevu. Snega smo imeli Čez pol metra visoko. Zato ni bilo od^2G, jan. do 1. februarja poštnega sela iz Črnomlja k nam s pošto, ker ni bilo mogoče hoditi. Tudi šolska deca niso mogla hoditi v šolo. Prihajalo jili je v šolo samo.kakili ileset. Zatorej ni bilo od ÎÎO. jan. do .'i. febr. šole zaradi velikega snega in hude zime, posebno še, ker so otroci slabo oblečeni, večinoma le letno, in slabo obuti. Mesec februar pa je bil izredno mrzel. Imeli smo zimo, kakoršne v tem mesecu, ko imamo pri nas navadno že si)omladansko vreme, nikdo ne pomni. Najmrzlejši dan je bil 10. febr. Toplomer je kazal zjutraj oh 7. uri 20 0, a popoldne ob 2, uri 10 0, kar je pri nas prav izredno. Imeli smo sicer ini nas še hujšo zimo, toda meseca januarja, in sicer leta 1893., ko je bila Knlpa ves mesec pi'iiinrznjena in je kazal toplomer 14,— 240 zime. Razun hnde zime pa smo imeli tudi prav obilo snega, do enega metra, jio hribih nad Črnomljem in Semieem pa, kakor je bilo slišati, celo eden in ,4)0] metra. Kar pa ni Čudno, vsaj je snežilo dobrih 14 dni skupaj, t. j. zadnji teden januarja in prvi feden februarja. uWjc sledi.) Magdalena. v bolnici spisal ûtioletiii proHtovoljec .\ntou Podlcvšek. Bila je Žena, v njenem imenu kesanje in bolečina, V prvem letn, v prvi noči in ko je slavček prvič zažvrgolel, jo rodila prvega sina. V drugem letn, v drugi noči in ko je slavČek v drugič zažvrgolel, drugega sina itd. Rodila je deset sinov, vsi kakor maki na polju, močni in zdravi, kakor hi'asti v goii Tedaj pa so se nekega dne krvavo zasolzile vse grede rož v materinem vrtu, mrkiiilo je solnce in govorili so po deželi, da je prišel v njo stoglavi zmaj in lioče vsa bitja ponioi'iti, ki gredo z zarjo na nstnah čez trnjevo pot življenja. Ko pa je mati zaslišala to črno vest, jo je zabolelo v srcu, kakoi' da jo je prebodlo sedem ostrili mečev. In kralj te dežele je nabiral vojake, stare in mlade, bolne in zdrave, kruljave in hrome, gluhe in slepe, da bi premagal stoglavega zmaja. Mati pa je hotela, da bi pi'iŠel in pomoril njo in sine, ko bi stalj v njenem krogu. Ker tuje ji je bilo, ustavljati se sili in zdelo se ji je sladko umreti, zi'oč beli ženi v obraz. Bata pa se je tudi tujine. . Toda, kakor druge matere, je moi'ala dati tndi ona kralju deset svojih sinov. Ko je odhajal prvi najstarejši, je zaplakala, kakor volkulja iii se mu vrgla tia prsi. Sin pa se ji je strgal iz objema in pustil v njenih di'htečih i-okali svetlo rožo. V noči pa, ko je odhajal in je mati stala na pragu, je videla, da se je dvignil iz teme galeb, bel kakor volna in letel pred njim. ain je vriskal, materi pa je bil vsak njegov vrisk, kakor bodeč trn. Stala je na pragu, dokler ji ni izginil izpred oČi, potem pa je šla solzeča se v liišo in dala v lonček sinovo rožo. Kmalu je odhajal tudi drugi sin. Tndi temu se je vrgla na prsi, poljubovala ga in se tresla neznanega strahu, sin pa se ji je sti'gal iz objema in kakor prvi sin, ji pustil tudi on svetlo rožo. In zopet se je dvignil v noči, ko je vj'iskajoč šel čez vas in so se niu pi'i-družili tovariši, iz teme galeb, bel kakor volna in letel pred njim. Mati je digetala boli, že se je delal dan, šla je ihteča v hišo in tudi drugega sina rožo dala v lonček. Tako je po vrsti odšlo vseh deset sinov in ostala je sama z očetom njih. Živela je v vediiih bolečinah zanje, zalivala svetle rože in sanjala o sinili in galebih. Zi'ak na obzorju pa se je i'dečil in mati je dan na dan slišala o krvavem boju in še bolj ji je trepetalo bedno srce, da je že bila bolj mrtva, kakor živa. Nekega dne pa je začela temneti prva roža v njenem lončku, dokler se ni posušila. In na večer v mraku je zaslišala v zraku šum, ozrla se jo kvišku in zagledala nič več belega, temveč črnega galeba s .krvavimi progami čez glavo in telo in razmršenimi perutnicami. Tedaj pa se ji je zavrtelo jired očmi in padla je nezavestna na tla. In komaj se je zavedla in se z dnevi potolažila, že je začela bledeti druga roža in mati drgetati vnovič v zli slutnji. V mraku je šla na vrt zalivati rožne grede, pogled pa ji je vedno hitel na okno njene izbe, kjer je stalo v vrsti deset lončkov s sinovimi rožami. Tndi druga roža je bila že močno ofeiiniela. In ko jo je gledala, se je prestrašena zganila. Kakoi' v nezavesti se je ozrla kvišku, zavpila kakor ranjena košuta in se zgrudila onemogla. V zraku je plaval črn galeb, krvavi curki so mu bili čez glavo in veslal je tiho, skoro neslišno. Mati je vedela, da sta ji ugasnila že dva sina. Zgubila pa jih je že o.icm in zguba vsakega je bila, kakor nov meč v njeno, od boli že skoro otojielo srce. Picjokala je dneve in noči pri spominih nanje, vedela pa ni, da se joče z njo še desetero plamenov v vasi, desetero vrčev, napolnjenih z oljem, ki so se razbili, desetero ljubic njciiiii sinov, vitkih kakor topoli, črnolasih in z očmi, kakor biseii. Nekega dne v noč pa je odšel tudi oče. Kakoi' levinja se ga je oklenila in ga ni hotela spustiti iz svojega obupnega objema. Mož njen, ki ga je ženina tuga gioboko bolela inje na tihem plakal, kakor lev za svojimi mladiči, se ji je strgal, posadil jo v izbi na stol in kakor sinovi, ji tndi ou pustil svetlo rožo. Sel je po cesti, kakor betežen starec in ko je planila k oknu in klicala njegovo ime, je bil že daieČ in le galeb, bel kakor volna, jo je potolažil. Vendar, ko je tako zrla za njim in strmela v obzorje, kjer so se podili oblaki nekam v iztočno strati, so se ji odprle stare rane in obmolknila je še-le, ko so ji krvave solze izplakale oči, jo objela temna " noč in od kesa ostala v njenem srcu brezprîmeina bolečina. Mati še vedno upa, ne vidi črnih gred v svojem vrtu, ne desetero črnih, usahlih rož v lončkih in desetei'0 Črnih galebov, ki so zginili za obzorjem. Zanjo, oslepelo živi samo še enajsta roža in enajsti galeb, ki se še ni povrnil iz noči in daljave. Kupi se dobro ohranjen koleselj oziroma majltna kočijca. — Priglasi na npravništvo „Dol. Novic". Zahvala. Za v.?estransko izraženo so-žalje povodom smrti naše preblage miitciG oziroma taščo in stare matere, izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem, osobito pa prečastiti duhovščini, p. n. uradništvu ter uČiteljstvn dekliške šole, najtoplejšo zalivalo. Rodbini CIarici-Mušii. KANUIJA, dno 24. aprila 1917. Lep iti dobro ohranjen železni štedilnik za prenesti, je na prodaj v hiši štev. 12 v Novem mestu. LeharnalBERGMflNN . . RUDOLFOVO - - kupuje vsa zdravilna zelišča, kakor: melisa, žajbelj, pelin, preslico, ajbiš i. 1 d. po najvišji ceni. imji Izšla je koračnica za klavir Živel naš pBSpDlli„CESilli]EililS" zložila Erviiia Uopas, — Dobiva se v knjigarnah J. Krajec nasi, in Urban Horvat v Novem mestu in pri skladateljici v Kandiji pri Rudolfovem za eeno 2-50 K, po pošti 25 vinarjev več. lii-sa Kostanjev les oti enega metra dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan ati v deblih, vsake debelosti, fflll^ kupi po najvišji ceni tvrdka: S J. POGAČNIK : Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.