22. âtev. V Novem mestu 15. novembra. 1885. Dolenjske Novice. Izhajajo 1, in 15. Tsacega meeeca. Cena Jim Je za celo Kdor želi kako oznanilo Vj,Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr, ^ Naročnino in dopise tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi erkami sprejema J. Krajec v Novem mestu. 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Dmžba ss. Cirila in Metoda. Ciril in Metod! — kdo še ni slišal teK imen? kteri Slovenec jih ne imennje z veseljem? kteri, pravim, bi bil vnemaren, ako sliši ti sveti imeni zlasti letos, ko obhajamo lOOO let, kar je sv. Metod izdihnil svojo blago doSo?! Pa res, koliko sta nam, sta vsem Slovencem prinesla ta sv. brata ! Prižgala sta jim lu5 sv. vere, ki edino more človeka storiti srečnega na tem in unem svetu. Začela sta pa tudi prva pisati lep naš jezik — še veČ, storila sta celo, da so rimski papež privolili, da se je sv. mala brala v slovenskem jeziku in se bere v ravno tem jeziku se sedaj pri veJiko milijonih ljudi, — Ljubi bralci, iz tega paž lahko viditi, koliko hvaležnost smo dolžni sv. Cirilu in Metodu; dve najdražji reči imamo od njiju, sv. vero — in pa, đa se je^jej pisati, da se je ohranil milo doneči jezik slovenski i Ali vsaka dobra reč ima sovražnike. Taka je tudi z lepima darovoma, ktera sta nam prinesla Ciril in Metod — vero katoliško in s slovenskim jezikom. V službi božji, t. j. zlasti pri sv, maši, smo zgubili mi Slovenci že davno svoj materni jezik. Mesto njega nam rabi latinščina. Tn bomo paČ težko še kdaj dobili nazaj stare pravice. Ali dandanes si prizadevajo nali nasprotniki, sosednji Nemci, Lahi in Madžari zatreti kolikor mogoče naš lepi jezik tudi drugod v šoli, v cerkvi, v kan-celiji; — Želé in skušajo iz Slovencev napra-viti Kemce, Lahe ali Madžaije! In res so nam jih v nekterih stoletjih že potujČili več, kakor polovico! — Ljubi moji, ali ni to žalostno? Ali nas ne bode v STce bolelo, če na to le mislimo? Nam li ne bode tisti jezik najljubši, kterega smo čuli kot nedolžna deca iz ust predrage mamice? Bomo li pustili, da ga nam kdo vzame ? — Ti slovenski oče, ti slovenska mati, bodeš li pustila, mirno gledala, da bodo tvoji otroci kedaj govorili drugače, kakor ti, in tvoji dragi predniki? Ne, tega izmed nas nobeden noče! To bi bilo grdo, ostudno — sramotno ! Pa kako pomagati? Od nasprotnikov se učimo ! Enako oro^e zgrabimo, kakoršno vihtijo oni zoper nas. S čem pa nas napadajo? Kakoršna mladina, taki bodo možje. Slovensk krščansk deČek bode slovensk, kršČansk mož — potnjČen, ponemČen deček bode tudi potnjčen — ponemčen starček. Kdor v mladosti vero zgubi, je tudi star ne bode imel. To dobro vejo naši nasprotniki, zato skušajo, kolikor le mogoče po šolah otroke potujčevati zlasti ob mejah slovenstva. — Še več. Nemci pod našim cesarjem, pa tudi pod Prusom so si napravili grozno močno družbo, ki ima namen med Slovani, kjer mejé na Nemce, zidati oemske šole, ki naj slovenske otroke v nemške predelujejo. Pa tudi v verskih rečeh, pravijo, te šole niso kaj dosti vredne. To posebno je vzrok, da so pošteni slovenski možje v Ljubljani osnovali tej pogubnej družbi ravno nasprotno, ter jej dali imé: „Družba sv. Cirila in Metoda" — v čast tema svetnikoma, ki sta toliko delala med našimi predniki za sv. vero in naš jezik, — Ta družba bode napravljala in podpirala slovenske šole pred vsem tam, kjer je nevarnost, da se sicer slovenski otroci potnjčijo. Skrbela bode, da se vaši otroci, ljubi slovenski sta-riši, izredé lepo krščansko in pa slovensko ! Ali vam to ni všeč? Gotovo si lepšega ne morete misliti! Pa čujte, bralci „Dolenjskih Novic", za to blago družbo se dela že tadi med vami! Vstano-vila*) se je 8, t. m. njena podružnica v Novem mestu, 9. v Metliki; snuje se pa že v.Črnomlju in Žužemberku — pa morda še kje drugej ! — Hvala Bogu, začetek je tu — ali to je premalo ! Vsak kolikaj večji kraj naj ima svojo podružnico ! Preprezimo z njimi celo Dolenjsko, delajno vsak po svojej moči za blagi namen — in vipeh ne bode izostal, akoravno smo ubogi, siromaâïi ! Le na noge, Trebno, Mokronog, Višnja gora, Krška, Kostanjevica, St. Jernej i. t. d. Da je le !0 udov v enem kraju, ki plačujejo 1 gld, na lett — že je mogoče ustaneviti lastno podružnico. Vse lepo ! te čujem govoriti, ali denar,r denar ! koliko je pa treba plačevati? — vsaj še za sol nimamo! Denar je res draga reč, ali to preko- *) PraTiU »o I* ^e si. dež. ^Udi t potrditer prslložila. 174. BtTMl, DOLENJSKE NOVICE. štcT. 22. i liS' j sli f"! ristno družbo podpirati je vendar-le mogoče tudi tebi, ki nisi bogat. Povem ti le kakove ude ima. Prvi so pokrovitelji, ki plačajo 100 goldinaijev enkrat za vselej. Tacega bomo pač težko dobili med našimi bralci. Tudi druzih ne bode veliko, fci plačajo enkrat za vselej 10 gld. in se imenujejo vstanovniki. Veliko jih pa je, ki bodo lahko dali 1 gld. vsako leto, ti se zovejo letniki. Vem pa, da vas je še veliko več revežev, kterim bi bilo tudi ta goldinar dati težava : — glejte, vam se pa nudi prilika vdeležiti se dobrega dela a tem, áa pristopite kot „podpoTmki", ki plačajo samo 10 krajcaijev na leto. To je paČ malo; dá jih lahko vsakdo — da, tndi berač jih v dvanajstih mesecih lahko prihrani ' Treba si je le kakovo malenkost tu in tam pritrgati — na priliko, pri tabaku! — in deset krajcaijev imaš. — Kes je to majhen denar — ali če jih pristopi 19, imamo že forint; ako vas tako podpira blago družbo na tisuče — imeli bomo stotake ! Iz malega raste veliko. Kamen do kamna — palača; zrno do zrna — pogača. Ravno te vaše desetice bode dobrotljivi Bog Še prav posebno blagoslovil, vsaj veste kako vseč mu je bil mali darček vboge vdove ! Le zapišite se ! Pojdite k svojim duhovnim gospodom aJi h kakoŠnemu drugemu rodoljubu. Gotovo vas bodo radi zapisali, poberali denar ter ga podružnici poslali — ali pa vam bodo vsaj povedali kje se zapišite. V Novem mestu je prav prilično, ako se vpisujete kar pri gospodu Krajcu, vredniku „Dolenjskih Novic" — ker je pri našej podružnici ta gospod izvoljen za denamičaija. D. J. M. Slabe okrajne ceste v novomeâki okolici. Kamor stopi človek po okrajnih cestah novomeške okolice, povsodi je primoran prašati : Cestni odbor, Ige si? Povsodi ao ceste tako zapuščene, đa se to ne dá zagovarjati. Ceste so podobne kadunjam, povsodi imajo polno grabnov in izvoženih tirov, v katerih deževnica mlake in grozne blatne luŽe dela, ker se cestno blato ne postrgala in s cest ne spravlja. Giabni se navadno ne čistijo. Le redko najdeš po nekaj metrov na dolgo izpraznene grabne. To jertó čudna prikazen. Kanalov ni skoro nikjer, da bi še po njih voda odtekala; iz grabnov se deževnita tudi ne ođpeljava. Zato pa je po nekaterih k:ajih taka povodenj po cestah, da brodi človek do kolena po vodi. Ptsestniki njiv kraj cest imajo svobodo, da nekaznivani zasipajo cestne grabne in jih obde-lavajo, ter tako cestam v škodo povekšujejo svoje pose3tTO. Grmovje in žive meje ob cestah se ne obrezi^ejo, tako, da razprostirajo svoje veje čez grabne na cesto. Ako se mora na takih krajih človek vozu umakniti, razpraskajo mu veje obrae ali pa mu raztrgajo obleko. Drevje visi nad cesto. Zavoljo dobrega izgleda, ka-li? je posebno zanemaijen tisti koa ceste, ki ga ima novoraešk» občina oskrbovati ; kajti tej se daje proda (aodra) v takej meri, kakor bolniku homeopatičnega zdravila, Ceste obiskujejo in pohodijo večkrat posamezni udje cestnega odbora; ali ker se te ceste vendar ne zboljšajo, si moramo misliti, da hodijo le sprehajat se. Da jim pa ne bomo mogli kaj takšnega veČ očitati, naj gredó ti gospodje posebno v deževnem vremenu ceste ogledavat. Tu naj se pa ne govori o varčnosti; zakaj, če se ceste sproti ne popravljajo, nastale bodo tako slabe, da bode potreba dvakrat, trikrat toliko stroškov, ako bote hoteli poravnati škodo, ki vedno narašča. Če bode ta vnemamost dalje trajala, bodo naše okrajne ceste samo steze za tovorne konje, pa ne ceste za vozove. Kako 96 spremeni premokra zemlja v rodovitno? Grotovo in brez pretiravanja je imel slavni naravoslovec Bttffon prav, ko je rekel, da um ia pamet še le Človeka napravita. Človek namreč je sposoben za gospodarstvena dela po ličnej in plemenitoj roki, še bolj pa po treznej pameti. Vsako gospodarstveno delo je tem zdatnejše, čim bolj razum nad tvarino premaguje. Med gospodarstvena dela, ki se z roko in razumom opravljajo, spada brez dvoma tudi premagovanje narave, to je, da odstraiyujemo zapreke, ktere ovirajo boljši in zdatnejši napredek gospodarstva. Pravi in umni kmetovalec mora namreč dobro vedeti, da se more povzdigniti in zboljšati kmetijstvo in sploh gospodarstvo le z marljivim in pametnim delom ter z raznimi pridelki. Da pa pridelka več dobimo moramo zboljšati svoje njive in travnike in — če le mogoče vse do sedaj Še prazne in neobdelane prostore spremeniti v rodovitno zemljišče, postavim močviije ali mahovje izsušiti, obdelati in v travnike, njive i. t. d. pretvoriti. — V sedajŠ-njih časih se krog in krog vse spreminja in napreduje. Kdor se trdovratno drži stare navade in Šege, ne bode napredoval, ampak zaostajal: zemljišča in dnina, davki in potrebščine, živež in obleka i. t. d, vse se je podražilo mimo prejšnjih časov za dva, tri ali še večkrat. Kakor je delal nekdaj oče ali Še sprednik njegov je morebiti zadostovalo za oni vek, ali sedanji časi so drugačni. Več se tiija od gospodarja, kmeta in rokodelca. Ako hoče napredovati ali vsaj toliko pridelovati in si zaslužiti, da bode izhajal in mu ne bode treba dolgov delati, mora vsak do sedaj âe nerabljeni zemljiščni prostor spreobrniti v hasnorito I V ■Í-'X Í-- 'V t ■■ i: zemljiSíe, popraviti in za travnik, njivo, vinograd »li sađonoanik porabiti. To se pravi razšimo (eks-tensivno) gospodariti. Da se zboljšajo taki prostori, kteri dosedaj zarad mokřině niso bili za nobeno rabo, je prva in poglavitna reč, da 6e odpravi preobiba voda. Zemljišče je mokrotno, ako voda zaostaja tako, da se zemlja ne dá obdelavati zavoljo mokrote, ali ?e Be obdelava, ne donaža nikakoršnega dobička, ker mokrota rastline zatopi. IzsnSiti je treba tako zemljišče. Tu moramo pa najprej zvedeti, od kod mokrota izvira? — ali od dežja, če deževnica nima nikaboršne poti, po kteri bi se mogla odcejati ; ali pa prihaja voda iz visočin na površje iu se ne zamore odtakati ; ali morebiti izvira iz studencev pa nima odtoka; ali pa slednjič reke stopajo Čez bregove ali pa tudi vodo v bližnja zemljišča le polagoma vsiljujejo po prhkej zemlji in tako delajo trohljivo prst in blato ali pa „šoto". Na močvirjih rastejo ali visoke trave ali pa navadne močvirne rastline, ktere so pa le malo redivne in posebno govedi neljube. Če smo natanko pregledah vse razmere in poivedeli, odkod izvira mokrota, lahko zboljSamo močvirje in napravimo iz njega porabljivo zemljišče. Ako se izliva voda z bližnjih visočin v ravnino, vreži pod hribom jarek, kteri naj dovolj viisi ter bode tako globok, kakor tla močvirja. Če izvira voda iz studencev, poišči črta ali mer, od ktere studenec pritaka, in ga odpelji; če zalivajo studenci zemljo od spodaj proti vrhu, tedaj jo prekoplji da dospeš do njih, in odvedi vodo zdolej na trdih tleh. Včasih dobiva moČviije preobilno mokroto tudi iz bližnje reke, ktere površje je enako visoko ali visokejše od sosednega zemljišča. Voda sili, posebno če je rahla zemlja, v sosedne nižine in ostane v troblji prsti zemljišča (moCviiji) ali pa se le počasno in pozno izcedi iz njega. Ako je tako, skoplji jarek ter ga na kakem nižjem kraju T reko odpelji, da se po njem v reko izceja iz zemljišča. TaH jarki pa se nesmejo in nemorejo precej popolnoma vrezati lq izpeljati, ker tega ne dopušča rahla, gobasta zemlja močvirja, ki je polna vode. Prvo leto vreži glavni jarek plitvo, drugo leto Že globokejĚe, in Še le tretje leto vreži Se ▼se jarke kolikor je potreba globoko. Popřed gobasta in vode nasitena zemlja se namreč vsede tako, da jarek postane nekoliko plitev. Mahovja imajo dovolj šote. Ta je neka podvrsta kisle sprstenine, ki je postala iz veČ ali manj razpadenib rastlinskih delov. Obdeluje se tako, da se ali Šota izreže ali pa ne. Če se šota izreže, mora se ostala sprsteninska zemlja pomešati z zemljo iz dna izkopano, da postane trdneja. Pognojiti jo je tudi treba z navadnim gnojem, da postane rodovitna. Če je bila zadosti obdelana, je taka zemlja za polje in travnike zelo sposobno zemljišče. Vinoreja na Dolenjskem in nevarnost po trtni nšL SpUal Anton Ogulio, iift£«ltiikoT namettnik pri kmetijaki podroinici T NoT«m miitn. (Eonea.) Amerikanske trte postanejo prav zgodaj muževne ali sočnate, kakor sem opazoval, in ostanejo take še v poznem poletji. Zato bi se morale požlahtnovati v jeseni, ko listje odpade, ali pa pri agodnem vremenu po zimi. Ali to nam dela veUko težavo, ker ne moremo požlahtnovati v sobi, ampak le zunaj na prostem. — Vreme nam nagaja, noče biti vselej lepo. Cepljeno mesto moramo pred mrazom varovati s tem, da zemlje nasujemo, kajti cepiti moramo nad tlami. Trte se tam, kjer so požlahtnene, rade lomijo. Kakor hitro se cepič zarase, mora se zato nad cepljenim mestom privezati na posebne trpežne kole, kajti naši vrhovi veliko trpé od viharjev, od kar so zgubili gozde. Naše domaře trte imajo navadno močan les. Podlaga bode pa večkrat slaba, in zato bode šlo težko s cepljenjem. Temu se pa v okom pride, ako vložimo reznike naših sort v trtnice (trtno šolo), kjer bodemo od dvo- in trUetuih sajenk dobili primerne cepiče. Prisiljeni smo, da predelamo svoje vinograde in jih začnemo umetno novo obdelovati. Zato pa pri tej priliki ne bomo zamudili zMaditi novih trt v čistih sadežih, ki so priznane kot žlahtne. S tem bomo dobili knpčijsko blago, po katerem se ho popraševalo; tudi se bomo tako znebili slabo-glasnega „cvička". Izbrati si bomo morah tudi take trtne sorte, katere se bodo zoperstavljale bolezni „perenospora viticoia", (to je bolezen, da perje prehitro odpada), ki nas že od leta 1880 nadlegujejo. Namesto naših mehkih sort treba bode izbrati trde, katerim ne bode tako hitro škodovalo slabo vreme, da bode potem mogoče pozco brati. Gotovo pri novih nasadih ne bode nitče bele „lipne" gojil, ali pa drugih malo vredrfh sort. Vsaj imamo trte, kakor „rušica" in ,slanka-menka", ki nam dajejo veliko dobrega vina. Te trte se sadé v Banatu; njih vino iščej» veliki vinski trgovci za mešanje vina. Način, ki sem ga jaz nasvetoval, je res precej zamotan in zamuden. Ravnati po njem se more le ondi, kjer vinogradi niso še okaženi, Iger imamo torej Čas, pripravljati se, da sprejmemo ndjubega gosta — trtno uš. Pa tudi še ne razdjaii kosi napadenega vinograda se morejo porabiti za nasad materinskih trt za trpežne podlage. Kjer pa so 176. stran. DOI^JSKE NOVICE. šteT. 23. ■vinogradi že popolnoma okuženi in razdjaui, ondi je na vsak načk potrebno, okužena meata rigolati, dobro gfiojiti in zasaditi z vkoreninj enimi, požlah-njenimi amerikanskimi trtami. Ker dobimo le težko in z velikimi stroški potrebno množino trpežnih podlag za preatrojenje naših vinogradov, z^to moremo, ako tako požlah-imjemo, polagoma pripraviti nove vinograde: po-žlahnujemo narareî amerikanske podlage, po tej meri in v tem številu, kolikor -smo jih sami iz-redili. Na ta način nam je mogoče povekšati pridelek, v tej prehodni dobi z gnojenjem, in dobiti odškodnino za svoje delo. Ker smo v vrste sadili, nam je tudi vinograde obdelavati veliko laglje, Pa še nekaj. Ako nasadimo amerikanskih materinskih trt, dobimo za kupčijo dragocenih rezoikov trpežnih sort, ki jih moremo v ceno prodajati. Vsaj dobimo veliko hitreje močnih reznikov, ako požlahnujemo naŠe domače trte, kakor se to zgodi, če zas&jamo semenke ali sajenke. Posebno v prvih letih, ko bodo po teh trtah gotovo močno popra-Sevali, moremo dobiti iz naših vinogradov nenavadnih dohodkov. Na Francoskem so prebrisani vinogradniki velike plani zasadili, da morejo veČ dobiti za reznike, kakor od pridelanega vina. Vsaj BO se letos na Štajerskem po 40 gld. tisoč kosov ponujali rezniki, akoravno je vprašanje, če so bili res kaj dosti vredni. Mi pač ne bomo tako dragi, pa bomo vendar nekaj denarcev dobili! Navadno dajejo cepljene trte že drugo leto po cepljenji pridelek. Če vštejemo torej še prvo leto, ko je bilo treba naŠe domače trte z amerikanskimi cepiti, smo izgubili v vsem pridelek samo od 2 let. Nemogoče pa ni, da okrajšamo Čas tako, da nam trta ne bode rodila samo eno leto. To se bode zgodilo, ako nam mehka pozna jesen dovoli, da cepimo domače trte a cepljenimi, primemo dolgimi amerikanskimi reznikimi, kar bi se lehko z roko v sobi zgodilo. Poskusi na Dolenjem-Avstrijskem so namreč dokazali, da se morejo cepiti tudi nevkoreninjeni rezniki, in da se med sto cepljenimi posreči petdeset. Ako pogrobamo dolge, enoletne mladike amerikanskih materinskih trt, ki so vzrejene, kakor Bern jaz svetoval, dobimo že v prihodnjem letu za^svojo potrebo ali za prodaj vkoreninjenih trt, ako smí na položenem mestu pod očesom zarezali, da so kprenine pognale. Ato smo le že enkrat vinograde predelali, potem ae bo za nas trtna uš več nadlega; nastopila bo Doarveč nova boljša doba naši vinoreji, ki bode slavrjp ime dolenjskim tako imenovanim „mar^-vinom ponovila. Vinograde obdelovati se bode dobro izplačalo! Tudi Dolenjcem ne bodo pečeni golobi sami v usti leteli. Sami bodemo morali svojo kožo bra- niti pred sovražnikom ter v potu svojega obraza preobrazovati svoje vinograde. Prestali smo že veliko nesreč, toča nam j» Že vse vinograde uničila, a trpeli smo možko, zato tudi zdaj nočemo obupati! Ako hočemo svoj namen doseči, moramo začeti s primernimi pripravami. Treba je pred vsem, da se precej dela lotimo! Pripravimo si najprej zadosta komposta za kraj, kterega hočemo predelati. Za kompost vzemimo gnoja, zemlje, tresk in troščic, pepela, smeti, ruše itd. Potem rigo-lajmo 80—90 centimetrov globoko tisto zemljo, katero bodemo porabili za naŠe nove nasade amerikanskih trt, t. j. za to, da vzredimo reznikoT in cepičev. Pridobimo si Še amerikanskih trt, se-menk ali reznikov. Nikakor pa ne mislim, da sem nezmotljiv v svojih mislih, marveč je moj namen, da spravim v tek to važno vprašanje. Rad bodem sprejel nasprotne misli in nasprotne predloge pođučnih mož, in zelo zadovoljen bom, ako bodemo s tem bHže prišli svojemu cUju. Jaz sam bodem poskušal, kar sem drugim svetoval, in nadjam se, da bom z božjo pomočjo tudi srečno izpeljal. Kakor pri vseh opravkih,|tako bodemo tudi prenarejanje vinogradov ložje izvršili s skupnimi močmi, kakor pa, ako bodemo posamezno svoj trud trosili. Zavoljo tega bi bilo pri tem osnovanje društev na pravem mestu, da bi se udje medsebojno podpirali in si priobčevali svoje izkušnje. Zavoljo trtne uši so na Dunaji osnovali „društvo v obrambo avstrijske vino-reje". Pri tem društvu sem tudi jaz. Ono bode najprej skušalo, kako bi se ubranili trtne uši po vseh vinskih deželah CisUtavije. Želi pa, da bi se tudi na Kranjskem osnovala podružnica. Na čelu temu društvu stojé imenitni mo^é, kakor grof Coronini, grof Kinski, deželni maršal spodnje-avstrijaki, prelati iz Klostemeuburga in Melka, oberstlejtenant F. Ludwig, ki ima za vinorejo kaj velike zasluge. Iz tega se razvidi, da društvo zasluži zaupanje. Pravila tega društva so bila od visokega ministerstva 18. marca t. 1. potrjena in se lahko vidijo pri meni. Glavna naloga mu bode ta, da bode pospeševalo novo zasajenje od trtne uši raz-djanih vinogradov, da bode mogoče storiti, da se uvažajo amerikanske trte, in preskrbé ž njimi dotični vinogradi. Izgojevalo bode take trte tuđi na lastnih zemljiščih ter jih oddajalo brezplačno ali proti temu, da se povrnejo stroški za pošiljatev. Preskušavalo bode trte, ki se priporočujejo zoper trtno uŠ, z ozirom na njih trpežnost in gledé na, to, kakošna so vina. Naposled bo to društvo ljudstvo v teht zadevah podučevalo s spisi in z govori. Že je đoSo pnro priobčilo tega društva pod naslovom: „Trtna uš in nje pokončavanje z no-Timi nasadi trpežnih vinogradov". Ta knjižica je strokovnjakom popolnoma po vo^ji, da z božjo pomočjo doseže svoj namen, to je, da res pomaga nesrečnežem, kterim preti ali pa že Škodo dela trtna uš, O kletarstvu. (Kouqo.) Kako pa nam 80 uporabiti drože? Nemudoma po pretoku jih vzemimo iz soda tako, da je čiat. Fa tudi sod se mora čisto zatakniti (zamašiti) Čez en dan, ko se osuši. In predno ga zamašimo, za-iveplajmo ga, da žveplo umori v njem po zraku plavajoče trose, kateri bi izvestno zasajali po dogah plesnobne glivice, ki so pa vinu jako Škodljive. Za 5 hektolitrov (dobrih 81/2 veder) sod zadostuje kos žveplenke, ki se dobiva po Štacunah. Po nekod sem že opazil, da se sodi tako žveplajo, da kaplje od goreče žveplenke žveplo — na dogo ! A to pa je sodu v veliko kvar, ker mu daje neizginljiv duh po žvepli ter se vino v^^tacem sodi ne more nigdar iznebiti žveplenega duha. Žvepleoka naj se zažge T plehaatej posodici, da se vanjo prestreže topeče se žveplo. Vino v tako žveplanem sodi pa čisto izgubi že čez nekoliko tednov žvepleni duh. Dokler se drugo vino ne natoči v sod, mora se Žveplanje vsak mesec ponavljati, ker žveplena sokislina kmalu izide iz soda po nevidljivih luknjicah, dočim pa jo zrak znnaji začenja nadomeatorati. Venamo se k drožam. Denimo je v vreče po hektolitru (blizu 2 vagana). Vsako polno vrečo drož pa zopet v drugo vrečo vtaknimo, da v preši ne poči. Tacih dobro zavezanih vreČ se dene več v prešo, katera mora od začetka po malem pritiskati. Cez 2—3 dni so se drože dobro ocedile. Po tem poti dobodemo iz drož vse vino, katero nam daje prav dobro pijačo. Zraven tega pa prav lehko prodamo tako ožete in lepo suhe drože ; kajti v novejšem časn so se nalašč za to osnovale tvornice (fabrike), katere od tacih drož proizvajajo osobito : vinsko skorijo, Enantov eter (ko-njakovo olje), kar se vse rabi za napravo ume-teljno narejenih vin, in pa dobivajo iz drož tudi tiskarsko čmilo. Tacih suhih drož 50 kilogramov (cent) se lahko proda po 1 —2 goldinarja. Dotični fabrikant pa se ne dá z lepa oslepariti, kajti on ima orodje, s katerim kmalu izve, kakošue vrednosti 80 drože. Cim mlajše so drože, tim boljše so. Pa tudi drože od različnih trsnih plemen so različne kakovosti. Graševina (riesling) daje vsakako velika boljše drože, kakor žlahtnina itd. Mislim, da nikakor dn^ače se nam ne splačajo drože tako dobro, kakor ravno tako, razun ako bi mi sami delali od drož umeteljno vino. Čez čas žestinskega burnega vrenja mora imeti mošt vsaj 10" C. (8" R.), po leti pa le 15" C. (12® R.), Toplina se sicer sme tudi na 18® C. vzdigniti, ali tu treba biti pa kletaiju vrlo opreznitn^ da so sodi čisto zamašeni, ter da ne more zrak dohajati v vino in delati očeta. Pri nas Jugoslovanih je zastran visoke topline težko vrlo kletariti, osobito pa je to nemogoče ondot, kodar imajo ljudje kleti vrh zemlje (!). Vsak južni Slovan bi torej vsaj pod drugimi poslopji globokejše stavil kleti. Ako tuđi nisem opravičen za prerokovajye, vendar smem reči, da bode kmalu Slovenec in njegov brat Hrovat boljše kletaril, da mu le občna narodna omika srajco (robačo, košuljo) potlači pod hlače (brengeše), ter^ bode prekosil v napredki še mrzlega Nemca ali Svaba. Prepih je v kleti potreben, da odhaja izpri-deni zrak in da sodi ne prhné. Nikakor pa nebi bilo dobro, ako bi propih odveč sušU kletni zrak, ampak toliko vlažen zrak že mora objemati vinsko posodo, da ne izhlapi iz sodov preveč vina, in da ne more noter zrak ter prominjati s kiselcem alkohola v ocet, Predno se sod z moštom nalije, treba za-žveplati osobito, ako je gorko o trgatvi, da se ne dela ocet, kajti žveplena sokislina zadržuje prenaglo prominjanje v soda, B, P. » jKWoeStt „Lj. i." Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Vstanovljajo se pridno podružnice dražbe SV. Cirila in Metoda. Doslej jih imamo že mnogo, kakor: v Ljubljani, Železnikih, Celovcu, Maribora, Celju, v Novem mestu, Metliki. Drugod se pa ravnokar snujejo. Na Kranjskem imamo zopet volitev, Gosp. prof. Šuklje, ki je bil izvoljen zadnjič proti grofa Margeriju od dolenjskih m^ z dvomljivo večino petih glasov — se je odpovedal poslanstvu — ali ob enem tudi prosil naj ga zopet izvolijo! Pravijo, da se bode volilo 12. decembra. Nova sitnost — in nova jeza! Naš deželni zbor se baje snide proti konca tega meseca. Naučni minister baron Konrad je odstopil. Naši poslanci in sploh vsi Slovani so tega že davno želeli. Na njegovo mesto je prišel doktor Gauč vitez Frankentum. Doslej je bil dvomi svetovalec-v naučném ministerstvu. Mož je še le 34 let star — jako nadaijen. Kakov pa bode proti Slovanram in katoliškej cerkvi, se še ne more povedatL — Slabši gotovo ne bo, kakor je bil njegov prednik. Konrad. Poredali smo že, da so kraljevem Gradca Bft Češkem Nemci mrovo napali Slorane — Čebe. Obsodili so teh nemSkih suroTežev 21 v težko ječo od 2 do 18 mesecev zavolj javnega posilstva. Med njimi je tudi tamošnji župan in eden izmed mestnih odbornikov, Ka Dunaju zborujeta avstrijska in ogerska delegacija, ki se pomenjkujete o skupnih zadevah o1>eh polovic našega cesarstva. Minister zunanjih zadev grof Kalnoki je djal, da hode delal z dragimi državami vred za to, da Be Bulgari zopet Tazdelé. Pa hode menda ravno tako malo opravila, kakor drugi. Kaj je novega po širokem svetu? Med Srbi in Bulgari je neka napetost. Skoraj gotovo bode prišlo do vojske. Je že križ, Če eden dobi, pa drugi nevošljivo gleda! Posvetovanje velikih evropskih držav v Carigradu zarad hulgarskega ^edinjenja še ni končano. Pravijo, da bodo sklenili, da morajo Bulgari zopet na dvoje. Ali vbogali ti skoraj gotovo ne bodo. Težko, da bi modrost teh poslancev uhranila veliko vojsko. Rusi so ca Aleksandra Battenberga, kneza bulgarskega tako hudi, da ga je cesar izbacnil iz mske vojBke, kjer je bil general. Ali bulgarsko ljudstvo ga ljubi neizrečeno — in pri Angležih Iteje sme upati podpore. Spanjski kralj Alfonz je budo bolan. Y Belgiji dobivajo katoličani vedno več pravic — zlasti v šoli. Angleži trdo imeli boj s kraljestvom Birma na Kitajskej meji, da kaznujejo tamošnjega divjega kralja. Tudi z Rusi se bodo sprijeli prej ali slej gotovo. Zato so jo vkrenili tako, da se bodo njihovi častniki v Indiji učili ruskega jezika. Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu. Skrbi za potrebno omiko svojih otrok! Marsikateri kmet toži dandanes, da so mu stariši vzrok, ker ni tako srečen, kakor bi rad bil. Če tudi to ni res, ker je „vsak sam svoji sreči kovač", vendar se ne da tajiti, da sedanji nevednosti marsikaterega kmeta krivi so tudi njegovi predniki. Da zatorej tebi otroci tega očitali ne bodo, ko bodeš že v hladni zemlji počival, skrbi za njih vzgojo, uči jih sam in po-Mjaj jih pridno v šolo. Domaée vesti. (Kranjski deželni odbor) poslal je iz ribniške doline v tehuologiŠki muzej na Đuiiaj mladenča, ki se bode ondi učil izdelovanja raznega lesnega blaga. (Dobovenske spremembe.) Prestav. Ijeni so sledeči gg. duhovni pomočniki: Fraua"^ Kregar v Št. Yid pri ZatiČini ; Franc Mekinec k D. M. v Polji ; Gašpar \ilman (farni oskrbait na Selu) za duh. pomočnika v Škocijau. Goap. Ignacij Šalehar pa dobi faro Dole. — G. Antou Tavčar, župnik na Kaki, je umrl. PreČ. g. dekan in č. korar E. Poljak v Leskovci so bili hudo bolni, nekoliko pa že okrevajo. (Volmanov grad) pri Novem meetu ne bo se prodal za vinorejeko boIo, kakor je zadnji čas govorica. Veliko parcel je kmetom prodanih, -in bo pri tem ostalo. Tudi se bo spomladi pro daja possmnih parcel nadaljevala. (Vatrelil se je) v noČi 7. t. id. trgovski pomočnik H. S......v Trebnjem. Vzrok je neznan. Ponoči našH «o ga mrtvega, ležečega poleg Bvoje postelje s sproženim samokresom t roki. Sosedje so sicer slišali pok, ali ker je bil po noči hud vibar, mislilo se je, da je kdo kake duri tako močno zaprl. Ranjkemu je baje med tednom tekla večkrat kri iz nosa, in po dnev^ tistega večera je tožil, da ga glava boli; mogoče toraj, da bi se mu bila t noči pamet zmedla i (Cena štajerskemu vinu.) „Slovenskij Gospodar" poroča, da se prodaja novo vino v Kamrici pri Mariboru po 90 do 100 gold., y Pekreb pc 130 do 140, pri hv. Petru po 80 do 90, v Framu po 120 do 135 gld. štrtinjak (10 veder). (Velike povodnji) so bile v zadnjih 14 dneh na mnogih krajih. V Kočevju je bila taka, da BO, morali od hiše do hiše po navlašČ napravljenih mostovih hoditi. Veliko škode je napravila v Litiji, na gornjem Gorenjskem, posebno pa na ljubljanskem močvirji. Napravila je zadnja silno mnogo škode ; setev je popolnoma uničena, pota in ceňte pa eo povsodi razorane in razdeljene. (Naznanilo in razglas.) Novo šolsko leto na podkovflki šoli ljubljanski se prične 1. dné janîiarija 1886. leta. S poukom v podkov-; sivu združen je tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi biti sprejet v podkovsko šolo, mera te Í2kazati: 1.) S spričevalom, da se je pri kakem kovaču za kovaškega pomočnika iz-i učil; 2.) z domovinskim listom; 3.) s spričevalom Bvojega župnika ali župana, da je poštenega obnašanja in 4.) da zna brati in pisati slovensko. Hevni učenci zamorejo tudi dobiti štipendije po 60, oziroma 50 gld. Prosilci za štipendijo imajo predložiti : 1.) TJbožni list, 2.) spričevalo poŠte- neg» obnašanj» in 3.) potrdilo, da ao že dve leti kot kovaški pomočniki, delali. Prošnje z do-tificimi Bpričev-ali imajo poslati vsaj do 15- decembra glavnemu odbora c. kr. kmetijske družbe T Ljubljani. Šola traja do konca junija 1886. 1. Kdor poskulnjo dobro přestojí, more po postavi od 1873. leta patent podkorskega mojstra dobiti, ker sedag brez paskuanje nihče ne more postati kovaški mojster. Nauk v tej Soli je brezplačen, ( Tsak učenec ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne sol-ike knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno plačo T šolski hiài. Učenci naj se oglasé vsaj dva dni pred šolskim začetkgm v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izuijenih ogledovalcev živine in mesa, torej naj bi županstva svojo skrb obračala na to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača ali ogledovalca živine in mesa. 14 ika, na-na- bno Inja îna, îne. Isko 1. :ov-řine olo, J« iz- iva-egfl (kt>. po mjo 3te- bišo, jo položim D« stol in ji zabođem nož za tr»i-Pa glejte čudo, vse moje in noževo prisadevanj« j« bilo zastonj jo umoriti. Mene popade pri tej prilo*-noBti jeza, vsamem sekiro ter mahnem s tako mo^o po vratn, da precej e:lava pod peč odleti, tam se je pa oglasila: Beee. Darovi za prenovljenje franfiUkanske cerkva v Rudolfovem: Ďait. gospodj«: gL br. A. Pae......5.— B. Artelj.....2,— A, áiitkoTAC .... S.— J li»ni......5.— s. Hairac.....5.— P. Ogrin ..... 2.— plemeniti Pstroi . . . 4.— Fr. &.......10.— T. Koiifiek.....U— Ig. TaT6«r.....10 — M. Oreínik.....1.10 T. Vari......1.— A. JaTornik . , . . 1.— J. KoT»k.....1.— bl»g. goBp« J. Hoïew 50.— J. àaSalj.....10.— J. Koiak.....L— A. Koiir . . . . , 8,— 2 nekdanja nor, dijak» i.50 M. TaT5«r.....6.— F. D........2.— A. Smidornik , . . . 4— Ifeimenorans , . , . 1.— Ï. Jereb.....3.— F. Schveíger .... 7,— J, Kobilo«.....3.— (Dalje aledL) Razne resti * (Amerikanske trte) v Avstriji nvažati je dovolilo ministerstvo „avatrijakema vinorej-fiketnn drnátva", o katerem govori v denašnjem spian gosp. Ognlin. ^ (Moč nekaterih žiTalio.) Francoski na-ravoalovee Pateau poskusal je s posebnimi napravami moč mnogih žožkov in je opazoval pri tem zel6 zanimljive stvari. Prepričal se je pred vaem, da so najmanjši žažki primeroma najmočnejši. Hrošča je vpregel v orehovo lupino, v katero je deval majhne uteži in je pri tem dobil, da hrošč primeroma 21krat več vleče, nego konj. Še močnejša je bučela, katera vleče primeroma áOkrat več nego konj. Konj je vatani potegniti seat sedmink svoje teže, hrošč pa 14krat toliko, kolikor je aam težak, in bačela 20tiat toliko. Še čn-doviteja pa je neki ta razmera pri mravljinea in dragih manjših žužkih. Smeànice. Ločivsi se draga od svojega Ijabimeâ n stopivši na kolodvoru v voz, vxdihne k njemn zadn e beaede, ter pravi: z centona težkim srcem se odpe jem proč od tebe moj dragi! — Ljubimec jej prestrašeno reče : molči, molči, da te nobeden ne sliši, ker drugače morala bi več voznine plačati. k t ^^ vendar le rada iz onfcvie brala, kupi jih res in v cerkev seboj jemlje, ali držala }ih je narobe; na to pravi soseda: Žena! VI imate masne bukvice narobe. Žena zagodmja: Saj pravim, ti posli mi vsako reč narobe v roke dajo! y neki hiši so dobili novorojenca; tega pokažejo stare,aemn bratcu, rekoč: glej, Uko lepe|a fantička smo h prmeah; a on se nič ne zmeni zato, hitro teče m pnnese hčnico (foglovž) ter pravi: Nate, tukaj mi ga demie, da vam ae nide. Neki kmetje pripovedoval to-le zgodbico: Namenil sem 81 bil eno ovco zaklati, torej jo peljem v Poročilo o letini koncem meseca oktobra. Vreme v dragi polovici oktobra t. 1. bilo ja v severnih deželah večjidel suho in razmemo gorko, r dragih deželah državne polovice vendar bolj ali raanj deževno; največ dežja bilo je tadi zdaj v planinskih krajih. Ozimina se je lahko vedno sejala in je zdaj povsod vsejana. Ozimina se povsod prav lepo razvija ter mnogo obeta. — Po Dolenjskem so vendar mnogi zaostali 8 setvijo. Oranje za apomlad se povsod prav dobro iz-vranje, ker so tla za oranje pnmerno vlažna. Slednja Žetev dala je pri ajdi srednji, pri koruzi sploh dober pridelek. Krompir se je že skoro povsodi spravil pod streho. Pri