Tečaj XXXII. gospodarske, obrtniške m narodne Izhajajo vsak o sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Ćetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 25. februarija 1874. O b s e g : O cenilnih zadevah nekoliko. _ _ v Kar je postavno , to zahtevajte brez strahu od okrajnih cenilnih komisij. Go- spodarji, ne pozabite St. Janževe rži! govor v državnem zboru. NoviČar. Nekoliko o pomnožitvi vinske trte. (Konec.) Poslanca Bârenfeinda Spomini na deželni zbor Kranjski. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Gospodarske stvari. v primerni ce ni. Ali se ni postavimo, premalo gnoja, in koliko premalo računilo? ali je množina délai cenilnih zadevah še nekoliko. dotičnemu dělu v pravi primeri Okrajne cenilne komisije so razposlale županijam vpr eg pravi ceni postavljena? itd vse. ) pa tudi f> v kar koli je v določenem kratkem eno besedo, preglejmo času mogoče cenilne tarife, po katerih se ima vprihodnje zemljiški cenilne akte , kar je dopuščeno, in presodimo, kaj je porabo davek vrediti. prav Cas za ugovore (pritožbe) je odločen do konca za pritožbe ali reklamacij in kaj je napačno, in zapišimo si vse v prihodojega meseca su sca, ki se ne more podaljšati. Ker se nam s tarifo vred ni naznanilo ? Pritožiti se ali ugovarjati pa zamorejo le županije za vsaki razred in za vsako kulturo izgled da so (soseske), in pa posestniki taki, ki v dotični soseski postavlj najmanj tretjino davka plačujejo. Za po s am es ne po- nahajajo ) in ) sestnike bo pa še le takrat čas odločen za pritožbo lnem potru v katerih soseskah se le-ti razredi se moramo domaćem c. fer ent ki nam m po postavi kedar se njihova posestva v dotične razrede vredijo; vse to povedati in pokazati v zadevi domačega cenil tedaj posamesni soseščani nimajo potrebe v tej nega okraj zadevi že zdaj okoli hoditi ampak ki so zastopniki občine (soseske). Kaj nam je pa treba vedet i njih župani, da 9 j* wj u a, lu j o fj a bi cž u n r c u c ti, vie» S 6 p T 0 p T 1" » w » v »" čamo: ali so v vsaki soseski različne kulture kosi postavlj jiho k ak Pri njem se pa tudi zamore pozvedeti, ako se cenilni okraj z bliž nj o deželo meji (konfinja), so v bližnjih cenilnih okrajih izgledni in pa pa tudi kako so pvobdvij^uj^ ucb buui xvaau ou v c u J c u i« Kar se pa pri domačem referentu ne more pozve (obdelovanja) v pravi primeri v pravi razred postavljene, in pa, ali je tudi cena dotičnega razreda v pravi vrsti ? deti ? treba je pa pri dotičnih Inih komisij ah To-le je treba vedeti Ali 80 gled k (Mustergriinde) prav si pojasnila iskati, s katerimi si svoja zemljišča primer jati hočemo. tem pa še ni vse opravljeno; marveč moramo odbrani, to je, da je dotični svet v resnici za omenjeni ptuje izgledne kose pogledati, jih s svojimi primerjati in razsoditi: ali smo ž njimi v pravi vrsti in primerni gle dni kos pripraven, in drugim kosom, ki imajo v ravno omenjeni razred priti, tudi primeren ceni ali ne ; ali kaj da ne ? kajt vsak ugovor mora ali je za omenjeni razred postavljena cena či- se temeljito vtrditi; prazni ugovori ne veljajo nič stega dohodka tudi v pravi primeri drugim razredom Tudi imamo p pretresovati in prevdarjati enake kulture (enacega obdelovanja) ali pa tudi v pri- ali je zadosti izglednih kosov za vsako kulturo pa tudi meri drugim kulturám za vsako dobroto kako emlj v dotiČnem cenilnem okrogu se vjema dotični razred k drugim ena- postavljenih, ki nam za podlago služiti imajo 36 kim razredom bližnjega cenilnega okroga (Schátzungs- navoda za izvrševanje cenilne postave namreč veleva distrikt) ali cenilneg žele itd okraj t m pa adi bližnj de ? okraj bodo so š m ujo ou a o i , in ivjc o u o c u ali dežel za izgled postavlj dnji ali kosi druzih da se imajo izgledni kosi na vsako dobroto zemlj pa tudi za vsako kulturo kar največ mogoče v velik > 9 m izvoliti da se zamorejo k njim enaka zem y mljišča kasneje vvrstila v dotični razred li fvUol Ui Umli ni li u ti i u i lâvuiiti , ua oo flauiuitju xv ujiui uumum uvi po katerih se ljisča primerjati v zadevi enakosti in rodovitnoati zemlj I v čem obstojí šega akega razreda in kulture «yic* » UVV.VUl 1 C^l , ličnost ondašnjega in na- pa tudi v pravo vrsto in pravi razred postaviti Ako potrebnih izglednih kosov v naši soseski ali ali v podnebj y ali v lastnosti zemlje? in kakošne so one različnosti? 6. preglejmo tudi račune gospodo v referentov, na katere se tarifa za vsaki razred dotične kulture opira, na pa vsaj v njeni bližnj cenilna komisija ni posta in prepričajmo se: ali ni množina pridelkov ) postavni 151etni čas in na večkrat zadenejo in potem slabe letine naklonij gledé gode, katere zemlj vila, smemo to zahtevati po pritožbi (reklamaciji), da nam ne bo treba v daljavi cele ure hoda v drugih soseskah izglednih kosov si iskati za dotično dobroto sveta; to dosti stroškov prizadene, in se tudi dosti časa po nepotrebnem potrati. Pa tudi lože se zemljišča y pa po-tudi vprek za vsako leto previsoko postavljena, cena taistih primerna; potem: ali se je tudi gledalo na ^ vmm vviiwviu ^iikuvi mm y j^/VI/VJJJ • Uli UW J U U li VA JL giVViCvlV/ JULC4) V J^' UO 7 VV% w JT JT to, da so vsi stroški poljedelstva se vračunili, pa tudi nikov k cenilnim referentom enake vrste in enake kulture drugo k drugemu primer jajo, če so izgledni kosi bolj na gosto postavljeni. pozvedbo pa ni potreba iz vsake vasi zastop domačega ali ptujega okraja, ali celó v drugo deželo pošiljati, kajti prizadjalo vzame in od Čistega dohodka odbije, morajo se tarife bi to so8eskam nepotrebnih stroškov; ampak zadostuje, zdatno znižati. Da morete sploh postavno reklamirati, zato vam ako iz vsake velike občine ali fare dva izvedena da vse mozá tje posljete, ua. vo^?, «*ax puwc^ pu^vcuna uuura, rtJiereni in si zapišeta , in v domačem soseskinem zboru svojo (Hauptflàchen) pozvedbo razložita. Tu naj kar je potreba, pozvedita mora referent iz svojih preiskav povedati glavne kose dobrotnega razreda (Bonitàts je treba na dalje V se se potem sklene, ali in kaj vsacega classe). Smešno bi bilo, ako bi referent tega ne hotel storiti. Pritožbe ali ugovore mora povedati, kajti če posestnik poglavitne stvari ne vé pa vsaka katastralna soseska posebej vložiti. Ogibajmo se pa nevtrjenih in nepotrebnih čem neki bode podpiral svojo pritožbo? t s pritožeb, ker take nič ne koristijo; nikakor pa ne Da imate velj podlago za pritožbe svoje zanemarimo opravičenih ugovorov (reklamacij) y da zoper eno ali drugo tarifo, vam mora referent na sterski se nam ne navalijo zopet previsoka ; remena na ter nas popolnoma potarejo. Kmetovalci! ne zanemarite časa! pleča mapi > ki ) kata je po §. 22. postavni „pripomoček za (Hauptflàchen), kakor kmetovalci! ne zanemarite Casa! Stopite na delo, trikratnem ali še večkratnem obhodu cenilnega okraja, vsak po s voj i zmožnosti. Želimo pa tudi, naj nas pri tem in v kanceliji s posebnim merilom (oralomercem) od delo cenitev" pokazati glavne k jih je odločila komisija po dvakratnem in referent po trikratnem ali še večkratnem obhodu cenilnega okraj izvedeni rodoljubi, kar koli je mogoče, podpirajo. Kai postavno » zahtevajte brez strahu p* to deiaio? mape odštel in v zaznamek vpisa! Zakaj tedaj bi se glavni kosovi Ljubljanske reklamantom ne povedati? jjišč okolice emu se Je od okrajnih cenilnih komisij. . 22. postave za uravnavo zemljiškega davka jasno in odločno med „cenilne pomočke" šteje katasterske mape; neobhodno potrebne so za razsodbo pravične cenitve. Ko so une dni nekateri posestniki prišli v pisarno okrajne cenilne komisije za okolico Ljubljansko gospoda referenta prašat: katerih razredov po različni dobroti zemljišč je največ v njih soseski in kje so te? dobili so odgovor tak, da so toliko vedeli kakor popred. Genitev zemljišč ne sme nobena skrivnost biti §. 37. „navoda" k tej postavi se mora pokazati reklamantom rejo potrebne zapomnice narediti ukazal to delo ; da t zato si oni iz njega mo Ko bi vendar kar misliti referent eno ali drugo reč povedati ali pokazati, zahtevajt branil 3 od f njega, naj vam to pis m od sebe dá > priložite potem k svoji pritožbi , da viša komisij in to pismo akaj vam ni bilo mogoče postavno vtemelj predložiti t vidi pritožbe V se Gospod referent je star davkar v penzijonu in malo tednov pri tem opravilu, zato ni v stanu reklamantom potrebnega razjasnila dati. Gospodarji, ne pozabite St. Janževe rži ? Ce oni po 22. » Novice" so vam že nekaterekrat priporočale Sent dotične postave zahtevajo, da bi se jim glavni kos ali Janževo rž (Johanniskorn), ki se je spet lani izvrstno katastralni veči kosovi posamesiiih dobrotnih razredov na map ah pokazali, dobijo odgovor, da nima nobenib obnesla na vrtu njo t kmetijske družbe Zato ne bite map, čeravno se vsled onega §. misliti sme, ua inape oc, uavauua i u, opuiuiam, »»ui^ «j<*Uj morajo biti in da bi jih referent najti mogel, ako bi jih gostó, ko se je popred njiva pognojila in dobro povlekla v dveh novih rumenih oraarah v pisarnici iskal. da Sej kakor navadna rž, spomlad samo manj Ce reklamant dalje praša: katerih razredov je občini in k j e so te , da bom v stanu zato, ker se ta rž ne žanje, ampak kosi pa vseje tudi ovsa, da jo preraste in senco delà njo vřed se j ki v naši največ pritožiti se tako, kakor postava veleva? pa spet ne dobi gotovega odgovora, čeravno so referenti že davno razdelke kosóv po §. 36. dotične postave naredili. opomnimo $ da po tem se y pa pokosí ko začne klasje delati, zelen za živinsko klaj Ko je oves poko začne Št. Janžica hitro rasti t košato se poraste in še tisto leto zelena d vak rat kosi Rekiamante v smislu 32. za fr jati imajo referenti dolžnost, potrebna razjasnila da Drug klaj t (letos vsejana tedaj pri hod nj leto) t sicer posestnikom zemljišč nikakor ni mogoče, po- stavno se pritoževati (reklamirati). . Po §. 28. jim morajo razredovalni zapisnik (Classifikationsprotokoll) pokazati, v katerem so po imenu zapisana izgledna zemljišca ali taka zem-Ijišča, s katerimi se druga primerjajajo (Mustergriiode). Pri teh zemljiščih je po §. 29. na tanko na to paziti, ali so ta zemljišča res tudi taka, kakor jih ta §. 29. določuje? pa dá obilen pridelek rži; kakor v grmih stoj čevljev visocimi bilkami, ki nastavij s do na iz • » njivi en ega grma po 10 do 40 klasov , ki so dalji od navadne rži in polnejsi na zrnji Navadno dá ta V rz arije 3krat zrnja, kakor naša doma« Prvo leto tedaj dá ž ? se kakor drugo žito. slame in 2krat v zrnje pa je drobnejše ko šnj zelen e klaj t drugo leto obilen pridelek slame in semena Tudi v gozdu sej se ta rž, kakor tako imeno Reklamanti morajo tudi na to paziti ? ali je pri ce- vana „košata rž" (Staudenkorn) dobro ponaša; ž njo nitvi po §. 31. „navoda" se komisija na to ozirala, da se dá gozdna mlj pospešiti za rast lesá, če se ž njo se je pri prerajtbi čistega dohodka ,,na vse tište reci gledalo, od katerih je čisti dohodek odvisen. Vam soseskam na Ljubljanskem mahu (morastu) pri-poročamo še posebno to. Vsi pa pazite na to, ali so se vsakoletni stroški za vzdržanje vaših kmetijskih poslopij, hlevov, kozolcev, stroški za poti in ceste, mostove itd. v račun vzeli in od do- vred seje borovčevo, jelkino ali mecesnovo seme; se vé da tù se ž njo vred ne seje oves, kakor smo rekli, na njivi m tudi ne kosi ne. Al tudi tu se še v gem letu rž žanje in sicer nekoliko podaj rasteče drevče ne odreže više od tal ; d da se za kovača, kolarja itd. Kdor te koristne obrne do gosp. Fr. Šolmaj želi, naj se v 8 dneh pismeno > administratorja druž hodka odšteli, kajti vaše zemljišče pred vsem trpi te stroške^ Pazite tudi, koliko se je gnoja v račun gospodarstva vzelo in kako, ali ne morebid le toliko, kakor da bi vam vrabci vaše njive gnojili. benega vrta v Ljublj Vagá te rži oddati vzet eljá ki more se kakih 12 vaganov mernika) na družbinem vrtu ict y cijc» ^ gold., AttTibva oiauu anj kakor en mernik se je pa ne dá závitek stane le nekoliko krajcarjev Če se gnoj po vi svoji vrednosti, kakor gospodarja stane, v račun (Dalje in konec.) Ako pri izvolitvi in pripravi v pomnoženje name-njenega mlađega lesa vinske trte na vse do zdaj ome-njeno pazimo, gotovo nam bode naš trud z dobrim, iz-vrstnim vspehom povrnjen, ako tudi dol gost kovči v poštev vzamemo. Brez doioôitve prave dolgosti je pa ves ostali trud bolj ali manj zastonj. Velika važnost tako imenovanih kroninih kovčnik ježe dokazana; tudi je bilo povedano, kako je kovči pripravljati treba, da jih dobimo zadosti in krepke. Rekli smo namreč, da mora kovč kreposti življenja bogatim koščičkom končati, to je, ali z dveletnim prstanom, ali pa z oče-som in Členom. , Al kaj nam vsa na to mesto tako rekoc koncentrirana krepost življenja hasni, ako je ne izbudimo, ako je takim okoliščinam ne podvržemo, pod katerimi se lahko razvijati prične? — K razvitku vzbudi se pa le s tem, da se vstreže glavnema dvema pogojema, to je, zadostni dotiki sè zrakom in zadostnemu vplivu nad-zemeljske gorko te, katerema se mora prosta pot pustiti, kajti brez teh dveh zadremlje nakupičena krepost; in konečno zaspi za zmirom. Prosto pot pustimo pa obema, ako naše kovči v primerno zrahljani svet primerno globoko vsadimo. Ako ni svet rahel, ali pa, ako v sicer rahlem svetu pregloboko sadimo, to je predolge kovči pušČamo, nečimerna ostane vsa nada do-dobrega vspeha. Poglejmo umnega vrtnarja, kedar si skuša svoje cvetlice s pomočjo cimic pomnožiti, — kam jih potakne? — v zemljo s peskom zeló pomešano. Peska pa gotovo za to ne primeša, da bi iz njega rastliDam kaj hrane prihajalo, ampak čisto samo zaradi rahlosti. Poglejmo umnega gozdarja. On, ako si hoče vrb ali pa topolov itd. pomnožiti, ne vzame sajenic in pa železnega kola — Štange — na ramo (kar veČidel neumni kmetovalci storé), ampak podá se se sajenicami in kopalnim orodjem na mesto zasaditve. Vspeh obe-dveh je pa se ve da tudi različen, kajti vrtnar opravi nekoliko veče delo enkrat za vselej , gozdar ima pa s potikanjem vedno opraviti. Umni vrtnar in umni gozdar pa razen na rahlost tudi na pravo globokost mislita, in bodo naj sajenice dolge kolikor hočejo, ona jih vendar čez neko gotovo globokost ne bosta potaknila, ker vesta, da se v preobili globokosti krepost življenja vzbuditi ne more, in to zato ne, ker zrak in gorkota nimata do-voljnega dohoda. In v resnici se lahko prepričamo, da je globokost, do katere se sajenice lahko dobro ukoreničijo, oštro določena; kajti izkopajmo dva ali dva in pol, tri ali tri in pol, in pa celó štiri čevlje globoko nasaj eno oze-lenelo sadiko; in pri vseh bodemo našli, da globokejše kakor dva ali pa dva in pol čevlja ni jedna krepkih korenik zagnala ni, če tudi je še tako dobro bila z vsem preskrbljena. Našli bomo pa t;di, da so pregloboko sajene zeló slabe, veči del pa — suhe. Kar veljá pa za umnega vrtnarja in gozdarja, ve-ljati more tudi za umnega vinorejca, da! za tega še v veliko veči meri. On naj toraj pri pomnožitvi vinske trte, to je pri zasajenji novih Vinogradov za to skrbi, da svet globoko prekoplje — manj kakor 3 čevlje nikdar — ter da v prekopani svet kovči pregloboko ne zasaj a, to je, da jih — ker je najboljše, da le eno oko iz zemlje gleda — daljše kakor 2 čevlja , ali pa k večemu 2 čevlja in pol nikdar ne reže. Misel, da se z daljšimi, 3 do 4, ali celó 5 čevljev dolgimi kovči nov zasad suše obvaruje, je popolnoma bôsa; kajti kaj pomaga dolgost petih čevljev, ako pa trsje goli ostanejo? — nič. Suše obvaruje se pa novi zasad lahko s tem, da se namesti dolgih kovči dolge že vko- reničene bilfe vzamejo, kajti ako se tudi v preveliki globočini korenike z nova narediti ne morejo, pa v tej vendar lahko naprej rastó, se ve da ne pri vseh rast-linah — pri drevji že ne — pri trti pa gotovo. Dolge bilfe doseči pa ni nikaka umetnost, vsaj lahko kovči kolikor hoćemo poveševno ali ležeče zabilfajo. To, kar je bilo v vsem do zdaj nasvetovanega, naj bi si še posebno Vipavei dobro zapomnili, po tem naj bi pa tudi v bodočnosti ravnali ; kajti ravno pri njih so, gledé pomnožitve vinske trte, zeló vse napake domá. To trdimo iz prepričanja. D. R. Politične stvari. Poslanca Bârenfeinda govor v državnem zboru. V zadnjem listu smo omenili govora poslanca Bârenfeinda v 20. seji državnega zbora pri glasovanji za dovolitev novincev (rekrutno postavo), in obljubili svojim bralcem priobčiti ga po stenografičnih zapisnikih. To obljubo s slovenskim sprevodom „Slovenčevim" spol-nimo danes. Poslanec Bàrenfeind je govoril tako le: „Če sem prosil besede, zgodilo se je to iz tega na-mena, da utemeljim svoje glasovanje, ker bom glasoval za postavo, kajti teža te postave sloni na ramah kme-tiškegastanú, o katerem se govori, da je najtrd-nejsa in najzvestejsa podpora državi. Predno pa oddám svoj glas, mislim, da imam dolž-nost in pravico preiskavati, kako država povrača dolg, kako se vêde proti kmetiškemu stanu. Ta pre-iskava pelje, žalibog! k spoznanju, da država kmetiški stan ne le v nemar pušča, timveč še marsikaj počenja ž njim, kar njegovo dobro voljo, zvestobo in udanost njegovo v hudo skušnjavo zapeljava. Kmetiški stan se po večini bliža propadu, kakor je tudi obrtnija že na kant prišla. Na tej strani sistema vladanja, na oni materijalno pomanjkanje sta vzrok in následek, ki se neločljivo skup držita. Trdi se, da se je zapazilo, da splošna revščina in nadloge kmetiškega stanů v vladinih krogih ne narejajo dosti vtiska, da se tam za zadovoljnost ali nezadovolj-nost ljudstva malo zmenijo, da jim je za godrnjanje milijonov zvestih podložnikov malo mar in da se dežele le kot predmeti za davke in zaloge novincev (rekrutov) v ozir jemljó. Zapazilo se je, da se je delovanje vlado skazovalo le s tem, da so se po umetno pridobljenih večinah državnega zbora Dunajskega kovale postave, ki so pogosto v nasprotji s potřebami in pravicami dežel. Tako daleč je že prišlo, da se narodi že pred vsakim sklicanim državnim zborom tresejo, ker morajo vselej se pripraviti na novo razžaljenje. Posebno kmetiški stan se po nemogočih javnih bremenih (davkih) in po napačno uredjenem organizmu močno stiska. Posa-meznim deželam pri tem vsled centralističnih postav ni mogoče vrediti se po različnih lastnih potrebah in me- rodajnih svojih razmerah. Kmetiški stan trpi dalje zavoljo splošne javne ne-varnosti, kije dospěla že do neprenesljive mere in ki je pravo zasmehovanje države s postavami. Jaz moram obžalovati, da se vladi nič ne mudi odgovoriti na mojo, to stvar zadevajočo interpelacijo. Dalje kmetiški stan po pravici toži, da se ni le mir med cerkvijo in šolo skalil, temveč da se ravno zdaj po splošnem glasu ljudstva tudi delà na to, da se razkolstvo, ki se na posvetnem polju že povsod šopiri, presadi tudi na polje cerkveno, — toži se, da njegova mladina v ljudski šoli divja postaja, da se njegovi sinovi v vojaški službi zapeljujejo k zaničevanji svojih verskih načel in domu přišedši popolnoma neubogljivi postanejo, — toži se, da vlada popolnoma nevarne, priproste molitvene družbe prepoveduje in razpušča, društva pa s popolnoma čudnimi nazori, kakor tudi socijalno-aemokratična društva pa se jej čisto nenevarna zdé. Kmetiški stan toži, da ga bogatimtvo prav brez vse brambe sme o dirati, da industrijstvo, ki mu odte-guje delaine moči in pri kakem zastanku svoje dru-hali, spustivši jih brez kruha, pošlje beračijoče in ode-rajoče v hišo, se enostransko pospešuje, — toži zarad odtegnjenih mu pravic v državnem in deželnem zboru, tako da ni zastopan po meri svojih davkov. Kmetiški stan toži, da so se mu prošnje do cesarja raztrgane in razrezane nazaj daj ale in da se je moral zavoljo njih še odgovarjati pred sodnijami. Tako pa trpi celo telo, če je tudi le en ud bolan. Res se ne more razumeti, kako da država, ki vendar še za svoje sovražnike ima velikodušnost in usmiljenje, more biti v stanu s svojimi lastnimi narodi biti v vednem boju. Vladi manjka vsakake dobrovoljnosti in vsakega ozira, to je! Na ta način se razume, da vlada pri ljudstvu nima nikakoršnega zaupanja, pač pa pri vseh pravih domoljubih zbuja najresnejše skrbi. Vendar-le bom glasova! za predlog postave; al nihče naj v tem glasovanji ne vidi zaupnice sedanji vladni sistemi, ker za zaupnico po vsem, kar sem rekel, nimam pač nikakoršnega vzroka." — Tako odkritosrčno je govoril kmet. Ustavoverski časnikarji so napadali ta govor s tem, da so rekli, da ga ni sam naredil, da se ga je iz glave naučil, kakor mu je bil napisan. To pa je le jalovo odbijanje tega, kar drugač pobiti niso môgli. Kar je Bârenfeind govoril, je gotovo glas milijonov druzih kmetov. Naj bi vlada ne bila gluha pri tacih tožbah, dokler ni — prepozno! Obravnava o zalogi slovenskih šolskih knjig. Govor dr. Coste. ~ ' - (Dalje.) Gospod Dežman je tudi rekel, da se sliši iz Ogerskega in Hrvaškega mnogo tožeb in da se je na univerzi v Gradci vprašanje stavilo, ali ne bi dobro bilo, hrvaškim in ogerskim učencem zabraniti, da ne smejo stopiti na graško univerzo. Da se je to vprašanje stavilo, ne dvomim, ker sem tega prepričanja, da je marsikteri profesor v Gradci tako vnet za nemško idejo, da ga groza popade, ako sliši kaj slovanskega ali ogerskega. Konstatirati pa moram tukaj, da sedanje hrvaške gimnazije so jako dobro znane in gotovo prav nič slabeje, nego naše, in da se morda marsikateri na hrvaški gimnaziji več nauči, kakor pri nas, ker učenec sliši prednašanje v svojem maternem jeziku, kateri bolj gré do srca in do uma, kakor tuj jezik. Če je pa gosp. Dežman rekel, da bi morale biti vse srednje šole v Avstriji take, da se poduk le v nemskem jeziku daje, je to zahteva, katera ne samo členu 19. državne osnovne postave nasprotuje, temveč tudi sedanjim šolskim ukazom. Ali nimamo v Avstriji Poljskih, Rusinskih, Ceskih in Laških šol? Ali misli gosp. Dežman, da se bodo vse te šole danes odstranile zarad tega, ker on to za potrebno spozná za vresni-čenje „9íet$8ibee-e" ? A on to prav napačno imenuje „Oeflerretdjtfdje 9teidjgibee" ! Avstrij ska državna ideja ni ta, da bi se narodi ponemčevali, temveč Avstrij-aka državna ideja je ta, da naj bode pravična vsem národom, kakor to člen 19. naših državnih osnovnih postav določuje. (Dobro!) Naj se vresniči geslo cesarja Franca I., kakor je napisano na Dunajskih dvornib vratih: f)Justitia regnorum^ fundamentum" (pravica je kralje8tvom podalomba) ! Ce pa hoćemo narode siloma v nemski narod prenarediti, potem pač ne bode več „justitia" veljala. (Dobro !) Mi ne poznamo „državnega" jezika. Presvitli cesar sam govori s tištim, ki k njemu pride, v njegovem jeziku, z Ogrom ogersko, s Hrvatom hrvaško, z drugim zopet Česko ali poljsko. Sklicujem se tukaj tudi na državni zakonik, ki izhaja v vseh jezikih države; sklicujem se tudi na to, da, čeravno je v Dunajském parlamentu poglavitni jezik nemški, vendar je še vsakemu poslanců na voljo dano tako govoriti, kakor mu jezik teče in srce bije. (Dobro!) Druga ovira, katero je gosp. Dežman omenil, je, da nam manjka učiteljev. To je istina; al to se ne godi samo nam tako, temveč vsem narodom v Avstriji, in, če pregledujemo razpise služeb, bomo videli, koliko služeb je praznih ne samo za srednje, temveč ravno za ljudske šole. Tudi za tožbo tedaj , da imamo premalo učiteljev, nič druzega ni, ko stara tožba, katero izrekujejo tudi druge dežeje. Po sto in sto učiteljskih služeb je izpraznjenih na Ceskem , kjer ne morejo dobiti učiteljev, in ravno tako manjka učiteljev tudi v spodnji in zgornji Avstriji. To pa tudi ne more dru- gače biti, ker se je toliko novih šol ustanovilo. Gosp. Dežman je tudi rekel, da 10.000 gld. bode premalo za tak šolski zaklad. Da! temu moram pritr-diti, in dobro bi bilo ustanoviti zaklad z več denarji; al mi se moramo ozirati na revščino naše dežele in zarad tega ne moremo nasvetovati več nego 10.000 gld. Ni se nam bati tega, da bi v prihodnji sesiji moral sl. deželni zbor zopet novo svoto dovoliti, ker bomo skušali s tem zado3titi vsaj najpotrebnišim zahtevam seda-njega časa. Da ne bomo velikega besednika slovensko-latinskega ali grško slovenskega v natis dali, to je istina* To ni mogoČe in tega tudi ne bode nobeden zahteval od nas, ker nam je mnogo bolj potrebna kaka druga stvar. Nam je potreba učnih in šolskih knjig ne samo, da se naša mladež lože uči, da bolje razume, kar se uči, temveč zarad tega, ker se v viših realkah in gim-nazijah naši mládenči izrejujejo v vseh stvaréh potrebnih za praktično življenje. Ako se v šolah ne nau-Čijo slovenskih tehničnih in strokovnjaških izrazov, kako jim bode mogoče, v svojem času na Slovenskem služiti za advokata, zdravnika, sodnika, uradnika itd.? Potem se zgodi, kakor dan danes, da brez popolnega znanja slovenskega jezika prevzamejo take službe, v katerih imajo občevati s slovenskim ljudstvom, pa ne morejo. Res je pa, da se je těžko nadjati, da bomo dosti pisateljev našli, in to tem manj, ker je finanční odsek predlog deželnega odbora nekoliko skrčil. Al o tem bodem pozneje govoril pri 5. točki, in tudi tam svoj predlog stavil. Zdaj hočem le konstatirati to, da je gosp. Dežman sam rekel, da je treba učiteljem kako nagrado dati; kajti noben učitelj se ne bode samo zarad časti na literarno polje podal, ampak le, če bode tudi mate-rijalnega dobička pričakovati smel. Gospod Dežman je to sam pripoznal, da bode težko slovenskih rokopisov dobiti, če pisateljem nobene nagrade ne bomo přivolili. Dolgo in obširno je govoril gosp. Dežman tudi o tem , koliko se šolskih knjig dandanes piše, kako pridejo vsako leto ali skoraj vsakega pol leta nove knjige na dan in kako so obtoženi stariši naših učencev ravno s to nadlogo; al strokovnjaki, ki se „par excellence" strokovnjaki imenujejo, niso s tem nič zadovoljni. Jaz sem z mnogimi govoril in vsi so pripoznali veliko to in nepotrebno nadlogo; vsi so rekli, da je to velika ovira našim šolam. če mora učenec vsak se- mester 20 gold, samo za nove učne knjige dati in do-stikrat tudi zarad tega, da jih je njegov učitelj spisal, in, če jih drugo leto, ko dobi zopet novega učitelja, mora v kot vreči, je to gotovo velika nadloga in sitnost in sicer nepotrebna sitnost. Res je, da znanstva napre-dujejo; al tako nikakor ne napredujejo, da bi bilo treba vsakega pol leta šolske knjige prenarejati. Sklicujem «e na besede mnogih strokovnjakov, ki so filologije pro-fesorji na srednjih šolah, in ki so izrečno rekli, da tista šolska knjiga, katero smo še mi imeli kot latinsko in grško berilo, tako imenovana „Clirestomatija", bi ravno tako dobra bila in morda še boljša, kakor da so učenci sedaj primorani, v vsakem razredu klasike nakupovati, tri ali štiri strani v enem pol letu brati in jih potem zopet v kot djati. — Tedaj tudi to ni istina, da je potrebno, da se vpeljejo vsaki čas nove knjige; marveč je najbolj škodljivo, da se vpeljujejo šolske knjige iz Nemčije, posebno če so knjige zgodovinskega in zemlje-pisnega zadržaja, in če se taki zemljevidi v šolah ra-bijo, na katerih je A v s trija kot en del vélike Nem-Čije narisana. Tako na primer je Kranjski deželni šolski svèt prisiljen bil, enkrat take zemljevide, ki so se vlezli v našo deželo, precej preklicati. Kar Jesenkovo knjigo zadeva, o kateri je gosp. Dežman rekel, da jo je ministerstvo potrdilo, a da je pozneje aprobativ preklicalo, moram reči, da meni o tem nič znano ni. Mislim, da je kaka pomota o tem, ker je Jesen kov ,,občni zemljepis" privoljen bil za šolski nauk v gimnazijah in realkah , pa da je přišel pozneje od ministerstva drug ukaz, kateri reče, da se zemljepisje nima v slovenskem, ampak v nemškem jeziku prednašati. Se vé da, če se to godi, potem je knjiga faktično preklicana. Gosp. Dežman pravi, da ministerstvo dovoljenja ne bode dalo za vpeljavo knjig v šole na podlagi samih rokopisov. To je istina. Tega vlada nikdar ne privoli prej, nego je rokopis natisnjen ; ali v nobenem predlogu ni rečeno, da bi se tako privoljeoje zahtevalo, temveč v 6. točki je samo rečeno to, da se takim rokopisom prednost dá, za katere je ministerstvo uka kake remu-neracije dovolilo, ali katere je deželni šolski svèt posebno priporočal. Tako se zmirom godi pri rokopisih, kakor je na primer navedeno v porocilu deželnega odbora priloga 17. . Gosp. Dežman misli in pravi, da te knjige tudi ne bodo imele dosti kupčev, da bodo toraj segnjile v naši registraturi. Tudi to je mogoče, al to ne more biti ovira našim predlogom. Nam je treba, da tište najpo-glavitneje ovire, na katere se ministerstvo zmirom skličuje, odpravimo. Zatoraj se jaz sklicujem na besede ministerstva samega, katero je reklo: „ipteju ïommt ettb* ítd), bag ber Pangeí att tutb ÇiifSbitd&ent, fo tote ait anberen ?e^rmitteín fiir bett 2ftitteífd)uíunterrid)t in ber flottent* fdjett ©pradje nmtauS mdjt fo rafdj unb ttoCljïanbtg be^obett 'tourbe, atS feineqett ttt 2íu$fid)t gefteíít borben toar", in dalje pravi ministerstvo: „®et $út unb ber getfttgen Éttftrettgung beê fío&entfdjen SSoIfeê ijî e$ atteint gegefcett, an fcer £attb t>er 5lttreguttg burd) ba$ beutfdje Suíturíe&en jette Utmtogltdjfeit (da namreč ni slovenskih knjig) ttt fiïrjefter Swft ht- feittgett." Tedaj ministerstvo samo je reklo: odstranite to, naredite slovenskih šolskih knjig, potem bode učni jezik slovenski! Mi smo toraj primorani pred svetom in pred svojim narodom, da ustanovimo tak zaklad, kateri bode najvažnejše ovire odstranil. Meni se zdi, da sem enkrat bral, kako je minister Giskrav Ljubljaui govoril z denašnjim gospodom poro • čevalcem (dr. Bleiweisom) in, ko mu je dr. Bleiweis tožil, da nimamo slovenskih sol, je Giskra odgovoril: „Priskrbite si jih sami!" Dobro! tudi to je nekaj, čeravno ni pravično, gledé na veliko podporo nemških sol iz državnega zaklada. Ker smo primorani sami kaj storiti, zato smo to pot nastopili. Gosp. Dežman je rekel: „Saj so druga pota, po katerih je podpirati mogoče šole, in posebno je to kaka dotacija za fizikalični kabinet ali šolsko bukvarnico." A kar to zadeva, je za take potrebe dežela že mnogo storila in bode še mnogo storila, kedar pride do tega, da se realka preseli v novo poslopje. — Gosp. Dežm an je dalje rekel, da bi rajši dal 10.000 gld. za notranje naprave v novi realki. Saj ni deželni zbor še nič odbil, saj ni rekel, da ne bode vse potrebno za novo realko storil; al mi zahtevamo tudi nekaj za slovenske šolske knjige, in daje tudi to učni pripomoček, je gotovo. Kajti marsikateri učenec ne vidi v vseh letih svojih studij na gimnaziji ali na realki nič druzega kakor učne knjige in, če so tudi najboljše knjige v šolski knjižnici, ne pride, da bi jih bral. Tedaj so šolske knjige véliki učni pripomoček, in če se to v tem letu ustanovi, bode mnogo koristilo slovenskemu národu. Gosp. Dežman pravi, da je to blaga misel, če hočemo tudi slovenski národ pripeljati na višo stopinjo omike, on sam dostavlja, da tega ne bodemo dosegli in naj se rajši koj danes odpovemo svojim nadej am in naj se vtopimo v veliko Nemčijo. Gospoda moja, tega ne bomo storili, ampak borili se bomo do zadnjega za to, da se obrani in da se tudi pripelje na višo stopinjo omike naš slovenski národ. Ako mu ni dano od Boga, da se bode ohranil, naj pade; al mi vsaj svoje roke ne damo, da bi slovenski národ uničili ! (Živa pohvala.) Kar gosp. Dežman dalje pravi, da vsak bolj iz-obražen, posebno tak Slovenec, ki končá svoje studije na realki ali gimnaziji, nemški jezik potřebuje, moram reči, da temu mi nismo nikdar ugovarjali, temveč ravno zarad tega smo zahtevali in priporočali utrakvizem v naših srednjih šolah, da se naši učenci, ki so vezani na to, da stopijo na više šole, tudi v nemškem jeziku izurijo. Očitno tedaj protestuj em zoper to, kar se nam zmirom podtika, da hočemo odstraniti nemški jezik. Mi obdržujemo nemški jezik tam, kjer je potreben; al mi rečemo to, da slovenski národ kot národ, ponemčevati, je zoper božjo in zoper državno postavo. Gosp. Dežman je stavil predlog, da bi ta zaklad bil samo za strokovne sole, in je toraj tudi izpustil meščanske šole. Ali jaz mislim, da ravno za me-šcanske šole je ta zaloga jako dobra, da bode koristila, če pridemo enkrat do takih sol, sicer pa ne vem, kedaj da bodemo pri nas dobili meščanske sole. Ce pa pridejo, in bi mi ne imeli primernih slovenskih knjig — kajti vlada jih ne bode dala — potem ne bodo te meščanske šole nič druzega, kakor šole nemškutarstva. Meščanske šole ne podučujejo zato, da bi njeni učenci stopili v više šole, ali da bi postali uradniki i. t. d. , one le iz-učujejo za splošno meščansko življenje, in če hočemo to doseći, ni dvomljivo, da se to zgoditi more le v slovenskem jeziku. Dostikrat se je že pokazalo, da je tudi v tem zboru kakor v vsakem parlamentu več strank, če pride kako državnopravno prašanje na posvetovanje. To je naravno, to ne more drugače biti, al tukaj ne gre za državnopravno prašanje, tukaj ne gre za nié druzega, kakor da mi revni Slovenci skrbimo tudi za svoj národ. In kolikokrat smo slišali od une strani: ,,Ce smo ravno ločeni v državnopravnih vprašanjih, smo vendar pripravljeni v národih zadevan pomagati slovenskemu národu." Gospôda moja, toraj mislim, da na tej podlagi bode stal ves zbor, in da ves zbor bode dovolil to, kar je neobhodno potrebno za slovenski národ. Za pravice našega národa danes gre, in toraj se nadjam, da bode predlog finančnega odseka enoglasno sprej et. (Živa pohvala.) (Dalje prih.) Mnogovrstne novice, * V Dalmaciji imajo hudo lakoto. Na otoku Arbe-skem živijo se prebivalci že dalje časa samo od želoda, v druzih krajih od drevesnih skorij in brinjevih jagod, in celó tega jim je že pomanjkovati začelo. Po „Ta-gespressi" sta nedavno 2 člověka, Jurij Tinrin in Josip Parbukovié, v pravém pomenu te grozne besede lakotě umrla. Povsod manjka živeža in ker so Primorci ubogi, si ga ne mo rej o do važe vati od zunaj. „Nad loga je stra-šanska — piše „Vaterl." — kajti Dalmatinci ne umejo si lakotě tolažiti z „verskimi predlogami". * His na Dunaji je lani bilo 10.896. Med temi jih je dávek plačevalo 7165 , ostale so bile ali popolnoma ali le deloma davka proste. Hišni gospodarji so lánsko leto od svojih gostačev najemščine (činža) dobili 44 milijonov goldinarjev in pol. \aši dopisi. Iz Postojne 18. sveč. —n—. (Volitev novega župana.) Danes so odborniki velike Postojnske občine si župana izvolili. Ker se je, žalibog, naš vrli in spoštovani narodnjak gosp. Andrej Lavrenčič županstvu odločno odpovedal, izvolili so si odborniki mesto njega za župana gosp. Miroslava Vi čiča, posestnika v Postojni. Sicer je on pošten in izveden mož, si bo gotovo tudi priza-deval vsakemu pravico skazovati, al dozdeva se nam, da cika zeló na nemčursko stran. Obdan je pa tudi s svetovalci, kateri nimajo srca do milega domačega jezika, ampak so zavzeti za „nemŠko špraho". Vsaj je ta dan že tudi volilni zapisnik se v nemškemjeziku na-redil! — Da se volitev ni brez agitacije dognala, ume se samo na sebi. Pri tem so se spet v prvi vrsti odlikovali nekateri c. k. uradniki, ki vže po navadi pri volitvah zvonec nosijo. Z nekaterimi domaćini, svojimi privrženci so se na vso moč napenjali narodno stranko spodriniti, kar so tudi dosegli; od njih strani se je več ugovorov pri volitvi odbornikov, opiraje se na različne §§., slišalo, kedar je šio za to, da se kak glas narodnjakom odbije. Posebno so se pooblastila pretresavala na vse strani, in če katero ni imelo do piČice vseh postavnih pritiklin, protestovali so zoper dotični glas, in niso glasovanja pripustili, — ko se pa „einer Don ifyre Seuť" oglasi, rekoč, da ima pooblastilo od dotične osebe domá in ga hoče kas-neje donesti, ne pride jim na misel zoper njegovo glasovanje ugovarjati, marveč spodbujali so ga, naj le glasuje! In glasoval je, pa dal med drugim svoj glas možu, ki je s tem 13 glasov vjel, in sedaj ni le odbornik, ampak svetovalec, pa bi morebiti še odbornik nebil, ker sta gospoda D. in S., obá od narodne stranke priporočena, vsak po 12 glasov imela. Po postavi imela bi biti med temi tremi ožja volitev, al ker od narodne stranke se nihče ni za to potegoval in resno ugovarjal, se to ni zgodilo. Naj bi bil pa narodni kandidat na enaki način večino dosegel, verjemite mi, da doneli bi bili protesti od nasprotne stranke, a tudi zavreči ne bi se dali, kajti postava vele va to. — Čuditi se pa tudi moramo omahljivosti nekaterih odbornikov. Čuli smo namreč, da se je prejšnjemu županu gosp. Lavrenčiču pred volitvijo novega župana poklonila zaupnica, ki jo je podpisalo nekih 12 odbornikov, če ne več, v zahvalo dosedanjega težavnega amarljivega in poštenega županovanja, pa dodala tudi prošnja, naj bi jim on tudi v prihodnje županoval. A kaj se zgodi? Na dan županove volitve od teh mož trije odpad ej o in svoje glasove drugemu dadó! Ali je to značajno,, ali je to možato postopanje? Petelini so na strehi, ki jih zasuče drugač vsaka sapa. Ako pa hočete, da vam uradniki, ki so danes tukaj, jutri drugod, tudi v prav domačih zadevah zapovedujejo, no, potem je volitev le komedja in druzega nič ! Bomo videli, kako vas bodo ti gospodje, katerim se zdaj samo na ljubo nemčurstva na limanice vsedáte, branili pri ustanovljenji novih davkov. Cakajte, t akr at bomo vas poprašali. Iz Notranjskega 18. sveč. — Prav spomladanske dneve smo imeli dosedaj, in že smo mislili, da letos ne bo snegá. A stari pregovor pravi, da „zima in gosposka nikoli ne prizanese", in res je to, kajti vže dva dni zaporedoma sneži pri nas, in pobelil je sneg zemljo. Pa saj je to tudi prav, da se zemlja odpočije, in se njena rodovitnost pospesi, ker je krvavo potrebujemo. Iz Vipave 21. sveč. — V „Slov. Naroda" 41. štev. razliva tukajšni dopisnik po navadi svoj zopet „rumeni žolčnjak" puhlo svojo inteligenco na tukajšnjo čitalnico. Iz tega je do slednjega razvidno, da „Vipavski Sokol" ni več tište dobe sin, v kateri je svoje perutje v domu domačem razpenjati jel, — krila ga bode — kakor v opominljivem pomišljaji žugaje prerokuje, tujih prijateljev — „preprijazna peta." Vošimo mu dober tek! Dopisnik „Narodov" se strašansko trudi dokazati, da je, Sokolova veselica „baš" bolj simpatična bila inteligenciji in tudi manj izobraženemu ljudstvu, kakor čitalnična „mišjedlaška" predstava ; se ve da „mišjedlaška" manj kakor Sokolova „podganodlaška". „Narodovec" očita našim vrlim domorodcem in domorodkinjam slavohlep-nost, med tem ko svoji „psevdo-sokolski" veselici glorijo bobna. Vprašamo ga le: Kje je bila deževnega dne pri tolikanj obiskovani veselici „Sokolova sokrovica"? Mar se ni bila izpuhtila pod slavo ugodnega tujega perja? Mi nismo nestrpnosti do „Sokola" kazali, podali smo vam radi roko narodne prijaznosti in vzájemnosti, al ošabni v svojem „slavoletji" ste jo „ničemnikom" vašega dopisovalca odstranili. Prav tako! „Ničemniki" zase, „imevniki" inteligencije vaše pa za vse! Raz-livajte rog inteligencije nad svojo „inteligencijo", a blago-volite se spominjati, da čitalnica naša ni potřebovala vaših neznanih moči, kakor vi n a š i h in tujih pod devizo „Sokolova predstava". Ne, da bi se v daljni razgovor z vami spuščati hoteli, vam voščimo „imevni-kov vso imovino", da jo spravite pod krila prihodnjega „lisastega Sokola". Iz Zeleznikov 18 sveč. — Zopet imam „Novicam" sporociti žalostno dogodbo, katera se je 15. t. m. pri nas pripetila. V zgornjih Železnikih so v hiši št. 32 našli gostača J. č., ženo in edinega blizo dveletnega otroka ob 9. uri dopoldne zadušene. Žena in otrok bila sta že mrtva in ni bilo za nju več pomoci; samo pri možu bilo je še skušati, ga smrti oteti, al vse moje prizade-vanje je bilo zastonj ; umri je včeraj tudi on za mož-ganinim mrtvudom. Kriva te nesreče bila je zopet lah-komišljenost. Ker so prejšni dan kruh pekli, se je neko gnjilo, okoli peči oklenjeno lesovje vnelo, strupeni sopár ogelnega okisanca se je po sobi raširil in gostače zadusil. Naznanite, drage „Novice" žalostno to dogodbo v svarilo drugim, da zopet vidijo, kako sila nevařen je v zaprtih sobah ogljeni sopuh. Ivan Dominik. Iz Ljubljane. — Deželni odbor, v katerega je bil namesti zdaj na Dunaji bivajočega gosp. Dežmana po-klican g. Fr. Rudež, je razpravljal in konečno vredil načrt, po katerem se imajo podučevati predmeti na dve-letni deželni sadje- in vinorejski šoli na Slapu in ka-tere knjige se imajo pri podučevanji posamesnih pred-metov rabiti. — S skiepom deželnega zbora 9. januarja leta 1874. novosistemizirana služba učitelja za na toro- 63 znan s ke vednosti na deželni gozdarski soli v ne perku se je oddala Fr. Žepiču, adjunktu nadeželn kmetijski soli v Gorici. — Na priporočilo c. kr. dežel " . novoosno čilo itd. v Narodovo" Ker „Laib. Ztg. u vest, ,,Narod" ni rekla, da „popravlja'4 pa od )f popravka" govori tedaj mora med tema dvěma časni koma nekaka skrivoa zveza biti, da za potrebno priznata drug druzega nevidno popravljati. Med kompetenti za meato po dr. Jan. Bleiweisu izpraznjeno je tudi deželni živinozdravnik po 191etnem službovanji iz Dalma- Dalmatinski, ki želí nega šolskega sveta je deželni odbor sklenil vani obrtnijski soli v Novem městu dajati pod pore iz deželne, od Kranjskega deželnega zbora 28. no vembra 1873. leta votirane ustanove „cesarja Franc Jožefa" potem, ko se bodo deželnemu odboru nadrobno čije v Ljubljano prestavljen biti in je tudi sicer za to naznanili stroški in potrebščine te obrtnijske sole. — město sposoben, ker rojeni Slavonec je hrvaškega je-Dopis Ljubljanske hranilnice na sklep deželnega zika popolnoma zmožen, po takém pa tudi ume jezik naš, zbora zarad realkine šole v novem hranilničnem po- brez katerega ni mogoče se z našimi ljudmí na kmetih slop]i je bil na znanje vzet in se bode prihodnjemu ob času živinskih bolezin porazumeti, kar pa je neob- deželnemu zboru předložil. tem odgovoru naznanja hodno potrebno. udno ! da vladni razois službe ni hranilnica, da je začela z mestnim magistratom znanja deželnega jezika izrekoma zahteval. obravnavati to stvar, z deželnim zastopom pa je ne obravnava več. (Danes se pri deželni sodniji) začne obravnava, pri kateri bodo nekatere gospe, prepogumne denarne (.Državna založnica za deŽelo Kranjsko), o kateri špekulantovke, glavno rolo igrale. Tedaj tudi Ljubljana smo v 6. lis f u pisali > vlade svoje delovanje 28. dne t. m. začne po razglasu c. k. deželne in ne samo Dunaj, ima ) to je j prihodnjo povemo drugi pot. Danes skandalozno pravdo. Kar zvemo i j to j da Je ; kakor slišimo i soboto. Koliko se bode obr es ti (Činža) plačevalo od 100 gold, na pósodo dobljenega denarja, in koliko po- pravdo poslušat priti, pa se jim ni dovolilo. kakih 30 Evinih hčerk pri sodniji vprašalo, ali smejo vra čila plaćalo za druge stroške, ki jih ima založnica, kakor tudi to, kedaj in kje naj se prošnje vlo- ki ga (Tišti Peter Caprin), Laški železniški delavec, e o vseh Svetih tam v Trnovém na Notranjskem žijo za posojila, to vse se izvé iz naznanila, vsak lahko bere v pisarnici podružnice c. kr. Dunajské banke (na vélikem trgu pole (rotovžu) v Ljubljani. To naznanilo se bere tudi v da- mla(Ji in stari mró. Obe bolnišnici g mestne hiše ki svojega tovarša Jož. Korazza zaklal od deželne sodnije na vislice obsojen. Je bil 18. t. m. našnjem „Oglasniku (Koz) še smirom ni konca ni kraja v Ljubljani ; dežeina na spodnjih Poljanah, in mestna v Trnovém — ste zmirom še polni. Dopolnivne volitve mestnega odbora bodo Ker je bila postrežba v mestni kozavi bolnišnici v aprila meseca. Kakor slišimo, se utegne narodna Trnovém po navadnili strežaj ih in strežajkah nes trp j ivo stranka udeležiti prihodnjih volitev. slaba, so usmiljene sestre iz deželne bolnišnice poslednjem listu smo poroČali, da sej a m est- rade so pre- nega odbora, v kateri se je zidanje mestne šole izročilo 8tavbini družbi, je bilaviharna. Zdaj pa slišimo da ta vihar se je iz mestne hiše razširil po mestu med obrtnike mestne, pri katerih je veliko nevoljo iz- budil cen ej ša ponudba Falischinova in družnikov njegovih zavrgla. Ne zoper stavbeno družbo gré nevolja obrtnikov, kajti ona ima isto pravico do ofertov kakor bile naproŠene prevzeti skrb za postrežbo vzele težavno opravilo. No, vi gospodje, katerimje orden usmiljenih sester zmirom trn v peti, kaj pravite vi temu? (Zivinski sejmi) so zdaj spet po vsem K ranj - sklep odborov , po katerem se je za 895 gold. skem dovoljeni. Gospodarji! ne zabité pa nikoli živinskih pôsov s živino na sejm vzeti. (Poslednji dve gledaliski predstavi): „Lumpaci vagabund in „Brati ne zna pa Selski brivec" radi vsak drug podvzetnik ? (12) V gemeinderatha" ? ki nevolja sega na tisto večino vvrstimo med predstave, vse hvale vredne. Ker tudi so nasproti drugim tako očitno enostransko glasovali za nasvet Laschanov. gledališče je bilo še precej polno , tedaj tudi blagajnik menda ne bode tožil, da je premalo skupil. Cemu cij o ? so pra vij o s katero pravico more město razpis i za javno konkuren- (Znamenja casa !) „Slov. Narod", ki se sicer ? ki .Ie zmirom v in ali malo briga za cerkvene obrede, se je na dan pepelnice denarnih stiskah , zavre či skor 900 gold.? se spodobi, da odborniki, ki so upravnik i ali dělnič ar ji stavbenega društva, glasujejo za svoj žep? zeló potresa! s pepelom. dolgem — celó vvodnem članku je kričal svojim naročnikom „plačajte"! Čajte"! Ta časnik, ki svetu tako rad oklicuje na Da stavbeno društvo prevzame zidanje, ima sam prav, vsaj ga je dobilo po sklepu mestnega odbora, al da se nekateri gospodje na „rotovžu" tako spozabijo t naj to jim ne delà kredita pri mestjanih, ki zahtevajo, se mestne zadeve korektno obravnavajo in ne razsojajo tedaj jim enostransko. Zato so zdaj že tudi nekateri taki mest-jani ,,pla-kako svojih papir j i, plačnikov pa ne. Tako se godi vsacemu časniku, ki svoje liste ljudém pošilja, ki jih niso naročili popolnoma slabih nogah stojé „klerikalni" časniki zdaj nadlog ne more več zakrivati, da ima naročnikov sili nica", ki po sili svojo rob o. Uboga f) narodna tiskar- mora „Národová" rej ni ca biti! ki so pri zadnjih volitvah „gemeinderatha se zeló napenjali za njegovo volitev, lo grla siti tega go- brano štiman" na to (Poberki iz časnikov.) „Slov. Narod" je „sem- spodarstva. ce kak Arko ali kak drug nje- Lai- (Za vkvartiranje vojakov na Kranjskem) za le- bacherici" VL&LL\J O LÀ ULI GtJJL JU <Àê IV j IVarW il i. H ttli AVt* IV UX U go vi h pobratimov liberalstvo razbobna po Triesterici" in t1«-»«»»^**:" >j ministerstvo določilo , da se za po- lošnje leto je c. kr. potne vojake od feldvebeljna in enacih šarž navzdol tistemu, ki vojake na kvartirji ima, za kosilo, katero vojaku praviloma gré, iz cesarskega zaklada plača 17 zvedel y )> y ,Tagespošti", in celó tele grame pošlje „Pressi". Da bi ti dopisniki in telegra-misti si ne služili s tem grošičkov, „slava" mladoslo- novih krajcarjev za en porcijon (Dva Ljubljanska uradna Časnika.) venska ne bi škode trpela, če tudi bi svet nemški ne da so vládne verske postave „Narodu" še Ko davno „Slov. Narod" prinesel novico, je ne- prekrotke in da Novomeški učitelj Šuklje hoče „meljt îicfyt", ,,nod) rnefyr Stdjť' in kako boljo službo, o katerem da za službo de- „Glas", ki ga dobro pozná, tako-le piše: „Prof. Suklje, želnega živinozdravnika se nihče ni oglasil, je „Lai- znani nekdanji suplent v Gorici, je začel bobnati zoper bacherica" čez par dni rekla, da so se za io město katoliško cerkev. V „Narodu" je priobcil po liberalnih oglasili štirje kompetenti. Na to se oglasi spet „Narod" listih že stokrát pogrete fraze gledé novih postav --.»v^^v.^w». ^^ «V, ------- ~ ------- r ^ t? ' - . V. - * — " - -----------r----- tako-le: „Laibacher Zeitg." „popravlja" naše poro- zoper cerkev in njene pravice, katerih s težkim srcem Čak a. aaa. Podpisal jih je s svojim polnim imenom, iuai sutviu in aa ustavoverni zaravniKi mu íe se Kase 4 profesor" ne sme manjkati, škoda da ni še dostavil tedne življenja obetajo. Mi hočemo čakati, ko začne AT ntnu/Mn Air tvnvt/in«i Irn^nliXlrn n v»lr a tt X n ^ a i i ! Irlllr atti nn : —x__x^ i„ _______x____x* i.■ ____ tudi staviti in da ustavoverni zdravniki mu kake » yy Majarončkov y vendar katoliška cerkev še stoji! kukovica peti, potem še se more Neka čudna prikazen pa je to računati bolj kar celó v telegramih iz Dunaja od 23 t. m. v Noviear iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Cesar naš pride v petek iz Ruskega tek, da strogo čujejo nad vsakimi razpravami o fi haj amo Obzoru" in druzih listih da so državni pravdniki dobili napo nazaj Vsa poročila so soglasna v tem, da so ga povsod list > ki ga osebno ministru in da mahoma zabranij z očitno radostjo in veliko častjo sprejemali. Nihče pa napada. Vsled tega je bilo zabranjenih že več časni ne vé še, ali bode to cesarjevo potovanje na Rusko o kov, tudiustavoverskih. Dunajski Tagblatt zato ministra % a . * ^ m m m m m m A « * W~W -m ^ — ^ ^ / ^ ^ imenuje naj bolj obrekovanega a tudi naj- Zato D Prêt politiki Evrop ej ski kaj premenilo ali ne. Dunajski in Angleški, Francozki in Pruski časniki brez bolj „varovanega konca in kraja pretresovajo zdravico, ki jo je Ruski Odbor, ki je bil v zborni posla volj za car pri slovesnem obědu napil našemu cesarju. Trezni pretres vladnih politiki v tej zdravici, ki je povdarjala, da prijaznost prepočasno. „Bohemia" se boji, da zato verske postave kih predlog, delà liberalcem med vladarjem Ruskim, Avstrijskim, Nemškim in An- ne pridejo pred majem mesecem v obravnavo in da gleškim je najbolje poroštvo za ohranjenje mirú, ne vidijo po takem imajo „klerikalni" poslanci dovolj časa se pri- Ne boj se pa, da O---------J---J L----. .-------J--J ---.7-----~ daj I pa tako neu8miljeno in temeljito maha po svojih prija teljih, jih je strah, da ne bi njegova obsodba brezver-stva v očigled vladnih verskih postav imela v viših krogih naslombe kajt kardinal je mož zaupanja na onih mestih in vé in pozná, kaj ondi govorijo in mislij Zato ima njegov pastirski list zdaj toliko pomembo pri brezvercih , in zato tako grozna jeza nad tem pis- ki mom delalnim močém zaslužek in kruh nakloni v sedanjih Časih revščine. Komaj je přišel blagi ukaz cesarjev na svitlo, jeli so se Časniki Dunajski priČkati: „ sprožil pri Njegovemu bilo ki se ne giblje v navadnih podukih ljudst so drugikrat in v mirnem Času, na pravem mestu y am pak danjim viharnim m primerno krepk kdo Veličanstvu ta ukaz," ker Je znano y da ministri ga niso. Ves to je prepir je bil pražen ; kajti iz milega srca cesarjevega samega je iz- povzdiguje zoper novodôbno poganstvo, ko že vsak fantalin si drzne Boga in kar je Božje, tajiti in zasme hovati polne tacih časih ne veljá rahla beseda, treba je zavesti o tem, kar se okoli nas godi. viral oni ukaz. Zb posl přetekli teden bila je ta, da je šio za to odp najvažnejša obravnava V # Žitna cena ali naj se tempelj na časnikih in koledarjih (pratikah) ali ne. Ministerstvo je bilo za to, da ost država veliko dohodkov priporočalo odp gubi branj Celó j h uj tega ker sicer veliko govornikov pa je nespodobnega davka na v Ljubljani 21. februarija 1874. Vagán v novem denarji: pšenice domaČe 7 fl. 20. 8 fl. 6. tursice 5 fl. soršice 4 fl. 20. ban&ške rži 4 fl. 80. in „klerikalnim" poslancem liberalci slavo pojó „narodnim" , da so s pravimi liberalci 2 fl jecmena 3 fl. 90, Krom p prosa 3 fl ajde 4 fl. 80 ovsa 3 fl glasovali za odpravo tega štempeljna, in zasmehujejo laži-liberalce, češ, da so le „ces. kralj, vládni liberalci" o Kursi na Dunaji 23. februarija. Ažijo srebra 105 fl. 6% metaliki 69 fl. 10 kr. kr kakor naš baron Apfaltrern in drugi, in pa nekatere njim privržene Poljake. Pri glasovanji je vendar z m Narodno posojilo 74 fl. 40 kr. Napoleondori 8 fl. 92 kr. ministerstvo s 15 gl 129 glasov proti 114 To pa je tako siromaška da se vidi - JLLJKJ ^líiOV V JL JL JL - \XCAJ OU V 1U.J * ministerstvo nima veliko zvestih prijatelj ,n1«/l«ift i, ATss-^4- (( 4-.-.A: da gal zmaga danje Zato poslednja „Sonn- u. Mont.-Ztg." piše, da tudi že se-več. Loterijne srećke: v Gradcu na Dunaj 21. febr. 1874: 60. 15. 18. 70. 7. 10. 32. 76. 54. 46. tralistična stranka je začela ministerstvo v vrsto bolnikov Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 7. m area. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik : Jožef Bláznili ovi dědici v Ljubljani.