SLOVENEC
Političen list za - slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo lato predplačan 15 gld., za pol leta 8 <ld„ za 5etrt leta 4 gld., za jedra
mesec 1 gld. 10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za ealo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ia jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlei]a| v »Katol. Tiskarni", Vodnikove nlice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
^tev. 277.
V Ljubljani, v ponedeljek 2. decembra 1895.
Letnik XXIII.
Grof Taaffe f
i.
Danes popoludne so položili v tiho rakev telesne ostanke moža, čegar ime je bilo malone 30 let v najtesnejši zvezi z notranjo zgodovino naše države, državnika, ki je dolgo vrsto let dajal pravee razvoju političnega življenja in boja v Avstriji. Presvetli vladar je zgubil zvestega prijatelja in služabnika, Avstrija odličnega državnika, kojega vodilno načelo je bilo: sprava med raznimi narodi v blagor in čast skupne države, v ponos in slavo habsburške vladarske hiše.
Od 12. avgusta 1879 do 11. novembra 1893, torej nad 14 let je grof Taaffe predsedoval ministerskemu svetu. Državnik, ki toliko let navzlic gro-movitim političnim viharjem v sedanji dobi modernega parlamentarizma obdrži krmilo v rokah, je redka prikazen ; kajti ta parlamentarizem je podoben nenasitnemu Molohu, ki hitro izrabi na povrSju političnega življenja stoječe osebe. Ce pa se kateri državnik ali politik izogne tej navadni usodi, treba je iskati vzroke v časovnih razmerah, v njegovih namenih in vspehih za državo in družbo. Noben državnik ni bil v novejši Avstriji tolikrat in tako dolgo minister, ko grof Taaffe. Presvetlega cesarja veliko zaupanje se je vedno obračalo na njega, ke-dar je bilo treba sostaviti novo vlado, dopolniti ali voditi že obstoječo.
Ob njegovi desetletnici 1. 1889 so ga navdušeno slavili njegovi častilci in prijatelji, in ko je pred dvema letoma iskal miru in počitka v domačem Nalžovu, izrazilo mu je Nj. Veličanstvo najiskrenejšo zahvalo „za dolgoletno zvesto in odločno elužbovauje, katero je v vseh razmerah opravljal z
najboljšim domoljubnim namenom, udano požrto-valnostjo za cesarja in državo".
„Errare humanum". Tako tudi grofa Taaffeja politično, burno življenje ni bilo brez slabostij, zmot in napak. In kakor je imel pokojnik mnogo brezpogojnih prijateljev in pristašev, tako vspričo odprte krste takorekoč še na gorko truplo njegovo mnogi politični nasprotniki mečejo kamenje. Namen naš ni, pisati apologijo Taaffejega delovanja, še manj pa stopiti v krog njegovih političnih nasprotnikov, kajti na visoke vrhe vedno strele vrše. Naloga naša je, da na podlagi dejstev in razmer v Avstriji v glavnih obrisih označimo njegov zistem ter po novejših dogodkih presojamo mogoči in dozdevni razvoj javnega življenja v bližnji prihodnosti.
2e na tem mestu pa naglašamo, da grof Taaffe ne bode zadnji med avstrijskimi državniki, katere nepristranska zgodovina ohrani v hvaležnem spominu. Na političnem, finančnem in gospodarskem polju je grot Taaffe pokazal, da računa z realnimi razmerami, z duhom časa, da čuti potrebe in zahteve nižjega ljudstva, sliši želje in prošnje nenem-ških narodov. On je združil v zbornici zastopnike narodov, umeril pot narodne jednakopravnosti, pe-takarjem dal volilno pravico, s pomočjo Dunajew-skega in Steinbacha spravil državne finance v ravnotežje ter odpravil zastarelo bolazen vsakoletnega primanjkljeja v državnem proračunu in srečno pričel socijalno preosnovo. Prva njegova zasluga pa je, ker je svetu dokazal, da je mogoče vladati v Avstriji tudi brez nemških liberalcev. Ce tudi je večkrat omahoval v svojih načrtih in je bila njegova narodnostna in šolska politika brez določene barve, vendar ostane v spominu kot blag in ljubeznjiv značaj ter spravljiv državnik, ki je gojil najboljša čuvstva za ljudski blagor.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. decembra.
Sloven8ko-hrvatski klub je, kakor poročajo .Narodni Listy", principijelno sklenil, vstopiti zopet v konservativni klub, vendar se pa še ni določil čas vstopa, ker niso navzoči vsi njegovi člani, in ker v sedanjem kratkem zasedanju ni mogoča kaka večja politična akcija. Božične počitnice bodo klubovi člani porabili v to, da se posvetujejo s svojimi volilci. Poleg tega se bodo tudi pogajali gledd zjedinjenja vseh treh jugoslovanskih frakcij v jeden oddelek Hohenvvartovega kluba, koder bi imeli v narodnih vprašanjih veliko večjo samostojnost.
Reforma tiskovnega zakona. V soboto je imel tiskovni odsek sejo, v kateri je pravosodni minister grof Gleispach priznal potrebo preosnove tiskovnega zakona, ker je zastarel in ne zadošča modernim zahtevam. Dalje minister naznanja članom, da je takoj po nastopa sedanje svoje službe poslal drž. pravdništvom odlok, v katerem graja prestrogo postopanje proti časnikom. Po ministrovem mnenju bi se ne smela konfiskovati malo ostrejša kritika kake naredbe posameznega državnega organa ali oblastva. Istotako ne bi smela biti konfiskovana vsaka, četudi z ostrimi besedami izražena zahteva, da se ta ali oni zakon času primerno preustroji, kakor da bi s tem hotel časnikar hujskati proti oblastvom. V pravni državi, kakor je Avstrija, take konfiskacije niso umestne, tem manj, ker poslanci take zahteve potem v zbornicah navadno izražajo še z ostrejšimi besedami in časniki te govore brez ovire objavljajo. Minister posebno opozarja državna pravdništva, da naj v tem smislu tolmačijo § 300 drž. osnovnega zakona.
LISTEK
V božični nflfii.
(Igrokaz v treh dejanjih. Prevel Jos. Vole.)
III. prizor.
Prejšnji. Dva potepuha.
Robert (tujcema, ko vstopita:) Grom in strela, druščino dobimo! Lo bližje prijatelja! Dovolite, oče, prepustite prostor tema dvema; iz-vestno znata bolje zabavati kot vi.
Brinšek (ponižno vstane ter se vsede k drugi mizi rekoč:) Prav rad! Jednako se z jed-nakim druži!
Robert: Prav: jednako se z jednakim druži! . Zato jo bolje, da sedete tudi vi k tistim, ki so vam jednaki. — Sedita sem prijatelja! Ali znata zabavati? Meni je treba razvedrila in naj si je še tako grozno.
P r v i p o t e p u h : Pri moji veri, zabavati znava kot nikdo.
Robert: To je možata beseda, ki seže k srcu! Vina gori, krčmar! Ej, zopet som veseljak; oni-le starec me je skoraj učmeril.
Z r n e c: Tu sta še dva kozarca; a to jo zadnje vino nocoj — več ga vam no prinesem.
Prvi in drugi potepuh: Na zdravje !
(Pijo.)
f S JS'
Prvi potepuh: Morda vržete z nama parkrat kvarte? (Potegne iz žepa kvarte.)
Robert: Dobro, vsaj je vendar vse naše životarjenje golo kvartanje, pri katerem jeden dobi, a drugi izgubi. Vrzimo jih, da vidim, če imam kaj sreče. (Prično igrati. Od zunaj se čuje zvonenje k polnočnicam.)
Zrnec: čujte, prvič že vabi k polnočnicam!
Kocjan: Idimo, da ne zamudimo! Krčmar, koliko smo dolžni? (Plača in odide pri srednjih vratih.)
Kos: Zrnec, jaz tudi plačam. (Plača in odide.)
Brinšek: Idimo, tu je moje plačilo.
Robert: Dobljeno! Tako se včasih sreča obrne.
Brinšek (stopi k Robertu:) Jaz grem k polnočnicam. Ali bi ne hoteli odložiti kvart in iti z menoj v cerkev? Pri kvartah je nesreča, a jaz vas zapeljem v dobro druščino. Pojdite z menoj! Tam vas čakajo bratje in sestre in Bog jim deli svoj blagoslov.
Robert: Naj ga le deli. Pozdravite brate in sestro in mesto mene sprejmite vi dvojen blagoslov. Imeli bodeto dvojen dobiček.
Brinšek: Odpusti vam Bog to govorjenje in usliši moje molitve. Nerad vas pustim v tej druščini, a sami tako hočete. Lahko noč! (Odide.)

Rustan: Ne vem, kaj mi je. Mislim, da sem zaspan vsled dolgega truda. Počivat grom. Krčmar, peljite me v sobo.
Zrnec: Ali hočete pri meni prenočiti ?
Rustan: Seveda.
Zrnec: Joža, pelji moža na štev. 4.
Maks o: Jaz grem tudi. — (Robertu:) Pridi kmalu za nama, brate! (Odhajajo:) Lahko noč!
Robert: Le idita, lc; že pridem za vama.
Joža (odpelje mornarja pri srednjih vratih in se zopet vrne).
Robert: Zopet izgubil! Tu je, veljaj za vse, kar imam.
Zrnec: Ali ne bi hoteli prenehati nocoj z igranjem, rad bi izbo zaprl.
Prvi potepuh: Takoj, takoj!
Zrnec: Joža, pogasni potem luči. Grem, da se za v cerkev napravim. (Odide v stransko sobo).
Robert: Tudi to sem izgubil. Še to imej ta; kjer je krava bodi še tele. (Zase:) Moje kvarte so slabe. Potovanja jo zdaj konec. Jutri si zapodim kroglo skozi čelo in — svoj cilj sem dosegel.
Prvi potepuh: To je bila bogata žetev.
Drugi potepuh: Jaz sem zadovoljen. Tako se no zgodi vsak dan.
Prvi potepuh: Moni so mož smili, ker sva ga lako osušila.
y
Dvoboj ogerskega ministra. V soboto se je vršil dvoboj mej notranjim ministrom Perczelom in državnim poslancem Andreanskyjem, ker ga je ta razžalil pri nekem govoru v zbornici. Ta ministerski dvoboj ni prvi v marijanskem kraljestvu. — Dvobojevali so se ministri Szaparj, Fejervarjr in Szilagj. In sedaj se je vdeležil dvoboja še notranji minister, čegar dolžnost je, delati na to, da se za-branjujejo dvoboji. S tem se zagotavlja in utrjuje čast in avtoriteta zakonov ! Najzanimiveje pri tem je to, da je Perczel le tedaj mogel postati minister, ko se mu je odpustila kazen, ki je imela slediti nekemu dvoboju. Take razmere so mogoče le še v Turčiji ali pri Culukafrih.
Sv. Oče o položaju na vzhodu. V soboto zvečer se je objavil govor sv. Očeta, katerega je imel povodom zadnjega konzistorija. Sv. Oče se je o položaju v Armeniji izrazil nekako tako-le: Cela Evropa se s skrbjo in strahom ozira na sosednji vzhod, čegar položaj je vsled zadnjih žalostnih dogodkov in notranjih nemirov zelo nejasen. Igra, ki se tam predstavlja, je v resnici grozna in obžalovanja vredna, mesta in vasi so oskrunjene z nedolžno krvjo, obširne pokrajine so opustošene z ognjem in mečem. Mejtem ko se višji državniki zelo hvalevredno jedinijo in posvetujejo, da bi preprečili nadaljno mesarjenje in odprli pot ljubem« miru, smo tudi mi, kolikor je v naši moči, branili pravično stvar. Od začetka zadnjih dogodkov 6mo vedno radi posredovali v korist armenskega naroda. Spominjali smo Armence na avtoriteto njihovega vladarja, ter jim svetovali jedinost in miroljubnost. Zagotovljeni smo, da naše besede niso bile zaman ter so našle pot v srca. Pričeto delo pa hočemo še nadaljevati, kajti ničesar bolj ne želimo, nego da se čuva varnost in pravica v celem obširnem cesarstvu. Za sedaj smo sklenili, poslati pomoč Armencem, ki so največ trpeli in so najbolj potrebni. Te besede nam dovolj jasno pričajo, kako se sv. Oče s skrbjo ozira proti vzhodu ter hoče pomagati zatiranim kristijanom, ki poleg mnogoterih drugih nadlog trpe neznosno lakoto.
Slovstvo.
Knjige družbe sv. Mohorja za 1 1895.
Ocenili Cirilski.
3. Umna živinoreja. Slovenskim gospodarjem v pouk spisal Franjo Dul&r, okrožni živinozdravnik. II. knjiga. O pasmah in umni reji domače živine»
„Umna živinoreja je rešiteljica kmetovalca", to je misel, ki je vodila pisatelja pri sestavljanju te knjižice. Vsak izkušen živinorejec pazi pri živini na pravilno plemenitev (rejo), umno držanje in tečno krmljenje, kajti dobro ve, da ne bo njegov trud zastonj in da bo na la način priredil lepo, krepko, zdravo in dragoceno živino. Znano pa je, da si niso živali jednega rodu povsem slične. Zato imamo skupino živalij jednega rodu, katere so nekoliko različne telesnosti od druge živine ravno tistega plemena. Taka skupina se imenuje pasma; o teh govori pisatelj v prvem delu. Navaja mnogo deželskih
Drugi potepuh: Meni tudi; glej, kako je zamišljen!
Prvi potepuh: Hej, mornar! Pojdite sem! Povejte mi, toda odkritosrčno, ali sva vam res vse vzela?
Robert: Do zadnjega vinarja vse. Ali mari hočete še kaj, zveri nenasitljive!
Prvi potepuh (poluglasno:) Ne, ne! A dober predlog imam za vas. — Ali imate kaj poguma? (Ogleda se).
Robert: Poguma dovolj, da skočim raz zvonik, če treba. Vsaj nimam ničesar več zgubiti na tem svetu.
Prvi potepuh: A tem več lahko pridobite. S par koraki lahko desetkrat več pridobite, kot ste izgubili pri igri.
Robert: Velja! A povejta mi, kje in kako ?
Prvi potepuh: Čujte toraj! Pojdite z nama na ccsto; doli počakamo, da odide krčmar, ki je sila pobožen mož, v cerkev. Hlapec njegov odide dotlej v svojo izbo, ki je prav zadaj za dvoriščem. In tu v sprednjem delu nocoj no bo nikogar razven dveh otrok. Vi zlezete potem skozi okno v sobo, na desni zagledate omaro — tu imate ključ za silo; (da mu sekiro in dleto) krčmar ima obilo premoženja in v gotovini na tisoče. Midva bova medtem stražila, jeden pri vratih,
ali naravnih in umetno vzgojenih ali plemenitih (žlahtnih) pasem ter kaže, kako se pasme ločijo po jednostranskih dohodkih (vžitkih). Vsaka pasma ima kake prednosti, ki jih druga nima, tako n. pr. so živali te pasme prav dobre za mleko, druge pasme za debeljenje ali za vprego itd.
V drugem delu najde skrbni živinorejec obilo naukov, kako si lahko vzredi doma pripravne živali, da mu donašajo gledd dela, mleka, mesa, masti, volne itd. kar največ dohodkov.
Tako uči pisatelj odbirati in spoznavati tiste živali, katere so najsposobnejše za pleme, vse druge pa odstranjevati. O dobri plemenski živini uči, ka-košne lastnosti in kako vnanjost morajo imeti, v katerem času se smejo pripuščati in v kateri starosti se morajo odstraniti od plemstva.
Dalje pripoveduje, kako je s plodovitostjo in koliko samic se sme odmeriti jednemu samcu, kaže, kako in na kak način prenašajo plemenske živali svoje lastnosti in telesne znake na potomstvo, kako je ž njimi ravnati in kolikokrat se smejo pripuščati. Naposled razlaga, katere plemenske živali so druga za drugo, kakšui so zakoni podedovanja in kako je z brejostjo. Splošno poudarja vse, kar spada k umni živinoreji, t. j. k prireditvi koristne in lepe domače živine.
Knjiga je jako poljudno pisana. Razumel jo bo lahko vsak priprosti kmet. Umljivosti mnogo pripomorejo primerne podobe. Jezik je čist.
Vse hvale vredno pa je, da se bo ravno po družbi sv. Mohorja ta toliko koristna knjiga v toliki množini razširila med Slovence, ker se prav v njih vedno bolj kaže živa potr ga zboljšanja živinoreje, ker močno in hitro prupadit poljedelstvo. Zato naj dobro pomnijo živinorejci, kak zaklad imajo v dobrih pašnikih, posebno v planinskih krajih.
Živinorejci, če hočete svoje gmotno stanje zbolj-šati, prebirajte pridno »Umno živinorejo" iu ravnajte se po njenih naukih!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. decembra.
(Osebne vesti.) Provizorni okrajni komisar Fr. Zupnek pri c.kr. okrajnem glavarstvu v Logatcu je imenovan definitivnim okrajnim komisarjem, ob jednem pa lokalnim komisarjem za agrarne operacije s sedežem v Ljubljani; začasni koncipist deželne vlade, Fr. S c h i t n i k , je imenovan definitivnim. Učitelj na strokovni šoli za lesni obrt v Kočevju, Jos. K n a b 1, in učitelj na strokovni šoli v Ljubljani, Jos. K r a i n e r, sta s 1. jan. 1896 povišana v IX. plačilni razred.
(Cerkveno vmeščen) je bil danes č. g. Leopold R a k t e 1 j na župnijo Grčarico (Masern).
(Slovensko gledališče.) Včeraj je imelo občinstvo priliko izraziti svojo radost nad povratkom svojega ljubljenca gospice P o I a k o v e. Nastop in igra njena v „Mam'zelle Nitouche" sta splošno znana in cenjena; včeraj nam je zopet razvila vso svojo ljubkost, s katero povsod začara občinstvo. Vsakega prijatelja slov. gledališča mora veseliti zopetna prido-
drugi pri durih hlapceve spalnice. — Dobiček delimo. — Ali ste zadovoljni?
Robert: Zadovoljen!
Prvi potepuh: Toraj idimo! (Odidejo).
IV.	prizor.
Zrnec in Joža.
Z r n e c : No, dečka spita. — Tudi tu so že vsi odšli. Kje je pa Jože, da lučij ne pogasne? Giej si ga no, že zopet spi! (Ga drami). Joža, luči pogasni, jaz grem! Pa dobro zapri in spat idi! (Odide).
Joža (se predrami:) Že dobro, vsaj sem ravno mislil ugasniti. (Pogasne luči in skozi srednja vrata odide.)
V.	prizor.
Robert in Zrnec.
Robert (zleze skozi okno in gre v spalnico).
Zrnec (pride pri srednjih vratih): Nimam miru! Zdelo so mi je, kot bi bil videl luč v srednji sobi. (Orc čez čas v sobo).
(Kratek odmor).
Pomagajte ! Morilec ! (Iz sosedne sobe). Pomagajte! (Odmor). Morilec! Morilec!
R o b e i* t (skoči s sokiro iz spalnico, sekira mu odpade, sam skoči skozi okno.)
(Dalje sledi.)
bitev gospice Polakove in mi le želimo, da bi njen vzgled posnemali tudi drugi, ki so zapustili slov. oder, na katerem jedino bi bil njihov pravi delokrog. O tej priliki moramo še omenjati skrajne letošnje nemarnosti v postavljanju sobnih kulis. Včasih kar štrle na vse strani, včeraj je pa celo jedna pala nekaterim gospicam na glave. Pač neznatna je zahteva, da bodi scenerija vedno v najlepšem redu, ko vender premori niso prekratki! Kaj pa dela strojni »mojster" ? — Jutri se zadnjikrat predstavlja ,M a-s k a r a d a".	=
(Z Gorenjskega) 29. novembra. Mogočni strel topičev v stoterih odmevih po našem rajskem Bledu je oznanjal Blejcem, da prihaja zapuščeno župnijo Grad vodit nov dušni pastir. Težko so ga pričakovali vrli ti gorenjski možje, ker so ga že — starega znanca — dobro poznali. Vč. g. župnik Jos. Lav-tižar je namreč dne 28. novembra nastopil svetovno-znano župnijo Grad - Bled. Okrog dveh popoludne istega dneva se je pripeljal imenovanec v spremstvu udanega mu prijatelja župnika V. Aljančiča v Lesce, kjer ga je prisrčno pozdravila desetorica duhovnih sobratov. V imenu občine ga pozdravi v prav prijaznih besedah odbornik ter predsednik krajnega šolskega sveta, gospod Verderber, ki je bil navzoč svoje dni tudi pri novi maši sedanjega gospoda župnika. — Lepa vrsta kočij je zdrdrala proti biseru naše mile domovine. Sprejemi ob takih prilikah se ponavljajo kolikor mogoče slovesno pri nas, živa priča verne udanosti ljudstva do duhovščine. Vtisa pa zabiti skoro ni mogoče, ko je štiriletna zornoljubka hčerka gospoda poštarja Sraja podala gospodu župniku šopek s primernim pozdravom — seveda po svoje. Pri hiši gospoda župana zopet pozdrav od strani domačih veljakov in takisto pri cerkvi cb udeležbi vse šolske mladeži z p. n. učiteljstvom — to je bil uprav velečasten vsprejem. Venec pa je postavil gospod nadučitelj Rus temu vsprejemu. Komponistu župniku Lavtižarju je napravil s svojim izbornim mešanim zborom tako podoknico, kakor jih vi Ljub-ijančanje bore malo slišite. Ta finesa v prednašanju, ta dinamika — vse je presegalo naše velike nade. Za istino: župnik - komponist in v isti župniji tak dirigent, kot je nadučitelj Rus, to daje veselega upanja za bodočnost! — Voščila, katera so se novemu gospodu župniku izražala z vseh strani, ponavljamo prav iskreno tudi mi prijatelji: Na mnoga leta!	—č.
(Iz Kranja), 1. dec. Prvo žrtev s kranjske gimnazije je zahtevala neizprosua smrt 28. nov. t. 1. Umrl je pivošolec Franc Cerar, star 12 let, doma iz Radovljice. B;1 je nadarjen, priden in vzgledno lepega vedenja. Za stariše je ta udarec tem občut-nejši, ker je to že drugi sin, ki so ga letos izročili hladni zemlji. — Ve'ma luč naj mu sveti!
(Iz Motnika) 29. novembra : V ponedeljek, dne 25. novembra smo pokopali v Spitaliču častitega župnika zlatomašnika g. Florijana Prelesnika, ki je z mladeniškim ognjem vodil imenovano du-hovnijo 37 let. Že 1865. leta je oskrbel faranom sv. misijon in potem zopet 1. 1886. Pred dvema letoma je obhajal zlato mašo. Za olepšanje božje hiše je bil plemenito vnet, omislil je nove altarje, tlak, klopi v cerkvi, sploh vso cerkev je prenovil, napravil nove zvonove, tudi je predelal župnišče iu gospodarsko poslopje. Rajni gospod je bil znan lovec, torej tudi veduo zdrav. Dne 16. nov. zvečer pa nenadoma obnemore ter ga bolezen premaga po kratkem času. Naj v miru počiva blagi duhoven !
(Razpisana služba poštarja) Razpisuje se mesto c. kr. poštarja pri o. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Višnji gori (okr. glav. Litija) preti službeni pogodbi in kavciji 500 gld. Dohodki poštarja so naslednji: 1. Letna plača za opravljanje poštne službe 500 gld., 2. letna plača za opravljanje brzojavne službe 120 gld., 3. uradni pavšal 120 gl.,
4.	priklada za enega pošt. ekspeditorja 150 gld.,
5.	priklada za poštno uradnega slugo 50 gl., 6. letni pavšal 800 gld. za vsakdanjo vožno pošto (4 krat na dan) in za vsakdanjo pešpošto (2 krat na dan) med poštnim uradom v Višnji gori in tamošnjo žel. postajo. Prošnje v teku treh tednov na c. kr. poštno
in brzojavno vodstvo v Trstu.
*
* *
(Cesarjev tiar.) Cesar je podaril gasilnim društvom v Cerkovcah, Sikoli in Veli za naprave gasilnega orodja 220 gld. Od te svote dobi poslednja občina 100 gld.
(Požar.) V noči od 24. na 25. m. m. je vpe-pelil požar posestvo Antona Kukovca v Pobrešah. Provzročena škoda znaša 2000 gld,
(Z Zidanega Mosta.) Na tukajšnjem kolodvoru se je pripetila dne 28. nov. popoldne večja nesreča. Tovorni vlak prihajajoč z dunajske strani in hrvatski osobni vlak zadela sta namreč skupaj. Da nista oba počasi vozila, bi se bila zgodila zelo velika nesreča. Tako se je pa vse še vendar izteklo nekako srečno. Mrtev ni noben človek. Pač pa sta dva potnika bolj težko ranjena. Enemu je popolnoma zlomilo nogo, tako da so ga morali po prvi zdravniški pomoči takoj pripeljati v celjsko bo!nišn'co ; drugemu je pa odbilo nos, kateri mu je pa radeški zdravnik zopet nazaj prišil. Lahko ranjenih je šest. Splošna razburjenost je bila velika, vendar so bili pa vsi potniki veseli, da so bolj ali manj s samim strahom odšli, ne da bi se jim bilo zgodilo kaj hujšega. Neka mati je baje držala malega otroka v naročji in stala pri odprtem oknu v železniškem vozu. Kar pride sunek, otrok ji pade skozi okno, a se ni nič poškodoval. Pet vagonov je razbitih in oba stroja pokvarjena. Včeraj se je vršila sodnijska preiskava,
katera bo dognala, kdo je kriv nesreče.
*
* *
(Nova slovenska šola na Koroškem.) Iz Zgornjih Burovelj se nam je danes brzojavno sporočilo, da se je v Se lah ustanovila ta dan popolno slovenska šola. Kdor pozna borbe, katere vodijo koroški Slovenci za slovensko ljudsko šolo, bo pač umel, ako vsled tega dogodka mej Slovenci v Selah vlada naudušeno veselje.
(Raznoterosti s Koroškega.) Samomori se množe; to je znamenje novega časa. Dn6 19. nov. se je obesil v Volšberci zidarski pomočnik Sp. Buzzi. — Za Breže je nabrala dež. vlada 3237 gld. 53 kr. — Omenil sem zadnjič, da je pri občinski volitvi na Bistrici v Rožu zmagala vsled silnega pritiska nemčursko - liberalna (to je fužinsko-učiteljska) stranka. V drugem razredu zmagali so nasprotniki z jednim glasom s pomočjo neke čudne manipulacije z volilnim imenikom ! Slov. stranka se je zbog drzne nepostavnosti pritožila na višje mesto. Volitev se bode ovrgla. — Turška konjska kopita so našli v zemlji blizo nove slovenske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu. Poleg je bilo še več druge železniue. Sedi se, da je bil tu kak boj s Turki ter da so pozneje ubite Turke in konje na polju pokopali.
(Iz Celovca) dne 29. novembra : V zadnji svoji seji dne 26. nov. je sklenil tukajšui mestni zbor, da hoče na poseben način proslaviti petdesetletnico vladanja cesarja Franca Jožefa. Dovolil je svoto 6000 gld. kot prispevek za nameravano dež. hranilnico in sklenil, da se ima z že nabranim denarjem do 1. 1898 dozidati in dne 2ega decembra slovesno otvoriti zavod za slepce, ki naj se imenuje : „Kaiser Franz Josef Blinden-Erziehuns-anstalt". — V isti seji se je sklenilo, da se ima odpovedati pogodba s plinovo družbo, ki ima sedaj izključno pravico za javno razsvitljavo Celovca do 18. novembra 1902. leta.
*
* *
(Iz Gorice) se poroča, da so pretečeno soboto zaprli ondotno „Slogino" šolo, katero je obiskovalo 480 otrok. Nekateri trdijo, da se je to zgodilo vsled tega, ker se šola ni mogla več vzdrževati. Mnogo starišev je glasno in solznimi očmi protestovalo proti tej naredbi. — Kedaj bodo že vendar tudi za Gorico veljavni zakoni za ljudsko šolstvo.
*
* *
(Izpred porotnega sodišča.) V petek je bil zaradi uboja obsojen Al. Robič, posestnikov sin iz Gozda, na štiri leta težke ječe, poostrene s postom in temnico. Dne 10. nov. 1895 je bil z nožem smrtno ranil Janeza Berceta v Kranjski Gori. — Dalje je bil obsojen na pet let težke ječe pisar Jos. Zarli, ker si je bil prisvojil bankovec za 1000 gld., katerega je 28. sept. t. 1. zgubil v svoji pisarni odvetnik dr. Hudnik. — V soboto sta bila pred porotniki čevljar Fr. Keržan in njegova žena Magdalena, zatožena, da sta zažgala 30. avg. t. 1. svojo barako v Zvezdi, ki sta jo bila pri zavarovalnici Franco Honaroise zavarovala za 1000 gld. Žena je je bila oproščeua, Franc Keržan pa zaradi prestopka po § 1 zakona z due 25. maja 1883 št. 78 obsojen na šest tednov zapora.
Izkaz
darov, ki so došli mestnemu magistratu za po povodnji prizadete revue Barjane.
Gosp. ces. svetnik Ivan Murnik 20 gld., gospod okrajni predstojnik Ivan Gotz nabral je, in sicer so darovali p. n. gospe in gospodi: Martin Malenšek 3 gld., Fran Trček 2 gld., Franja Mulaček 1 gld., Ivan Jager 1 gld., Polona Gerdina 20 kr., Ivan Janesch 2 gld., Ivan Kozjak 1 gld., Marija Rutar 2 gld., Ivana Zeschko 2 gld., Ivan Haluer 50 kr., Josip Leuz 1 gld., Fran Mally 6 gld., Ant. Stricel 1 gld., Viktor Rohrmann 2 gld., Eiiza Peterka 5 gld., Anton Ječminek 3 gld., Ivana Lederhas 50 kr., Anton Presker 1 gld., Ivan Somnitz 1 gld., Valentin Sadnikar 50 kr., H. Horroan 1 gld., Ivana Gotz
1	gld., H. S&dnikar 30 kr., Antonija Tomšič 1 gld. I. Šusteršič 1 gld., N. Cernstein 1 g d., Simon Treo 5 gld., dr. Melzer 1 gld., Leopold Tratnik 1 gld., neimenovan 1 gld., neimenovan 50 kr., Matija Horvat 40 kr., Roza Fui 2 gld., Klara Pessiak 2 gld., Ivan Žagar 1 gld., neimenovan 50 kr., slavna plinova tovarna 5 gld., Adolf Hauptmanu 1 gld., Jernej Cerne 1 gld., N. Baltič 50 kr., Seraf. Desch-mann 1 gld., Vinko Hansel 1 gld., Ivan Gnjezda 2 gld., Ivan Spreitzer 1 gld., Lovro Češnovar 50 kr., Alojzij Vodnik 1 gld., N. Altmaun 30 kr., N. Pir-ker 1 gld., Anton Reisner 50 kr., Ivan Gerdina 2 gld., Anton Gorše 2 gld. Tereza Mally 40 kr., Te-reza Povše 1 gld. in Ivan Gotz 1 gld. — Gospod okrajui predstojnik Fran Schantel nabral je mej sledečimi gg.: Ferdo Souvau 5 gld., Ivan Gogola 2 gld., dr. Ivan Tavčar 3 gld., Julij Sehilimger 1 gld. Karol Tambornino 50 kr., Filip Supančič 2 gld., Vaso Petričič 3 gld., K. Weber 1 gld., H. Halben-steiner 2 gld., Jakob Kobilca 1 gld., Fran Ko Imann
2	gld. 50 kr., Avgust Skaberne 1 gld., Andrej Dru-škovič 1 gld., Feliks Urbane 1 gld., L. Mikusch 1 gld. in Fran Schantel 1 gld.
Društva,
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zaduji teden poslali: Vipavski volilni možje o zmagi dne 21. novembra po gtsp. Fr. Silvestru 10 gld. 20 kr.; podružnica za Laški Trg iu okolico 35 gld.; podružnic/i za St. Kancijan in okolico na Koroškem 26 gld.; Mohorjani v Koprivi pri Dutovljah po č. g. P. Svegeljnu gld. 1-50; Mohorjani v prisilni delavnici v Ljubljani gld. 130,• ženska podružnica v Št. Juriju ob južui železnici po blagajničarici gspdč. Tončki Kavčičevi 82 gld.; go-sood Kurol Prelesnik iz Stahovce pri Kamniku 10 gld.; č. g. J. Vrhovnik v Ljubljani 1 gld. — Lepo zahvalimo. Živeli nasledniki!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Pri IX. občnem zborovanju akad. podružnice družbe sv. Cirila in Metoda) se je dne 1. dec. 1895. I. volil sledeči odbor : Predsednik, stud. phil. Fr. Vadujal; podpredsednik. stud. med. Viktor Kac ; tajnik, stud. iur. Vlad. Leveč; blagajnik, stud. iur. Mat. Senčar; odbor. namestnik, stud. iur. Pravoslav Pertot.
(»Slovensko učit. društvo v Ljubljani") priredi v sredo 4. t. m. drugi zabavni večer v Klubovi sobi „Pri slouu". Vspored : Narodopisna razstava v Pragi (gosp. Jak. Dimnik) in ^Potres" (g. Fr. Crnagoj). Začetek ob 8. uri zvečer. Prijatelji društva dobro došli.
Telegrami,
Dunaj, 1. decembra. Konservativni klub je izvolil grofa Deyma načelnikovim namestnikom mesto odstopivšega poslanca dr. Rappa. V parlamentarno komisijo so bili novo voljeni poslanci Deym, Falkenhayn, Klun in Lupul.
Dunaj, 1. decembra. Taaffejevega pogreba se bodo udeležili ministri Badeni, Gautsch, Bilinski in Welsersheimb.
Dunaj, 2. decembra. K pogrebu grofa Taaffeja so se s posebnim vlakom odpeljali cesarjev zastopnik generalni pobočnik Paar, ministerski predsednik Badeni, ministri Wel-sersheimb, Gautsch in Bilinski, italijanski poslanik Nigra, predsednik poslanske zbornice, deputacije raznih parlamentarnih klubov, več ces. namestnikov in višjih uradnikov.
Nalžov, 1. decembra. Danes je došel sem budjeviški škof liilia, ki bode jutri vodil
pogreb. Pokojni grof Taaffe je opravljen z uniformo ministerskega predsednika.
Levov, 1. decembra. Gališki deželni zbor se otvori 28. t. m. in traja zasedanje do 10. februvarija.
Levov, 1. decembra. Včeraj se je izselilo iz Galicije 800 kmetov v Brazilijo.
Rim, 1. decembra. Pri obravnavi proti Legi in tovarišem radi anarhistične zarote proti ministerskemu predsedniku Crispija so bili vsi zatoženci oproščeni.
Madrid, 1. decembra. Zadeva v občinskem zboru zavzema vedno večjo obsežnost. Marki Cabrinana je radi nekega prestopka ovadil tudi bivšega župana Boscha, sedanjega ministra za javna dela. Trdi se, da bode ta vložil ostavko.
Carigrad, 1. decembra. Iz Erzeruma se poroča, da se je sestavila posebna komisija. ki ima določiti v zadnjih nemirih pro-vzročeno škodo. V komisiji je tudi več odličnih Armencev. Vlada je tudi dovolila, da se smejo nabirati darovi za revne Armence.
Carigrad, 1, decembra. (Uradno poročilo.) Nasproti poročilom nekaterih listov se v merodajnih krogih zatrjuje, da se niti v Jeruzalemu, niti v drugih krajih Palestine niso pojavili nikaki nemiri. Ravno tako so neresnična poročila o velikih nemirih v Je-menu.
Carigrad, 1. decembra. Predvčeranje poslanstvo Tewfik-paše je po dosedanjih znamenjih brezvspešno. Zvečer so se sešli poslaniki k skupnemu posvetovanju.
Vsebina 23. zvezka 1895:
1. Antonin Dvcr&k. Napisal J. G. (Konec.) 2. Pod mrklim nebom. Zložil Anton Medved. 3. Bi-serji. Zložil Anton Hribar. 4. Trniev venec. (Roman,) Spisal Podravski. (Dilje.) 5. Celje in okolica. (Puvestne in mestopisue črtice.) Puleg „Ctsljske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja. (Dalje.) 6. Rim, središče lepih umetnostij. Spisal dr. Ant. Medved. (Dalje.) 7. Slovenski koledarji iu koledarniki. (V lOOletni spomin prve Vodnikove iu 501etui spomni prve Bleiweisove „Nuve Pratike".) Spisal J. Benko-vič. (Dalje.) 8. Iiprehod na Notranjsko. Spisal dr. Fr. L. (Dalje.) 9. Književnost: Slovanska književnost. 10 Razne stvari. — Na platnicah: Razne misli po potresu. (Dalje in konec.) — Zrna ob poti. III. Spisal dr. Fr. L, — „Hoja na plavž". — Slike: 1. Paul Louis Leger profesor slovanskih jezikov v Parizu. 2. Mestni trg v Celju. 3. Okrajno glavarstvo v Celiu. (Na levi „Narodni dom".) Anton Ar-zenšek. 4. Veliki oltar v župni cerkvi celiski. 5. Cerkev sv. Jožefa nad Celjem. 6. Od krsta. (Češka narodopisna razstava.) 7. Cerkev D. M. v Polju pri Ljubljaui po potresu. Narisal G. Porenta. 8. Cerkev D. M. v Polju pred potresom.
Meteorologično poro čilo.
n rt a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
30	9. zvečer	739-0	—1-4 | sr. jvzh.		otilačno	00
1	7. zjutraj 2. popol.	7386 737-9	-1-7 -1 2	sr. jvzh.	del. jasno	
1	9. zvečer	738 4	—4 0 | sr. jvzh.		oblačno	o-o
2	7 zjutn.j 2. popol.	7380 738 6	40 2-0	sr. jvzh. n	oblačno	
Srednja temperatura 30. nov. in 1. dec. 3-1° in 1'7", ozir. za 1.6° in 3 0° pod nonnaloin.
ITnsrSi so:
30. novembra. Marija Raunihar, zasebnica, 92 let, Beethovnove ulice št. 4, ostarelost. — Marija Princ, gostija, 06 let, Poljanski nasip št. 44, naduha. — Emilija Kašček, sirota, 4'/» leta, Florijanske ulice št. 38, bronehe pneumonia.
Tujci.
29. novembra.
Pri Slonu: Mietzel, \Vitz, Gronemann, Amuneehen, Gold-hainer, Guttmann, Polak, Hubalek, Wachtel z Dunaja. — Bozon iz Ljona. — Angern iz Beljaka. — Cucek iz Knežaka.
Pri Maliču: Farber, Seheider. Marin, Fuchs, Belz, Ro-sada, Sehuesler z Dunaja. — Pousehe iz Trsta. — Puschner iz Kloaterla. — Varadi iz Budimpešto. — \Velik iz Iiudejevic.
Najbolje priporočena
/,a preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
i1 nt: i c in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
Bezirk, sp lat *
>'r. 11, Parterre
— Uratarič iz Krnova. — Havlicek iz Maribora. — Mitovio iz Črnomlja. — Gotz iz Prankobroda.
Pri Lloydu: G raček iv Kamnika. — Pehani iz Žužemberka. — Pollak iz Gradca. — Rayman iz Trsta.
Pri Jutnem kolodvoru : Kantoni iz Gemone. — VVeihl iz Metlike. — Pollak, Hepp z Dunaja.
Pri bavarskem dvoru: Kraus it Kočevja. — Knak iz Novegu Mesta. — Kosec iz Zeltweg-a. — Poluz* z Bleda.
Zahvala.
701 1-1
Nemogoče nam je vsakemu posebe se zahvaliti izraženo sočutje ob priliki nenadomestne izgube moža, očeta, starega očeta, strica in svaka gospoda
Petra Gilly-ja,
zato se tem potem vsem, vsem zahvaljujemo za dokazano in izkazano prijateljstvo. Osobito vsem darovalcem krasnih vencev, gospodu županu Josipu Močniku v Kamniku na njegovej izrednej dobroti, gospodu postajnem načelniku Strelu za veliko prijaznost, gospodu Stefančiču in gospodom pevcem si. pevskega društva „Lira" v Kamniku za tolažilno petje, gospodu Karlu Miklavčiču za njegov trud in vsem znancem in prijateljem, ki so nas krepili in tolažili v najbritkejših trenutkih. Tisočera jim hvala, Bog povrni obilokrat.
Višnja gora, dne 30. novembra 1895.
Žalujoči ostali.
Služba organista in cerkovnika
se odd& do 15. decembra
v Grebinju (Markt Griffen) na Koroškem.
Mesečna plača 25 gld., prosto stanovanje, in še postranski dohodki 50—80 gld.	702 2-1
t
i±
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
l>oktor pl. Trnkoezyjev
protinski cvet
je olajšujoče mazilo za roke in noge, za križ in za vsakorine bolečine. Priporoča se za masažno zdravljenje.
Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr.
Dobiva se pri 731 56
Ubaldn pl. Trnkoczyjii
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradcu.
Zahvala. " "
Vsem gg. volilcem dolenjskih mest, ki so me počastili z zaupanjem, osobito onim v Metliki, ki so bili v večini, izrekam srčno hvalo !
Bog pomozi na dalje, in daj Dolenjski boljše čase!
V Metliki; dnč 80. nov. 1895.
Josip vitez Savinsohegg.
Razprodaja.
Nikdar v življenju se ti ne ponudi več redka prilika, da bi dobil aamo za 2 gld. krasne in prekoristne stvari. 35 komadov za le 2 gld. in sicer:
1 jako elegantno pozlačeno uro z lepo verižico, točno idočo, s triletnim poroštvom;
1 krasno kravato za gospode iz čiste svile;
1 krasna igla za kravato z umetnimi briljanti;
1 oficirska usnjata denarnica;
1 jako elegantna broška za ženske po pariški fagoni
1 krasen prstan iz zlatoinimita z lepim kamenom;
1 krasno škatljico za smodke;
1	krasno cevko za smodke;
3 komadi zelo krasnih mehaničnih naprsnih gumb s ponarejenimi briljanti;
2	krasna gumba za zavratnik s patentovanim oklepnikom ;
2 double gold gumba za manšete;
10 komadov finega angleškega pismenega papirja;
10 komadov finih angleških pismenih zavitkov;
Vseh teh 35 komadov krasnih stvarij sem prisiljen dati za dosedaj nečuveno smešno ceno 2 gld.
Da izključim vsak dvom, izjavim, da je ura sama dvakrat toliko vredna. Ako bi ne prijala, se denar najradovoljneje vrne tako da je za kupovalca vsak riziko izključen.
Vse to je dobiti, dokler je še kaj na razpolago, po poštnem povzetju po	703 6—1
krakovski razpošiljavnlci ur F. INDISOH,
Krakovo, Meth-Strasse Nr. 12/F
Služba organista
(eecilijanca) se preoej odda v Štangi pri litiji.
705 3-1
Mih. Saje,
župnik.
Priletnega
trgovskega pomočnika
ali prodajalko
sprejmem takoj za vodstvo trgovske podruinloe na deželi. — Ponudbe z natančnimi poboji dopošljejo naj se upravništvu „Slovenca" pod M. O. 100. 678 3 -3
J .Najboljše kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepllen, in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je
Želodčni ali
Marijaceljski liker:
1 steklenica 20 kr., 6 steklenic I gld., 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr.
Dobiva se v	442 l
lekarni lalila ti. Miczf-ja
v Ljubljani, zraven rotovža
in se vspk dan s prvo pošto razpošilja.
8 CH UTZMARKC«
Št. 33.865.
Razglas.
674 3-3
V četrtek dne 5. decembra 1895 od 11. do 12. ure dopoldne
se bode vršila pri tukajšnjem uradu
minuendo - licitacija
za preskrbovanje hrane in vožnje odgoncev pri odgonske postaje občini v Ljubljani za leto 1896.
K tej licitaciji se vabijo podvzetniki s pristavkom, da je udeležiteljem vložiti 50 gld. varščine.
Mestni magistrat kot odgonsko-postajska občina
v Ljubljani, dne 13. novembra 1895.
V najem se daje od 1. dne januvarija 1896. leta

ar. domu"
Radi pojasnil in podrobnih pogojev se je ponudnikom pismeno ali pa ustno zglašati pri podpisanem upravnem odboru.
V Ljubljani, dne 1. decembra 1895.
Za upravni odbor „Nar. doma" :
dr. vitez Karol BIeiweis,
700 3--i	predsednik.
9.
J. FSderlova fina namizna pekarija
v Ljubljani, Lingerjeve ulice št. 5
priporoča veliko izbero nairaznovrstnejiega
finega namiznega peciva, povitic šarteljnov
itd., ter opozarja ob enem na svojo
filijalno prodajalnico v Kordinovi hiši
Pred škofijo štev. 4,
kjer se dobiva trikrat na dan svež bel in črn kruh, pa tudi fino pecivo V največji izberi.	706 2—1

O 11 11 a j s k a borz a.
Dne 2 decembra.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld.
Bkupni državni dolg v srebru.....100
Avstrijska zlata renta 4%......120
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	99
Ogerska zlata renta 4%.......120
Ogerska kronska renta 200 kron . .	98
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1015
Kreditne delnice, 160 gld......370
London vis ta ....................121
NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	59
80 mark........................11
E0 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci........44
C. kr. cekini..............5
15	kr.
15	.
95	.
75	.
90	„
10	„
07",, 80 , 59'/,.
90 „ 70
Dn6 30. novembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želei. po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vrarnavne srečke b% ■ . . .. Dunavsko vranavno posojilo l. 1878 . .
Posojilo goriškega mssta.......112
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijciritetne obveznice državne železnice . . „	, južne železnice 3% ,
„	„ južne železnice 5% .
„	, dolenjskih železnic 4%
147 gld. — kr.
157
97 140 12!» 107
98
165 130
50
65 50
60
50 75
25
50
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genois srečke, 40 gld.
196	gld. — kr.
f»	n
16	„	75	„
23	„	-	„
68	„	-	„
70	„	—	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......53	„	—	„
Ljubljanske srečke......... 23	„	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 164	„	75	„
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v. 3360	„	—	»
Akcije tržaškega Lioyda. 500 gld. . . . 467	„	—	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 98	,	50	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba —	.	—	,
Montanska družba avstr. plan.....84	„	50	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 164	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ........ 129 „	75	„
B9Z
Nakup ln prodaja Tfctt r vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjov ud.
j. Savarovanje za zgufs pri irebanjlh , pri izžrebanju najmanjšega dobitki K a 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M K 11 C U
WolizBila it. 10 Dunaj, MariahilferstrassB 74 B.
Pojasnila IMS v vseh gospodarskih in finančnih stvarult,
potem o kursmn vrednostih vseh špekulasijskih vrednostnih papirjev in vestni svAti za dosego kolikor je mogoče visocega »orestovania pri popoiui varnosti naloženih tf lurni c. "T®®
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežifi.
Odgovorni vrtdnik : Ivan Rakovec.
Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.