Skale ogrožajo Lemberg Svetovni uspeh celjskega dijaka str. 26 Žan Korošec RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI raVrRDNm VSAK ČETRTEK Št. 8 / Leto 70 / Celje, 26. februar 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn j\m M Pogumno čez ovire V življenju je treba premagati veliko ovir. Na srečo vse niso tako nevarne, kot je bila ta na nedavni gladiatorski preizkušnji v Celju. Včasih pa so lahko ovire tudi nepremagljive, kot smo ugotavljali v tokratni temi o tem, kako je poskrbljeno za psihološko pomoč otrokom po družinskih tragedijah. str. 12-13, 29 Zlati celjski grb Novemu tedniku str. 2 NASA TEMA I 1 - i». TT k Ml. ' " g^iji : ^^ffiPfg MI « Ni vseeno, kdo so oskrbniki planinskih koč str. 36-37 GOSPODARSTVO Ali Goltem grozi stečaj? str. ŠMARJE PRI JELŠAH Spravne besede po zboru delavcev vrtca str. 6 KULTURA Kajuh ni pozabljen str. 10 SPORT Laščani navdušili košarkarsko javnost str. 14 KRONIKA Hitri, a podhranjeni str. 17 ŽIVALSKI SVET Rubrika: Kuža za zgled str. 43 str. 30-31 sezona akcije! NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT 2109900080957 UVODNIK Bliže nebu je marsikaj drugače Zlati lesk za Novi tednik Med 22 predlogi mestni svetniki potrdili 11 dobitnikov najvišjih občinskih priznanj IVANA STAMEJCIC Konec februarja je čas, ko smo tudi največji zapečkarji že pošteno naveličani zime. Poležavanje na kavču bi radi zamenjali za vsaj nekaj aktivnosti na planem. Ene vleče na domač vrtiček, drugi pogled obračajo v hribe. Za visokogorje je resda še pošteno zgodaj, a na Celjskem imamo veliko nižje ležečih planinskih postojank, ki so dostopne v vseh letnih časih, in najbolj zagrizenih pohodnikov niti debela snežna odeja ali žled ne ustavita. »Nataknil sem si dereze in je šlo,« je Franc Peničpojasnil, kako je opravil z lanskim žledom in se na vrh Resevne do konca leta povzpel kar 403-krat. Tople, prijazne in vedno odprte planinske postojanke vseh kategorij se nam večinoma zdijo nekaj samoumevnega. Precej nižinske razvajenosti je mogoče čutiti že med hribo-lazci, po drugi strani pa se tudi veljavna zakonodaja ne ozira na to, ali gre za gostinske lokale v središču mesta ali za domačnostne planinske koče na več sto oziroma krepko nad tisoč metri nadmorske višine. Ker planinska zveza prav v teh dneh izbira nove oskrbnike za vrsto svojih postojank, smo se v tokratni številki lotili vprašanj, kako zahtevno je gospodarno upravljanje s kočami, kaj pomeni visok bivanjski standard v hribih in koliko skrbi imajo prostovoljci pod okriljem planinskih društev. Kako najti res dobrega oskrbnika za svojo planinsko kočo, za mnoge ostaja vprašanje brez pravega odgovora. Kot pribito pa drži, da je pri izbiri treba imeti tudi srečo. Takšno, kakršno kaže zgodba šentjurskega planinskega društva in oskrbnice njegove koče na Resevni Ivete Perc. »Za začetek podjetniške poti v gostinstvu se mi je planinska koča zdela dobra izbira. Počasi se naučiš vsega, kar takšen posel poleg strežbe in kuhanja še zahteva,« je pošteno povedala naši novinarki Saški T. Ocvirk in ob tem dodala, da ima delo v koči še druge prednosti. »Lepo je predvsem zaradi ljudi. Zdi se, da planinci na poti odložijo vse skrbi in težave. Na vrh pridejo sproščeni in dobre volje.« A če pohodniki na poti odložijo skrbi, se jih ne morejo znebiti funkcionarji v planinskih društvih. Za dolg spisek jih v razmislek našteva predsednik Planinskega društva Celje - Matica Mirko Do-beršek. »Manjša društva tipa >imamo se fajn< investicijsko niso tako obremenjena in imajo v tem pogledu prednost,« je razlagal, zakaj večjim društvom posledično zmanjkuje časa in volje za več družabnosti, kar si člani najbolj želijo. »Inšpektorji in birokrati se pri obravnavanju koč iz svojih salonskih pisarn ravnajo kar po dolinskih pravilih,« je za ilustracijo pokazal tri centimetre debel fascikel papirjev, ki so jih v društvu potrebovali, da so na Orlovem gnezdu uredili stranišče. »Če ga ne bi, bi nam inšpektorica postojanko zaprla.« In tudi za planinske postojanke velja, da morajo do leta 2017 opustiti zdajšnje greznice in poskrbeti za male čistilne naprave. Gospodarska kriza se pozna tudi med planinci. Ljudje tro-šimo manj in če dodamo še slabo vreme, ki se je lani vleklo celo leto, dobimo za upravljavce planinskih koč in domov izjemno slabo sezono. Pri visokogorskih kočah, kot sta na Okrešlju in Korošici, je težava tudi dostava. Helikopterski prevoz stane evro za kilogram tovora. Letno na takšno kočo dostavijo deset tisoč kilogramov oskrbe in dobička od prometa seveda ni niti približno dovolj, da bi pokrili stroške. Na vse to bi veljalo pomisliti naslednjič, ko v planinah ne bomo deležni enakega udobja kot v dolini, ko bo ponudba jedi in pijač skrčena na zgolj nekaj vrstic. Tisto, česar v večini koč ne bomo pogrešali, pa so prijazni in odgovorni gostitelji. In tudi zato velja mestni smog čim prej in čim večkrat zamenjati za kisik nekje bliže nebu. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA CELJE - Mestni svetniki so v torek potrdili predolg občinske komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade (Kviaz) za podelitev letošnjih najvišjih priznanj ob občinskem prazniku, 11. aprilu. Kot je poudaril predsednik Kvia-za Marko Zidanšek, je bilo med letošnjimi 22 predlogi večina takšnih, ki bi si priznanja resnično zaslužili -a treba se je bilo odločiti. 11. aprila bo tako podeljenih 11 priznanj, med njimi štirje kristalni grbi, po trije bronasti in srebrni in en zlati celjski grb, ki si ga je ob 70-letnici izhajanja prislužil časopis Novi tednik. Poglejmo najprej imena: kristalne celjske grbe bodo za odličnost v času študija prejele Maja Lipuš, Maša Škrinjar, Ajda Seničar in Gea Volfand Pantner; bronaste Don Boskov center in salezijanci za nudenje pomoči otrokom in mladim, ki se znajdejo v brezupnih življenjskih situacijah, in za uspešno organiziranje različnih programov, v katere so vključene vse generacije, Marjan Turnšek za večletno uspešno delovanje v KS Ostrožno in nudenje pomoči sokrajanom, za uspešno vodenje in sodelovanje v kmetijskih združenjih ter za pridelovanje zdrave in varne domače hrane ter Matevž Petek za ustvarjalnost in inovativni pristop v razvoju start-up podjetništva med mladimi. Srebrne celjske grbe bodo prejeli Vladimir Ljubek za dolgoletno aktivno delovanje v KS Pod gradom in širše ter za nenehno prizadevanje za blaginjo sokrajanov in občanov Celja, Danijel Pavlinec za izjemne rezultate in večkratne uspehe na področju športa ter za Zlati celjski grb bo letos ob svoji 70-letnici prejelo uredništvo Novega tednika. promocijo celjske športne dejavnosti doma in v tujini ter Tone Primožič za dolgoletno uspešno vodenje in organizacijo sekcije izletni-štva v Planinskem društvu Celje - Matica ter požrtvovalno prenašanje prvinske gorniško-planinske kulture na vse generacije. Dobitnik najvišjega občinskega priznanja - zlatega celjskega grba - je na predlog celjskega aktiva društva novinarjev uredništvo Novega tednika za dolgoletno uresničevanje poslanstva objektivnega poročanja, ki v poplavi negativnih informacij daje prednost pozitivnim sporočilom, ter za spodbujajoče vzgajanje novinarskih generacij. Že predlog je priznanje Kot je poudaril predsednik Kviaza Marko Zidanšek, je imela komisija letos res težko delo. Predlogi, ki jih je prejela, so bili za razliko od nekaterih prejšnjih let skoraj vsi takšni, da bi si predlagani zares zaslužili priznanje. »A naloga komisije je, da opravi ožji izbor in po skrbnem tehtanju smo predloge zožili na 11 nominirancev,« je še dejal v uvodni obrazložitvi. Na vprašanje svetnika Jožeta Zimška (DeSUS), zakaj si zlatega celjskega grba ne zasluži tudi celjsko območno združenje Rdečega križa, ki letos prav tako praznuje 70 let delovanja, je odgovoril, da Kviaz vsako leto prejme več predlogov, kot je na koncu podeljenih priznanj. »V komisiji nobenega predloga ne zavrnemo, predlagatelji lahko poskusijo znova prihodnje leto in glede na letošnje predloge oziroma kakovostne obrazložitve, zakaj bi si še nekateri zaslužili priznanja, bi bilo to zelo smiselno,« je dejal ter dodal, da bi v primeru, če bi mestni svet potrdil vse prispele predloge, na nek način razvrednotil pomen najvišjih občinskih priznanj. S tem se je strinjal tudi župan Bojan Šrot, ki je ob tem dejal, da so že sami predlogi za posame- znike, kolektive ali društva veliko priznanje zanje in za njihovo delo. Tako je podprl pobudo svetnika Vinka Skaleta (SMC), da komisija v prihodnje javno objavi imena vseh prispelih predlogov. Izkušnje preteklosti obet prihodnosti »Verjetno je Novi tednik na trgu preživel toliko časa zato, ker je bil ves čas usmerjen v lokalno informacijo, ker ni ponavljal stvari za ostalimi mediji. Ves čas smo se v uredništvu trudili posredovati čim bolj verodostojne informacije bralcem na našem območju. Vseskozi pišemo o dogodkih, ki se dogajajo v naših krajih, med ljudmi, ki jih bralci sami poznajo, ali pa v teh dogodkih celo sami nastopajo,« je vršilka dolžnosti odgovorne urednice Tatjana Cvirn predstavila največje prednosti časopisa. Prav te Novemu tedniku ob dopolnjenih sedmih desetletjih obetajo tudi nadaljnji obstoj: »Na trgu preživijo najmočnejši, tisti najbolj trpežni. Mislim, da se je časopis v vseh teh letih izkazal kot narejen iz pravega testa, s pravo vsebino, in da so ljudje to kakovost prepoznali. Tisti, ki ustvarjamo ta časopis, vemo, kaj sta naša vloga in naše poslanstvo. Vsi novinarji in tisti, ki so v teh 70 letih časopis soustvarjali kako drugače, so zaslužni, da je Novi tednik danes takšen, kakršen je. Mislim, da je zlati grb priznanje vsem njim in nam, ki to danes še vedno delamo.« In po drugi strani je letošnji zlati celjski grb tudi priznanje vsem zvestim bralcem, brez katerih se regionalni časopis vsa ta desetletja ne bi mogel obdržati. IVANA STAMEČIČ Foto: arhiv MOC NA KRATKO Končno pločnik VOJNIK - V občinskem središču vse bolj pogrešajo pločnik ob glavni cesti, med Tuševo trgovino in pokopališčem. Kot kaže, se bodo krajani zdaj lahko oddahnili, saj ga v občini nameravajo zgraditi letos. Projektiranje tristo metrov dolgega pločnika naj bi bilo končano v prihodnjih dneh. Dosedanji projekt namreč zaradi spremembe zakonodaje ni več uporaben. Po končanju projekta bodo objavili razpis za izvajalca. Pločnik naj bi stal 65 tisoč evrov, znesek je v letošnjem občinskem proračunu zagotovljen. BJ Gasilcem toliko kot lani ZREČE - Občina bo letos za opravljanje nalog zaščite in reševanja namenila toliko denarja kot lani. Prostovoljnim gasilskim društvom in Gasilski zvezi Zreče-Vitanje bo tako skupno namenila približno 80 tisoč evrov. Gasilski zvezi Zreče-Vitanje pripada približno 6 tisoč evrov, PGD Zreče 47 tisoč evrov, prostovoljnim gasilcem z Gorenja in s Stranic pa po 14 tisoč evrov. Približno 3.500 evrov so prejela tudi druga društva, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja v zreški občini. To so Gorska reševalna služba Maribor, Kinološko društvo Zreče, Koroško-šaleški jamarski klub Speleos - Siga Velenje in Kinološko društvo reševalnih psov Celje. JP Obisk ruskega kozmonavta VITANJE - Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij je pred kratkim obiskal ruski kozmonavt Sergej Viktorovič Zaljotin. Namen obiska je bil poglobitev sodelovanja med Ksevtom in Rusko vesoljsko agencijo. Sergej Viktorovič Zaljotin je koz-monavt, ki je dvakrat poletel v vesolje. Bil je član zadnje misije v ruski vesoljski postaji Mir, preden so jo uničili. Trenutno je namestnik direktorja Centra Jurija A. Gagarina za usposabljanje kozmonavtov v Zvezdnem mestu v Rusiji. JP Za osem odstotkov nižji proračun SLOVENSKE KONJICE - Konjiški svetniki so prejšnji teden potrdili proračun za letos. Zaradi varčevalnih ukrepov vlade bo za skoraj osem odstotkov nižji kot v prejšnjem letu. Predvideni prihodki za letos znašajo 11,5 milijona evrov. V primerjavi z lani se znižujejo prihodki za financiranje zakonsko določenih nalog, bistveno pa upadajo tudi prihodki za financiranje naložb. Predvideni odhodki in odplačila kreditov so nekoliko višji od prihodkov in znašajo približno 11,8 milijona evrov. Razlika med prihodki in odhodki tako znaša približno 290 tisoč evrov in jo bodo krili s sredstvi na računih. JP AKTUALNO 3 Neživljenjske zahteve Kaj prinaša našim kmetom nov program razvoja podeželja? Evropska komisija je 13. februarja uradno potrdila program razvoja podeželja za obdobje od leta 2014 do 2020. Največ novosti se nanaša na ukrep kmetijsko-okoljsko--podnebnih plačil. Zaradi novih zahtev, ki so v nekaterih primerih milo rečeno malo nenavadne, se lahko zgodi, da se bo za ta ukrep odločilo manj kmetov. Za ukrepe programa razvoja podeželja je sicer namenjenih 1,1 milijarde evrov, od tega bo Slovenija prejela 838 milijonov evrov iz proračuna Evropske unije. Denar za izvajanje ukrepov programa razvoja podeželja v naslednjem programskem obdobju bo namenjen trem vsebinskim sklopom. To so izboljšanje konkurenčnosti in produktivnosti, ohranjanje podeželja in biodiverzitete ter celovitejši pristop k razvojnim izzivom podeželskih območij. Največ denarja, približno 266 milijonov evrov, bo namenjenega območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, za naložbe v fizična sredstva je predvidenih približno 228 tisoč evrov. Za ukrep kmetijsko--okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP) pa so namenjeni 204 milijoni evrov. Obvezna izobraževanja Prav ukrep KOPOP, ki nadomešča ukrep kmetijsko--okoljskih plačil (KOP), tako kmetom kot kmetijskim svetovalcem že zdaj povzroča nemalo preglavic. Bistvena novost je, da bodo morali kmetje, če bodo želeli pridobiti denar, še pred prijavo na razpis in pred oddajo zbirne vloge izpolnjevati vstopne pogoje, pravi kmetijska svetovalka Vesna Mazej Ušen iz celjske izpostave Kmetijsko--gozdarskega zavoda Celje. Eden od vstopnih pogojev je obvezno 6-urno predhodno usposabljanje. V primeru, da kmetje na kmetiji uporabljajo mineralna gnojila, bodo morali imeti izdelan tudi gnojilni načrt. Pred oddajo zbirne vloge bodo morali izdelati še program aktivnosti kmetijskega gospodarstva. Nekateri kmetje so sicer novembra in decembra že Letos se je začela izvajati reforma skupne kmetijske politike z vlaganjem zbirnih vlog za namen neposrednih plačil, ukrepov kmetijsko-okoljsko-pod-nebna plačila, ekološko kmetijstvo, plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami in dobrobit živali. Upravičenci morajo od 2. marca do 6. maja 2015 na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vložiti zbirno vlogo, če želijo uveljavljati katerega od naštetih ukrepov. Skrajni rok je 1. junij 2015, pri čemer bodo pristojni upoštevali znižanja izplačil, in sicer odstotek ali tri odstotke na delovni dan (od 7. maja do 1. junija). opravili usposabljanje. Večina zainteresiranih kmetov se kljub obveščanju kmetijske svetovalne službe zaenkrat še ni udeležila predhodnih programov aktivnosti. 2. marca se bo namreč že začela »subvencijska kampanja« oziroma vnos zbirnih vlog. Nelogične zahteve? A usposabljanja in izdelan program aktivnosti ne predstavljajo edine težave. Zahteve, ki naj bi jih izpolnjevali kmetje, so zelo neživljenj-ske. »Zelo malo zahtev je, ki jih lahko izpolnjujejo, a še te V celjski izpostavi kmetijske svetovalne službe, ki pokriva območja občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore, je bilo v prejšnji ukrep kmetijsko-okoljskih plačil (KOP) od 900 kmetov, ki vlagajo zbirne vloge, vključenih 190. Zaradi neživljenjskih zahtev novega ukrepa kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP) je upravičeno mogoče pričakovati, da se bo to število znižalo. usposabljanj. Kmetijski svetovalci so začeli vnašati programe aktivnosti 2. februarja, čeprav je bilo predvideno, da bodo začeli že 1. decembra. Zdaj jih najbolj skrbi, da kmetje ne bodo pravočasno opravili usposabljanj in se pri njih zglasili še za vnos so takšne, ki niso preverjene v praksi in sploh ne vemo, ali jih bo možno izvesti,« je zaskrbljena Vesna Mazej Ušen. Ob tem navaja primer za kmetije s travnatimi površinami. Kmetje bodo težko izpolnjevali zahtevo, da bo treba pustiti nepokošen pas v obsegu od 5 do 10 odstotkov gerka. Takšen pas bodo lahko pokosili šele v naslednjem letu po 1. marcu oziroma pred vegetacijo. »Pri tem se pojavlja vprašanje, ali bo sploh možno ta pas naslednje leto pokositi,« pravi Mazej Ušenova in dodaja, da če kmet ne bo izpolnil te zahteve, potem tudi ne bo mogel izpolnjevati ostalih izbirnih zahtev te »operacije«, ki se imenuje trajno travinje 1. Mazej Ušenova navede še en primer. »Pri »operaciji« trajno travinje 2 mora kmet obvezno opustiti silažo na kmetiji. To pomeni, da ne sme imeti ne travne ne koruzne silaže,« je začudena. Ob tem naj omenimo, da bo kmet svoje živali lahko krmil s silažo, a jo bo moral kupovati drugje. »V bistvo gre za naravovarstveni vidik. Ko kmet pospravi travo v obliki mrve, se ohranja biotska raznovrstnost, saj ostane hrana za zaščitene vrste ha-bitatov,« pojasnjuje Mazej Ušenova. Kmetje bodo verjetno temeljito razmislili, ali se jim vstop v ukrep KOPOP izplača. Nenazadnje se bodo z vstopom za pet let zavezali, da bodo izpolnjevali vse zahteve. Če jih bodo kršili, bodo morali pridobljena sredstva v najslabšem primeru vrniti. JERICA POTOČNIK Foto: arhiv NT (SHERPA) Nekatere zahteve, povezane z ukrepi programa razvoja podeželja, se zdijo neživljenjske, med drugim tudi tiste, ki so povezane s košnjo. TEDEN NAOKOLI Zibelka demokracije povzroča sive lase Vsakodnevne posebnosti mlade slovenske demokracije Od prejšnjega tedna so bile v ospredju novice, ki so bile povezane z Grčijo. V četrtek je balkanska država zaprosila za podaljšanje programa evropske finančne pomoči za šest mesecev. Javni dolg te države presega osupljivih 315 milijard evrov ter predstavlja 175 odstotkov bruto domačega proizvoda. Poleg tega so grški varčevalci začeli prazniti svoje bančne račune, od zadnjega meseca prejšnjega leta so iz bank dvignili že nad dvajset milijard evrov. Pred koncem tedna so se finančni ministri držav evrske skupine dogovorili za štirimesečno podaljšanje programa evropske finančne pomoči hudo zadolženi državi. V zameno je bilo dogovorjeno, da bo Grčija posredovala seznam prvih reformnih ukrepov. Po vedno novih ugibanjih o morebitnem izstopu Grčije iz območja evra je vodja evr-ske skupine Jeroen Dijssel-bloem to možnost odločno zavrnil. Grški premier Aleksis Cipras, ki je svojim sodržavljanom v predvolilnem boju obljubljal nebesa, jih že miri, da težki časi niso mimo. Naj spomnim na obljube o višjih minimalnih plačah, višjih pokojninah ter brezplačni kurjavi za revne. Vsem Grkom ne gre slabo, država je še vedno daleč najbolj razvita balkanska država. V Sloveniji odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki ni ugodilo zahtevi Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča za zadržanje izvajanja sodbe v zadevi Patria. Za razliko od Janeza Janše ostajata v zaporu na Dobu, kjer prestajata 22 mesecev dolgo zaporno kazen. O Črnkoviču in Krkoviču je odločalo osem ustavnih sodnikov, za zavrnitev zadržanja jih je glasovalo pet. Večina slovenskih ustavnih sodnikov je ocenila, da ta zapornika težko popravljivih škodljivih posledic zapora nista navedla ter da očitnih kršitev njunih človekovih pravic ni. V predhodnem primeru, ko je bil zaprt prvak največje opozicijske stranke Janez Janša, so za težko popravljivo posledico upoštevali njegov poslanski mandat. V njegovem primeru naj bi takšne posledice nastale za delovanje parlamenta ter oblasti nasploh, seveda ob pogoju, da se bo Janševa ustavna pritožba izkazala kot upravičena. Zapornik Črnkovič je o odločitvi ustavnih sodnikov dejal, da zadev, ki se dogajajo v naši državi, ne razume več. Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je presodil, da bi po Janši morali izpustiti še Črnkoviča in Krkoviča. Ni dvoma, slovensko pravosodje je eden od najbolj šibkih stebrov te države. V zadnjih dneh odmeva v domovini predlog za spremembo kazenskega zakonika, saj sedanji delo novinarjev omejuje. Združenje novinarjev in publicistov je že pred koncem leta poslalo ministrstvu za pravosodje predlog, po katerem novinarjev naj ne bi več kazensko preganjali. Poleg tega opozarja, da morajo za varovanje tajnih podatkov skrbeti državni organi in ne novinarji. Predsednik združenja Tino Mamic je ob tem spomnil, da je Slovenija država, kjer je delo fotografa v parlamentu lahko kaznivo. Fotoreporterja Janija Božiča je tožilstvo preganjalo zaradi bližnjega posnetka sms sporočila takratne predsednice vlade Alenke Bratušek, ki naj bi bila zato oškodovanka. Državni zbor mu je celo odvzel akreditacijo za spremljanje dela zbora. Po drugi strani pa ni kaznivo, če novinarju na družabnih omrežjih grozijo s smrtjo. Britanski premier David Cameron je včeraj napovedal, da bo Velika Britanija marca poslala v Ukrajino svoje vojake. Ti bodo pomagali pri urjenju ukrajinske vojske. Poslali naj bi do 75 vojakov, ki naj bi bili v Ukrajini največ pol leta. Poveljnik ameriške vojske Ben Hodges je v tem mesecu prav tako napovedal, da bo ameriški bataljon začel uriti tri ukrajinske bataljone v Lvovu. Cameron je prav tako zagrozil, da se bo zavzel za ostrejše sankcije proti Rusiji v primeru, če proruski separatisti v Minsku sklenjenega premirja ne bodo spoštovali. Nekdanje Evrope velikega upanja, ki je na stari celini vladalo dolga leta, ni več. To je bilo izgubljeno v letih gospodarske krize ter med prerivanjem velikih sil za svoja vplivna območja. I d RANE JERANKO novi tednik 70 / LET 4 GOSPODARSTVO V Thermani kmalu tudi ovadbe Odvetnik Borut Soklič napoveduje kazenske ovadbe odgovornih za prisilno poravnavo laškega zdravilišča - Ravnanje DUTB nemoralno in tudi nezakonito? Po mnogih izpodbojnih tožbah, pritožbah in ugovorih, ki so povezani z razglasitvijo insolventnosti, vodenjem sej skupščin in s poskusom razlastitve delničarjev, se laški Thermani zdaj obetajo tudi kazenske ovadbe. V imenu nekaterih malih delničarjev in upnikov jih bo vložil odvetnik Borut Soklič, ki za zdaj o podrobnostih oziroma vsebini ovadb še ne želi govoriti. Ovadil naj bi Therma-no in njenega predsednika uprave Andreja Bošnjaka ter Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in izvršnega direktorja Janeza Škrubeja. Z ravnanjem DUTB je povezana tudi dopolnitev ugovora, ki ga je proti vodenju postopka prisilne poravnave vložil upnik Borut Dolar in o katerem bi v začetku tedna moralo odločati sodišče. Dolar je upnik postal šele konec lanskega leta, ko je od KM Inštalacij odkupil za vsega 300 evrov terjatev do Thermane. V svojem ugovoru je zapisal, da je stopnja verjetnosti, da bo laško zdravilišče po končani poravnavi dolgoročno plačilno sposobno, manjša od 50 odstotkov. Sodišče je opozoril, da v Thermani tistega, kar so zapisali v načrtu finančnega prestrukturiranja, ne bodo mogli izvesti. Razloga sta predvsem odpoklic posojila največje upnice Abanke v višini skoraj 23 milijonov evrov in slabše poslovanje zdravilišča v letu 2014. Zaradi vsega tega sta Dolar oziroma njegov pooblaščenec Borut Soklič sodišču predlagala, naj imenuje finančnega izvedenca, ki bo ocenil, ali bodo v Thermani res lahko uspešno končali prisilno poravnavo, za katero sicer mali delničarji že ves čas trdijo, da do nje sploh ne bi smelo priti, saj je bila po njihovem prepričanju insolventnost družbe ustvarjena umetno, z računovodskimi operacijami. Nemoralno ravnanje slabe banke Na naroku je Dolar svoj ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave dopolnil z novimi dejstvi, povezanimi z vlogo slabe banke, ki v primeru Thermane nastopa kot največja upnica in tudi največja posamična lastnica. V dopolnilu Dolarjev pooblaščenec Soklič navaja, da je Abanka novembra lani kreditno pogodbo Thermani odpovedala po navodilih DUTB, ki je kmalu zatem zagotovila, da podpira njen načrt finančnega prestrukturiranja. Po mnenju upnika je šele odpoved kredita, zaradi katere so se kratkoročne obveznosti zdravilišča povečale na 35 milijonov evrov, pravzaprav zares povzročila insolventnost Thermane, in to takšno, ki se je s prisilno poravnavo ne da odpraviti. »Ravnanje slabe banke je nemoralno in tudi protizakonito,« je opozoril Soklič. Zato je v imenu Dolarja sodišče pozval, naj presodi o nadaljnji vlogi DUTB v prisilni poravnavi. Prepričan je, da DUTB ne bi smela glasovati o prisilni poravnavi. Glede na razmerje moči med upniki bi to pomenilo, da prisilna poravnava sploh ne bi mogla biti izglasovana. Thermana je lani imela 17,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za dober milijon evrov manj od načrtov. Čista izguba znaša dobrega pol milijona evrov. Za letos v zdravilišču načrtujejo 19,3 milijona evrov čistih prihodkov in 24 tisoč evrov čistega dobička. Tega naj bi začeli ustvarjati šele v drugem polletju, saj za prvega še načrtujejo izgubo. Januarja so v primerjavi z enakim lanskim mesecem kljub nekoliko večjemu številu gostov zabeležili za 7 odstotkov manj nočitev. Razlog je, navajajo, v krajšanju dolžine bivanja gostov, ki pridejo k njim z napotnicami. Ker v Thermani z dopolnitvijo Dolarjevega ugovora, tako so vsaj zatrdili na ponedeljkovem naroku, niso bili seznanjeni, je sodišče razpisalo novo obravnavo. Ta bo 26. marca, ko bo zaslišan tudi predsednik uprave zdravilišča Andrej Bošnjak. Čeprav v Thermani navajajo, da se do Dolarjevih navedb še ne morejo opredeliti, so po obravnavi že sporočili, da je njegov ugovor neutemeljen in da v ozadju očitno tičijo drugi nameni. Kakšni, v Laškem niso povedali. O »prisilki« tudi vrhovno sodišče Borut Soklič se je kot pooblaščenec podjetij Paron in KM Inštalacije, ki sta prav tako upnika Thermane, zoper sklep o ustavitvi preventivnega prestrukturiranja v zdravilišču in o uvedbi prisilne poravnave pritožil že oktobra lani. Celjsko okrožno in nato še ljubljansko višje sodišče je pritožbo zavrglo, vendar je vrhovno državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti takšnega sklepa. S pritožbo se bo torej zdaj ukvarjalo še vrhovno sodišče. Soklič je zaradi takšnega razpleta zadovoljen. »Vrhovno državno tožilstvo je spoznalo resnico in oporeka odločitvi okrožnega in višjega sodišča, da pritožba zoper sklep o začetku prisilne poravnave ni dopustna. Če bo zadeva uspešna, pri čemer upam, da bo, bo torej sodišče moralo odločati o dopustnosti začetka prisilne poravnave,« pravi odvetnik. JANJA INTIHAR Gradisov kompleks si bodo razdelili štirje Upravna stavba propadlega Gradisa je končno dobila nove lastnike. Po štirih letih in petih dražbah je stečajnemu upravitelju Zlatku Hohnjecu le uspelo prodati poslovno--skladiščni kompleks Gradisa v Bukovžlaku. Kdo je novi lastnik, upravitelj še ne želi razkriti, saj sodišče še ni potrdilo kupoprodajne pogodbe. Zato je za zdaj znano le, da je na dražbi kot edini dražitelj sodeloval konzorcij, v katerega so se združili dve podjetji in dva samostojna podjetnika s Celjskega. Trije so prostore v kompleksu doslej imeli v najemu. Zlatko Hohnjec je Gradi-sove prostore v Bukovžlaku prodal za izklicno ceno, to je za 1,150 milijona evrov. Na prvi dražbi, ki je bila leta 2011, je bila izklicna cena za skoraj dva hektarja veliko zemljišče, na katerem so dobrih tisoč kvadratnih metrov velika upravna stavba in skladišče, dve delavnici in betonarna, 5 milijonov evrov. Na zadnji dražbi maja lani je izklicna cena znašala le še 1,6 milijona evrov. Kljub to- likšnemu padcu cene se tudi te dražbe kot vseh prejšnjih ni udeležil nihče. Hohnjec je kupca za kompleks poskušal najti tudi z zbiranjem ponudb, vendar nobena ni ustrezala pričakovanju bank upnic. Če tokratna dražba ne bi uspela, bi upravitelj, tako je vsaj predlagal sodišču, kompleks v Bukovžlaku kot stečajno premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti, prepustil upnikom. Hohnjec zdaj upa, da bo uspešen tudi pri prodaji Gra-disovega samskega doma na Hudinji. Stavbo je doslej poskušal prodati že na petih dražbah, ki pa so bile kljub zanimanju za nakup neuspešne, saj cena, ki so jo bili pripravljeni plačati kupci, ni bila »prava«. Kmalu bo predlagal novo dražbo, izklicna cena bo 920 tisoč evrov. JI, foto: arhiv NT (GrupA) Ročnik bi plačal le odstotek dolgov Velenjski poslovnež Tomaž Ročnik je nekatera svoja podjetja začel pred bankrotom reševati z vlaganjem predlogov za prisilno poravnavo. Decembra lani je sodišče na njegov predlog že uvedlo prisilno poravnavo v podjetju Toming-Consulting, letos je začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave v Fraktal-Consultingu. Obe družbi se v glavnem ukvarjata z nepremičninsko dejavnostjo. Fraktal-Consulting je do konca lanskega septembra ustvaril komaj 7 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje in imel kar 28 milijonov evrov izgube. Kot še razkrivajo dokumenti, objavljeni na spletnih straneh Ajpesa, ima to podjetje za več kot 23 milijonov evrov obveznosti, večinoma do bank. Največ terjatev, dobrih 20 milijonov evrov, je nezavarovanih navadnih, za katere Ročnik predlaga enoodstotno poplačilo v petih letih ali pretvorbo v lastniške deleže. V petih letih bi poplačal tudi zavarovane terjatve. Denar namerava dobiti s prodajo nepotrebno premoženje, med katerim so tudi zemljišča v Velenju, Trbovljah, Lendavi in Celju. Fraktal-Consulting je pomemben lastnik Term Topolšica in Millcom skupine, ki je med večjimi lastniki celjskega Klasja. JI Polzela z manjšimi dolgovi in novimi lastniki Sodišče je sprejelo sklep o potrditvi prisilne poravnave v Tovarni nogavic Polzela. Podjetje bo moralo v naslednjih štirih letih plačati 50 odstotkov navadnih terjatev, torej nekaj več kot dva milijona evrov. Za približno 7 milijone evrov pa je ostalo neporavnanih obveznosti do ločitvenih upnikov. Banke in še nekateri drugi upniki so namreč malo več kot tri milijone evrov terjatev spremenili v lastniške deleže. Polzelska tovarna nogavic se bo torej s prisilno poravnavo znebila dela dolga, medtem ko najpomembnejši vprašanji, kako bo živela v prihodnje in kje bo našla strateškega lastnika, še ni rešila. O avstrijskem proizvajalcu perila Huber Holdingu v lasti bogataša Roberta Ng Cheea Singa, ki naj bi se pred nekaj meseci zanimal za odkup polovice terjatev bank in navadnih upnikov in naj bi tudi že opravil pregled podjetja, na Polzeli namreč ne govorijo več. Vsaj javno ne. Vsekakor bo iskanje strateškega lastnika v rokah novih delničarjev. V Polzeli se je zaradi prisilne poravnave popolnoma spremenila lastniška struktura. Največja lastnica tovarne je s skoraj 30-odstotnim deležem postala država, ki je v osnovni kapital pretvorila za skoraj 930 tisoč evrov svojih terjatev, od katerih je bilo pol milijona evrov kratkoročnega posojila, ki ga je dala podjetju za premagovanje težav. Druga delničarka po velikosti je s petino deleža Družba za upravljanje terjatev bank, preostali lastniški delež so si razdelili Nova Ljubljanska banka, Gorenjska banka, Deželna banka, Nova KBM in Hranilnica Lon. Vseh novih lastnikov je petnajst, med njimi sta s sicer zelo majhnim deležem celo Odvetniška družba Matoz in celjski Simbio. Polzela je lani imela 6,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za skoraj 30 odstotkov manj kot predlani. Čista izguba je znašala 1,6 milijona evrov in je bila za polovico manjša od predlanske. Letos družba posluje nekoliko bolje. Namesto načrtovane izgube je imela nekaj dobička, prihodki od prodaje so znašali 700 tisoč evrov, kar pomeni, če bo seveda ostala pri takšnem poslovanju, da bo načrtovanih 8,4 milijona evrov lahko dosegla. JI Borovo prodaja trgovine Leto po stečaju se bo začela prodaja lokalov, ki jih je celjsko podjetje Borovo Trade imelo po Sloveniji. Sodišče je že sprejelo sklep o javni dražbi za sedem trgovin, od katerih so štiri na širšem celjskem območju. Največja med njimi, za katero je postavljena tudi najvišja izklicna cena, ki znaša četrt milijona evrov, je na Glavnem trgu v Celju. Pon.-pet. 7.00-16.00 / Sob. 7.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00 GOSPODARSTVO 5 Poslovanje Golte v zadnjih letih .a ■o o 2014* !,4 2013 2012 2011 (C 3 D mio EUR 800 tisoč EUR !-7 mio EUR 74! tisoč EUR 1,645 1,658 mio EUR 76! tisoč EUR mio EUR 816 tisoč EUR *gre še za neuradne podatke Vir: Ajpes Grozi stečaj? Na Golteh poslovali z izgubo, a letošnja smučarska sezona je glede obiska boljša od lanske Čeprav uradnih bilanc še ni, je jasno, da so v minulem letu v gorskem centru Golte poslovali z izgubo, ki naj bi znašala približno 800 tisoč evrov. Podjetje nujno potrebuje še eno dokapita-lizacijo v višini 150 tisoč evrov. A to je le eden od korakov za stabilno poslovanje v prihodnosti, nujen bo tudi dogovor z bankami in drugimi upniki o repro-gramu posojil in morebitni pretvorbi terjatev v lastniške deleže. Kot nam je povedal direktor podjetja Golte Ernest Kovač, so v lanskem poslovnem letu ustvarili 1,4 milijona evrov prihodkov, kar je 25 odstotkov manj kot v letu 2013. »Ker je višek zimske sezone, trenutno nimamo težav z likvidnostjo, a če gledamo celoletno poslovanje, imamo kar težave, vendar jih še obvladujemo,« je povedal Ernest Kovač. Golte imajo dvaindvajset lastnikov, največja sta hčerinski podjetji Premogovnika Velenje, PV Invest in HTZ, ki predstavljata malo manj kot 80 odstotkov kapitala. Na skupščini, ki naj bi bila kmalu, se bodo lastniki morali dogovoriti o novi nuj- ni dokapitalizaciji podjetja v višini 150 tisoč evrov. A to je le eden od potrebnih ukrepov finančnega in poslovnega prestrukturiranja podjetja. »Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer se želimo z bankami »To bo zadnja dokapitalizacija« O dokapitalizaciji in drugih ukrepih za izboljšanje poslovanja gorskega centra Golte so pred dnevi razpravljali tudi župani šaleških V gorskem centru Golte so po besedah direktorja Ernesta Kovača sicer v letošnji zimski sezoni lahko bistveno bolj zadovoljni v primerjavi z lani. Obisk je za 30 odstotkov večji, a še vedno ni na ravni leta 2013, ko so imeli eno boljših smučarskih sezon glede obiska. V času počitnic imajo dobro zasedene tudi hotelske zmogljivosti, in sicer približno 90-odstotno. in drugimi upniki pogovoriti o reprogramu obveznosti, možnosti delne pretvorbe terjatev v lastniške deleže, spremembi ročnosti posojil ...« še pojasnjuje Ernest Kovač. Pri tem doda, da ima največjo terjatev NLB, pri kateri so Golte za obnovo hotela najele kredit v višini 3,2 milijona evrov. in savinjskih občin, ki imajo svoj lastniški delež v družbi Golte. To je bilo že drugo srečanje županov, prvo je bilo po lokalnih volitvah lani. »V občinah smo načeloma pripravljeni podpreti še eno dokapitalizacijo, vendar zahtevamo jasen finančni in poslovni načrt ter prestruk- turiranje podjetja. In če bo do dokapitalizacije prišlo, je to zanesljivo zadnja, ki jo bomo podprle lokalne skupnosti.« Poslovni načrt, ki ga je pripravil večinski lastnik PV Invest in po katerem naj bi Golte letos zmanjšale izgubo na 218 tisoč evrov, v letu 2016 na 151 tisoč evrov, pri čemer naj bi v letu 2017 poslovale pozitivno, Kontič ocenjuje kot precej optimističen. Po njegovih besedah je v letošnjem proračunu Mestne občine Velenje za do-kapitalizacijo podjetja Golte namenjenih 60 tisoč evrov, kar je velik del zneska, a zadnjo besedo pri tem bodo imeli svetniki. Nujno hitro ukrepanje Z dokapitalizacijo in ostalimi ukrepi za finančno in poslovno prestrukturiranje se precej mudi, saj sicer podjetju grozi stečaj. Kot pravi direktor podjetja Golte Ernest Kovač, bi dogovor moral biti sklenjen do konca zime, zato naj bi se lastniki že kmalu sestali na skupščini. ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT NA KRATKO Proti nepremišljeni prodaji cinkarne CELJE - Na predlog svetnika Združene levice Matije Kovača so se mestni svetniki in svetnice na četrti redni seji opredelili tudi glede prodaje Cinkarne Celje. Predlog Združene levice, da mestni svet sprejme skupno izjavo proti prodaji tega, za Celje in okolico pomembnega in uspešnega podjetja, so med razprave dopolnili. Tako bodo vlado seznanili, da je prodaja Cinkarne Celje zanje nesprejemljiva vse dokler ne bo pripravljen temeljit program sanacije nastalih okoljskih bremen in zagotovljen denar zanjo, država pa se mora pred prodajo družbe zavezati k celoviti sanaciji Celjske kotline. Poleg tega pričakujejo, da se bo morebitni zainteresirani kupec s pogodbo zavezal za nadaljevanje in ohranitev okoljsko vzdržne proizvodnje v Celju. Predlog izjave so soglasno podprli vsi prisotni svetniki. LK Po neuradnih informacijah naj bi se za nakup večinskega, skoraj 73-odstotnega deleža v Cinkarni Celje zanimali trije investitorji. Poleg že večkrat omenjenega poljskega državnega podjetja Azoty, ki je eno največjih kemičnih podjetij v Evropi, naj bi se za nakup potegovalo tudi avstrijsko zasebno podjetje Treibacher Industrie. Kdo naj bi bil tretji investitor, ki naj bi prav tako prihajal iz metalurške panoge, ni znano. JI Več od turističnih taks PODČETRTEK - V turistično usmerjeni občini si letos obetajo malo več prihodkov od turističnih taks. S prvim januarjem se je namreč vrednost točke za izračun turistične takse zvišala za četrtino. Vlada je vrednost točke turistične takse uskladila z gibanjem cen življenjskih potrebščin. Vrednost točke od januarja znaša 11,5 centa, višino takse pa določi vsaka občina zase, in sicer v razponu od tri do 11 točk. Turistična taksa v Občini Podčetrtek je pred spremembo znašala 1 evro, od januarja pa znaša 1,25 evra. V občini vso prejeto turistično takso vložijo nazaj v turizem, pravi župan Peter Misja. Občina je sicer lani s turistično takso zbrala dobrih 200 tisoč evrov. JP Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, ki jo zastopa župan Franc Zdolšek, na podlagi 30. člena Statuta Javnega podjetja Komunala Laško, Občina Laško razpisuje delovno mesto: DIREKTORJA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA LAŠKO d. o. o. (m/ž) Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • visokošolska izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri ali višješolska izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri; • vsaj 5 let delovnih izkušenj; • da predloži program dela podjetja; • organizacijske in vodstvene sposobnosti; • da izpolnjuje splošne zakonske pogoje. Pod visokošolsko izobrazbo se šteje specializacija po visokošolskih strokovnih programih, univerzitetna izobrazba in 2. stopnja bolonjske izobrazbe. Pod višješolsko izobrazbo pa višješolski in visokošolski strokovni program, specializacija po višješolskih programih in 1. bolonjska stopnja. Direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj. Mandat direktorja traja štiri leta in je po preteku tega mandata lahko ponovno imenovan. Pisne vloge po pošti z vsemi navedenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom naj kandidati v zaprti ovojnici pošljejo v roku 8 delovnih dni po objavi razpisa na naslov: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško z oznako: »Prijava na razpis za direktorja JP Komunala Laško - ne odpiraj«. Nepopolne in nepravočasne prijave kandidatov ne bodo uvrščene v izbirni postopek. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v zakonsko določenem roku. Informacije o izvedbi razpisa dobite na tel. št.: 03/733-87-00. Občina Laško Po zboru delavcev spravne besede Šolski inšpektorat odkril več nepravilnosti - Sprte strani v šmarskem vrtcu naredile korak nazaj, a nezadovoljstvo ostaja Inšpektorat je ugotovil, da je ravnateljica vrtca Marta Drofenik za nedoločen čas zaposlila strokovno delavko brez ustrezne izobrazbe. Ravnateljica ni poskrbela, da bi druga strokovna delavka opravila strokovni izpit, medtem ko so strokovne delavce v času dopustov oziroma bolniške odsotnosti nadomeščali študenti. Inšpektorat je prav tako ugotovil, da pooblaščeni delavci vrtca, torej ravnateljica, vzgojitelji in svetovalna delavka, ki so posredno ali neposredno vedeli za domnevno nasilje oziroma grdo ravnanje z otroki, o tem niso obvestili pristojnih organov. Inšpektorat je potrdil tudi navedbe zaposlenih, ki so opozarjali na to, da sta pomočnika vzgojitelja otroke dvakrat peljala na sprehod brez spremstva vzgojiteljice, enkrat je malčke spremljalo manj polnoletnih oseb, kot je predpisano. Izredni nadzor je odkril tudi nekatere kršitve pravilnika o dokumentaciji v vrtcih, saj vpisne liste in zdravstvena potrdila otrok nepooblaščeno hranijo vzgojitelji in ne pooblaščeni delavec vrtca, ter kršitve pravilnika o zbiranju in varstvu osebnih podatkov, saj določene strokovne delavke niso poskrbele za ustrezno varovanje dokumentacije z osebnimi podatki otrok. Ravnateljica Vrtca Šmarje pri Jelšah Marta Drofenik zaenkrat ostaja na čelu vrtca. Na razpis za naslednji mandat se ni prijavila. Za komentar o ugotovitvah inšpektorata in o torkovem zboru delavcev za naš časopis do zaključka redakcije ni bila dosegljiva. Prijave glede domnevnih nepravilnosti, ki naj bi se v šmarskem vrtcu dogajale zaradi domnevnih kršitev delovnopravne zakonodaje, predvsem v smislu odnosov med ravnateljico in zaposlenimi, še preiskuje inšpektorat za delo. O domnevnih pritiskih ravnateljice nad zaposlenimi je precej pritožb zaposlenih prejel tudi sindikalist Faruk Dreca. Zaposleni so mu zaupali o neustreznem načinu pogovora, kričanju, zmerjanju. Neustrezen odnos se je po prepričanju predsednika šmarskega območnega odbora sindikata kopičil dlje časa. Ker je omenjene pritiske težko dokazati, Dreca opozarja, da je o tem nujno treba spregovoriti. »Vsi, ki so bili deležni takega ravnanja, bi morali takoj to napisati in pozvati priče k podpisu izjav. Tako bi neprimerno vedenje lahko dokazali, sicer pa ostane le pri obtožbah, da je nekdo nekaj grdega rekel.« ŠMARJE PRI JELŠAH - Na pobudo ravnateljice Vrtca Šmarje pri Jelšah Marte Drofenik so se v torek zaposleni sestali na zboru delavcev, kjer so med drugim obravnavali nepravilnosti, ki jih je pri svojem pregledu ugotovil Inšpektorat RS za šolstvo in šport. Svet zavoda bo izsledke nadzora najverjetneje obravnaval na seji v začetku marca, še vedno pa čaka na izsledke preiskav drugih pristojnih služb. Resničnost navedb o obstoju nasilja oziroma neprimernega ravnanja z otroki še vedno preverjajo kriminalisti. Predsednik šmarskega območnega odbora sindikata vzgoje in izobraževanja Faruk Dreca je povedal, da so na zboru delavcev največ časa posvetili razpravi o domnevnem mobingu, skrhanih medsebojnih odnosih in domnevnem nasilju nad otroki. »Delavci so se opravičili ravnateljici Marti Drofenik, ravnateljica pa njim za svoje nedoslednosti. Oblju- bila je, da bo do konca svojega mandata delovala strokovno in odgovorno. Zato menim, da je v šmarskem vrtcu posijalo sonce in da gre kolektiv v pravo smer.« Predsednica sveta zavoda Dragica Stojnšek je ugotovitve zbora povzela z besedami, da so spremembe dela v šmar-skem vrtcu nujno potrebne. »Prenehati moramo z ano-nimkami, preteklost prepustiti pregledu pristojnih služb, spoštovati njihove ugotovitve in nasvete ter stopiti skupaj. Delavci smo upravo pozvali, naj se zazre vase in spremeni način komuniciranja.« Zaposlenima le opomin Inšpektorat RS za šolstvo in šport je na podlagi ugotovljenih nepravilnosti ravnateljici šmarskega vrtca izrekel opozorilo in določil rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Med drugim ji je predlagal uvedbo disciplinskega postopka zo- per strokovna delavca, ki sta otroke dvakrat peljala izven vrtca in igrišča brez spremstva vzgojiteljice. A po torkovem zboru delavcev se zdi, da zaposlena vendarle ne bosta deležna predlaganih ukrepov. »Zadeva je konstruktivno in strokovno rešena. Delavci, ki so otroke peljali iz vrtca brez ustreznega spremstva, bodo dobili opomin, težjih disciplinskih postopkov pa ne bo,« je pojasnil Dreca. Še pred zborom delavcev je opozarjal, da bi v nasprotnem primeru zaposleni nosili večji del odgovornosti za konkretno ugotovljeno nepravilnost. Po njegovem prepričanju zaposleni namreč niso ravnali samoiniciativno, ne da bi o tem obvestili predpostavljeno. »Kljub temu da je bila o tem najverjetneje obveščena, je Drofenikova to najverjetneje spregledala,« je pojasnil. Prihodnji teden o novih imenih Svet zavoda Vrtca Šmarje pri Jelšah sicer še pričakuje ugotovitve inšpektorata za delo, nadzornega odbora šmarske občine in policije. Na naslednji redni seji se bo znova sestal v začetku marca, ko bo najverjetneje razpravljal o nadaljnjih ukrepih. »Člani sveta zavoda smo razmišljali o različnih ukrepih, tudi o razrešitvi ravnateljice. Inšpektorat RS za šolstvo in šport je sicer ugotovil kršitve, vendar te niso tako zelo alarmantne. Ravnateljica ima štiri mesece časa, da še kaj spremeni ali popravi. Videli bomo, kako se bodo člani sveta zavoda opredelili po ugotovitvah drugih pristojnih služb,« je povedala predsednica sveta zavoda Dragica Stojnšek. Za 10. marec pa je predviden zbor pedagoških delavcev in predstavnikov sveta staršev. Takrat so načrtovane tudi predstavitve petih kandidatov, ki so se prijavili za delovno mesto ravnatelja. Od tega sta bili dve vlogi popolni, medtem ko so morale tri kandidatke svojo vlogo dopolniti do minulega torka. Drofeni-kova, ki ji mandat poteče prvega junija, se na razpis ni prijavila. TINA VENGUST Foto: arhiv NT (SHERPA) Predsednica sveta zavoda Dragica Stojn-šek je dejala, da zaposleni sicer vestno opravljajo svoje delo. Da se bodo uredili odnosi, bo po njenih besedah treba še nekaj časa. »Mislim, da bomo morali poiskati rešitve na osnovi predlogov zaposlenih. Bistvo težav vidim v neprimerni komunikaciji od zgoraj navzdol, od spodaj navzgor in med nami. To je privedlo do neljubih dogodkov in zaradi tega smo zares razdvojeni.« Sindikalist Faruk Dreca je prepričan, da v šmarskem vrtcu nad otroki niso izvajali nasilja. Ni izključil, da strokovni delavci nad otroki kdaj povzdignejo glas, da kakšnega od otrok, če se ta neprimerno vede, občasno izločijo iz skupine in mu pojasnijo, kaj je prav in kaj narobe. Tako starši kot ravnateljica so bili po njegovih besedah o tem vedno obveščeni in so težave reševali konstruktivno. www.posta.si | Spoštovani uporabniki poštnih storitev! s o Obveščamo vas, da bo pošta 3263 Gorica pri Slivnici, 1. aprila J= 2015 pričela delovati kot pogodbena pošta na naslovu SEB, Sebast-| jan Dvoršak s.p., Gorica pri Slivnici 72, 3263 Gorica pri Slivnici. Delovni čas pogodbene pošte 3263 Gorica pri Slivnici: ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.00-14.30 sreda: 8.00-11.00 in 14.30-17.00 sobota: 8.00-11.00 Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: • oddate pisemsko pošiljko ali paket, • prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti, • vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa, • kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice, • pravne osebe, ki imajo TRR pri Poštni banki Slovenije, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu, • storitve Športne loterije (srečke, stave...) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve. POŠTA SLOVENIJE NA KRATKO Po maškaradi še delavnica BRASLOVČE - Društvo prijateljev mladine Letuš tudi letos ne počiva. Potem ko so člani na pustno soboto pripravili tradicionalno maškarado v Domu kulture Letuš, nameravajo pred cvetno nedeljo organizirati še delavnico izdelovanja papirnatih rož. Maškarada, kot je pojasnila predsednica društva Suzana Kovač, ni edini dogodek, ki ga pripravlja društvo. Junija v sodelovanju s POŠ Letuš že tradicionalno soorganizira dogajanje ob koncu šolskega leta, jeseni pohod iz Letuša do Preserskega in Braslovškega jezera ter decembra obisk dedka Mraza. ŠO radioceljegfjj Ne čez les, temveč z njim LJUBNO OB SAVINJI - Odlično obiskano delavnico na temo lesa, ki ga je v Zgornji Savinjski dolini v izobilju, so pripravili v okviru projekta Mladi veter. Gre za eno od brezplačnih delavnic z naslovom Ne bodi čez les. Ukvarjaj se z lesom! za spodbujanje zaposlovanja v tej dolini. Z delavnico so želeli opozoriti na možnosti, ki jih nudi to naravno bogastvo doline, in na zaton nekdanje lesne industrije. Povabili so tri goste, ki so predstavili svoje poslovne zgodbe, svoj začetek, težave, na katere so naleteli, in njihove rešitve ter načrte. Ocenili so, da bi bilo prav, če bi se manjši predelovalci lesa povezali in na trgu delovali povezano. To naj bi bilo tako pri nabavi lesa kot pri prodaji. Koristno naj bi bilo tudi, če bi imeli center, kjer bi izdelovalce skupaj predstavili. Predstavili so se Jure Poličnik iz Logarske doline, ki je lastnik blagovne znamke LESek. V okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji s soprogo izdelujeta lesene igre in igrače. Jože Strmčnik iz Luč je v delavnici Šlanger razvil svojo tehniko obdelave lesa in oblikuje okrasne izdelke domače obrti. Svojo podjetniško zgodbo je predstavil tudi Stanko Rihter z Ljubnega, ki izdeluje montažne hiše. Po številu prodanih hiš je na četrtem mestu v Sloveniji. BJ Lastnik gradu Lemberg Franci Zidar Za danes je napovedan sestanek med lastnikom in predstavniki občine, ki je bil sklican že pred ponedeljkovim nevarnim dogodkom. Sestanek je sklican na temo, kako nadaljevati prenovo gradu Lemberg z upoštevanjem različnih okoliščin. Lastnik gradu Franci Zidar je bil pred koncem leta že na sestanku pri pristojni ministrici, kjer je dobil vtis, da je naletel na posluh. »Zdaj nas je narava prehitela,« pravi lastnik Zidar. Po hribu so letele skale. Pogled z gradu Lemberg na ogrožene hiše ter skale, ki so se k sreči ustavile pred zaščitno ograjo. V dolini je glavna cesta med Vojnikom in Dobrno. Proti ljudem so se valile skale Velika sreča v nesreči pod gradom Lemberg VOJNIK - V ponedeljek pozno zvečer so prebivalci hiš pod gradom Lemberg slišali grmenje, pokanje. Igor Lužar je odhitel na balkon, pogledal v hrib in vanj posvetil z baterijsko svetilko. »Še vedno so s hriba letele skale,« se je v torek spominjal nevarnega dogodka v vasi Lemberg pri Novi Cerkvi. Z najbližjimi se je hitro umaknil iz hiše, v okolici so že bili zbrani sosedje. »Tu je zelo prometna cesta, zato smo po grmenju najprej pomislili na prometno nesrečo,« se spominja sosed Aleš Hren, ki se je grozeči nevarnosti umaknil z družino, in sicer s tremi otroki. Opazil je, kako so tudi sosedje bežali iz hiš. Prvi so jim prišli na pomoč gasilci, ki so ocenili položaj. Opazili so, da je z brežine pod mogočnim gradom Lemberg zgrmelo približno pet kubičnih metrov kamenja. To se je ustavilo pred stanovanjskimi hišami, saj je veliko kamenje delno zadržala varovalna ograja. Stanovalce treh hiš so izselili, noč so preživeli pri drugih ljudeh. Poleg tega so delavci Voca postavili ob glavni cesti na Dobrno opozorilne znake. Ljudje so ostali v negotovosti, v strahu za svoje domove in celo za svoje življenje. Resno opozorilo V občini so se zjutraj takoj odzvali. Že zgodaj dopoldne so imeli krajši sestanek s predstavniki gasilcev in civilne zaščite. Takoj so poklicali strokovnjaka statika in izvajalca, ki naj bi poskrbel za prve dodatne zaščite občanov in njihovih domov. »Za celovitejšo sanacijo bo treba pridobiti strokovno rešitev, kako se je sploh lotiti. Ne gre zgolj za nekaj skal, ampak za velik del pobočja, ki je nevarno,« je povedal vojniški župan Branko Petre. Grad je v zasebni lasti, naloga občine je zaščita ljudi pod gradom. »Tudi zato, ker je grad kulturni spomenik, smo pripravljeni sodelovati,« je dodal župan in pripomnil, da ima občina vse manj denarja. Sanacija seveda ne bo poceni. Dogodek v Lembergu se je na srečo končal brez hujših posledic. Je pa resno opozoril, da je tam za večjo varnost občanov treba marsikaj postoriti. Dan po hudem dogodku so bili pod gradom in na njem zbrani skoraj vsi, ki lahko občanom pomagajo. Od predstavnikov občine in krajevne skupnosti do lastnika gradu Francija Zidarja. Ta je menil, da je dogodek opozoril na vso nevarnost, ki jo povzroča južna skalna stena grajskega spomeniške- ga območja. Zidar meni, da je to posledica naravnega pojava, preperevanja. Tako naj bi se zgodilo, da se je del skalnega pomola odluščil in zvalil po hribu. »Za večjo varnost stanovalcev moramo storiti vse, kar je mogoče. To moramo storiti vsi trije, to smo jaz kot lastnik, občina in država, k čemur smo po zakonu o varovanju kulturne dediščine tudi zavezani,« je odgovoril Zidar na vprašanje o tem, kaj lahko stori za večjo varnost občanov pod gradom. Rešilna ograja Zidar omenja, da je kot geograf po poklicu pred nekaj tedni opazil, da se na skalnem pomolu pod gradom nekaj dogaja. Tako je pred nekaj tedni poklical geologa in strokovnjaka statika, ki sta ugotovila, da je treba ukrepati nemudoma. »Vse, kar sem lahko, sem do danes storil,« je povedal lastnik Zidar, ki je bil po dogodku vidno pretresen. »Na srečo so se te gmote zaustavljale po hribu navzdol, ob zapori, za katero sta Občina Vojnik in država poskrbeli že pred dvema desetletjema,« je opozoril na srečo v nesreči. Kaj bi se bilo v ponedeljek zvečer zgodilo, če tega ne bi storili? BRANE JERANKO Foto: GrupA Je zaščitna ograja, ki so jo postavili pred dolgimi leti, rešila kakšno življenje? To niso radovedneži. Občani, ki so jih morali izseliti ter njihovi prijatelji opazujejo pobočje, od koder so se valile skale. Večino poškodovanih dreves že odstranili Očitki sprehajalcev po mestnem gozdu neupravičeni? CELJE - Sanacija celjskega mestnega gozda, ki je po lanskem februarskem žle-dolomu sicer utrpel bistveno manj škode kot gozdovi na drugih najbolj prizadetih območjih, se končuje. Po zagotovilih celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki je upra-viteljica mestnega gozda, so večino poškodovanega drevja že odstranili. Nekaj poškodovane lesne biomase bo prepuščene naravnemu razkroju. Gozdarji celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije so po lanskem žledolomu v mestnem gozdu na območju Pečovnika evidentirali približno 150 kubičnih metrov podrtih ali poškodovanih dreves, kar predstavlja manj kot odstotek vse lesne mase v tem gozdu, pravi Robert Hostnik, vodja celjske krajevne enote. Sanacija posledic žledoloma v mestnem gozdu v Pečovniku je bila večinoma končana že do začetka lanskega poletja. Več škode na Anskem vrhu in Miklavškem hribu Največ škode je žledolom povzročil v mestnem gozdu na območju Anskega vrha in Miklavškega hriba. Gozdarji so evidentirali 320 kubičnih metrov poškodovanih ali podrtih dreves listavcev in 110 kubičnih metrov poškodovanih iglavcev. Pri listavcih so prevladovala drevesa bukve, pri iglavcih pa rdeči bor. Skupno je bilo na tem območju poškodovane Pri čiščenju sprehajalnih poti so pomagali tudi prostovoljni gasilci. (Foto: arhiv ZGS) Gozd potrebuje z vidika ekosistemskega razvoja gozdnih sestojev tudi odmrlo biomaso. Gozd tako ne more biti pospravljen kot na primer dnevna soba, na očitke nekaterih sprehajalcev odgovarja Robert Hostnik. malo manj kot dva odstotka lesne biomase. Žledolom je večinoma podrl posamezna večja drevesa na strmejših pobočjih ali na bregovih strmih jarkov. Poleg tega je podrl drevesa v dveh večjih skupinah, in sicer na pobo- čju nad kmetijo Lun in na območju grape nad Meško-vim studencem. Padla bukev je povsem uničila tudi most na gozdni sprehajalni poti ob Karlovem jarku nad mestnim parkom, je pojasnil Hostnik. Zaradi poudarjene rekreacij- Nujen pregled gozdov zaradi lubadarja Gozdarji v tem času opozarjajo lastnike gozdov, da je treba drevesa, ki jih je lani napadel lubadar, odstraniti. Zaradi lanskega žledoloma, ki je močno oslabil gozdove, je še posebej pomembno, da lastniki čim prej in čim bolj pregledajo svoje gozdove. Lastniki gozdov so v smislu dobrega gospodarja dolžni opraviti zimski kontrolni pregled svojih gozdov, da bi odkrili drevesa, ki jih je lani napadel lubadar, in v zimi poškodovana drevesa iglavcev. Jeseni napadena drevesa niso najbolj vidna, ker krošnja ostane zelena, pravi Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. V zimskem času so posledice napadov lubadarja že precej bolj vidne. »Zato je treba iti v gozd, ugotoviti, kje so napadene smreke, obvestiti revirnega gozdarja in se z njim dogovoriti, kako odstraniti napadeno drevje,« poudarja Denša. S tem namreč preprečijo, da bi se v spomladanskem času lubadar naselil v nova drevesa. Letos je pravočasna sanacija še posebej pomembna, saj je lanski žledolom gozdove precej oslabil. Lubadarji povzročajo gospodarsko škodo, saj razvrednotijo les, njegovo uporabnost in tako zmanjšajo dohodek lastnikom gozdov, pravi Denša. Lani je bilo samo na območju nazarskega gozdnogospodarskega območja evidentiranih 18 tisoč kubičnih metrov smrekovih dreves, ki jih je napadel lubadar. JP ske vloge v mestnem gozdu na območju Anskega vrha in Miklavškega hriba so bili ti gozdovi prva dva tedna po žledolomu zaprti za obiskovalce. S pomočjo gasilcev 14 celjskih prostovoljnih gasilskih društev so do 23. febru- arja lani očistili vse sprehajalne poti in odstranili tudi nevarna drevesa. V marcu so popravili uničen most, pravi Hostnik in dodaja, da so poleti gozdarji odstranili tudi potencialno nevarna drevesa na robu naselja ob Partizanski cesti. Spravilo lesa tudi s konji Na očitek nekaterih sprehajalcev, da »je v gozdu še vedno polno podrtega in poškodovanega drevja«, Hostnik odgovarja, da podrta drevesa še odstranjujejo: »Ker gre za težko dostopna in strma pobočja, kjer ni možno traktorsko spravilo lesa, se le-to izvaja s konji. Pri tem gre predvsem za estetsko ureditev gozdnih sestojev, kjer so sprehajalne poti.« Sanacija se je nekoli- ko zavlekla tudi zato, ker so izvajalci, ki opravljajo dela s konji, v Sloveniji precej redki. Najeli so ga šele letos januarja, saj je bil do konca prejšnjega leta angažiran pri sanaciji žledoloma v okolici Tolmina. Dela s konji naj bi bila končana do letošnje pomladi. Nekaj podrtih dreves, ki se skrivajo globlje v gozdu in kjer njihovo spravilo ni ekonomsko upravičeno, bo prepuščeno naravnemu razkroju, kar je tudi v skladu s sonaravnim načinom dela, pravi Hostnik. Pri sonarav-nem gospodarjenju z gozdovi tudi sicer za ohranjanje biotske pestrosti in naravnih procesov v gozdnem ekosi-stemu gozdarji načrtno puščajo do tri odstotke odmrle biomase. JERICA POTOČNIK NA KRATKO Rezerva za črni scenarij PREBOLD - Občina ima v letošnjem proračunu rezerviranih 320 tisoč evrov za plačilo terjatev gradbenemu podjetju Veko v stečaju. Nekdanji Vegradov podizvajalec je tožil Občino Prebold, ker mu naj ne bi poplačala gradbenih del, ki jih je zanjo opravil v okviru projekta Varovanje povodja Savinje - gradnja kanalizacije na območju Latkove vasi. Upnik je iztožil znesek 320 tisoč evrov. Občino Prebold lahko tega bremena reši le ugodna rešitev njenega zahtevka za varstvo zakonitosti. ŠO Uspešni pri črpanju denarja RADEČE - Občina in tamkajšnji kulturno-turistično-re-kreacijski center sta v programskem obdobju 2007-2013 sodelovala pri 13 projektih, sofinanciranih z denarjem iz različnih evropskih skladov. Za projekte, vredne skoraj 6,4 milijona evrov, je v Radeče prišlo približno 3,2 milijona evropskega denarja. S pomočjo evropskega denarja so Radečam zastavili obnovo lokalne ceste Jagnjenica-Svibno-Sela, obnovo enote Vrtca Čira Čara in Osnovne šole Marjana Nemca, gradnjo Turistič-no-rekreacijskega centra Savus, tržnice in centralne čistilne naprave. Vključili so se v izdelavo katastra gospodarske javne infrastrukture v Posavju in v nadaljevanje gradnje regijske deponije Unično. KTRC Radeče je izvedel več evropskih projektov na področju turizma in izobraževanja. TV Ustavilo se je tudi na sodišču VOJNIK - Za nov propadajoči blok v občinskem središču, poznan po imenu Stara šola, trenutno čakajo na sklep sodišča za prenos lastniške pravice. Po stečaju družbe Finstar, ki ga je zgradila, bodo to pravico prenesli na slabo banko. Pri tem gre za enega od sodnih zaostankov. Dokončani blok že dolgo sameva, manjka mu še uporabno dovoljenje. V bloku je 42 stanovanj, v njem je tudi poslovni prostor. Po stečaju gorenjske družbe Finstar so se novogradnje lotili vandali, poleg tega je bilo v stavbo vlomljeno. Nekaj časa so bila njena vrata celo kar odklenjena. V zadnjem obdobju je varovana. S stavbo naj bi kmalu razpolagala Družba za upravljanje terjatev bank, tako imenovana slaba banka, kjer pa so brez sodnega sklepa o prenosu lastninske pravice nemoč- S propadajočim novim blokom v središču Vojnika naj bi kmalu razpolagala slaba banka. ni. Po prenosu lastništva bo morala slaba banka pridobiti za novogradnjo še uporabno dovoljenje. Zaradi slabega gospodarjenja z blokom bodo morali najprej obnoviti uničene inštalacije. Za prodajo bloka je prišlo do nezavezujočega zbiranja ponudb že med stečajnim postopkom. Pojavila se je ena sama, vendar se upniki iz bank s prodajo niso strinjali. Za blok je bilo namreč ponujenih komaj štiristo tisoč evrov. V Občini Vojnik si za rešitev propadajočega bloka precej prizadevajo. Zaradi stečaja Finstara je namreč novo avtobusno postajališče, ki je ob bloku, ostalo brez uporabnega dovoljenja. To namreč predstavlja del zunanje ureditve bloka Stara šola, zato je z usodo bloka tesno povezano. Srcu prijazna občina Občanom omogočili brezplačno uporabo aplikacije iHelp Andraž Ogorevc, idejni vodja projekta iHelp, je županu MOV Bojanu Kontiču predal certifikat Srcu prijazna občina. Aplikacija iHelp je primerna za pametne telefone, omogoča pa SMS--alarmiranje tudi na starejših telefonih. iHelp deluje tako, da s sprožitvijo rdeče tipke na telefonu dobijo sporočilo družina, prijatelji oziroma vsi tisti, ki jih je v aplikacijo vključil uporabnik, morajo pa biti v neposredni bližini (SOS-radij znaša od 100 do 500 metrov). Obveščena je tudi reševalna služba na številki 112, ki nato vodi skozi temeljne postopke oživljanja. Aplikacija prikaže, kje so najbližji difibrilatorjev in nudi napotke, kako se odzvati pri različnih poškodbah. VELENJE - Mestna občina je svojim občanom omogočila brezplačno uporabo aplikacije iHelp, ki je namenjena urgentne-mu obveščanju v primeru srčnega zastoja in drugih nujnih zdravstvenih stanj in se tako pridružila projektu Srcu prijazna občina. Gre za aplikacijo, ki jo je mogoče uporabljati na pametnih mobilnih telefonih (zaenkrat samo še v okviru operacijskega sistema Android), razvili pa so jo v podjetju MIDS - inteligentno reševanje življenj. Uporabljati jo je mogoče tudi na starejših telefonih, saj aplikacija podpira tudi SMS-alarmiranje. Umiranje bližnjega kot izziv za idejo Kot je povedal Andraž Ogorevc, idejni vodja projekta iHelp, ga je k snovanju aplikacije spodbudila zelo stresna družinska izkušnja, ko je zaradi počasnega odziva reševalcev leta 2011 skoraj izgubil brata enojajčnega dvojčka. »Postopek alarmiranja je takrat trajal predolgo. 42 minut sem čakal na reševalno vozilo in nemoč- no opazoval, kako mi umira brat. Zato sem razmišljal, kako bi z enim gumbom na telefonu aktivirali prijatelje, sosede in druge ljudi v bližini in seveda tudi številko 112, da bi kar najhitreje spro- žili postopek nujne medicinske pomoči.« Novi pravilnik o NMP korak nazaj? Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, je pristop k projektu Srcu prijazna občina utemeljil s tem, da v občini poskušajo biti dober servis za prijazno življenje vseh generacij. Zdravstvene storitve, predvsem pa kakovostna nujna medicinska pomoč, pa imajo pri tem eno najpomembnejših vlog. »Glede na novi pravilnik, ki ga pripravljajo na ministrstvu za zdravje v zvezi z reševalnimi in ur-gentnimi centri, je takšen projekt dobrodošel. Mrežo prostovoljcev, ki na različne način pomagajo ob srčnem zastoju in drugih nujnih primerih, bomo morali še krepiti. Odzivnost zdravstva bo po vsaki spremembi, ki jo pripravljajo na ministrstvu, slabša. To si upam skoraj napovedati, čeprav pravilnika trenutno še ne poznam, mislim pa, da ga ne poznajo niti tisti, ki ga pripravljajo,« je bil jedek Bojan Kontič. Kot še poudarja, tudi v ZD Velenje krepijo službo nujne pomoči. V letošnjem proračunu so namenili denar za nakup novih reševalnih vozil, vendar čakajo, kakšen bo razplet v zvezi z novim pravilnikom o organizaciji nujne pomoči. Doslej vključenih 300 občanov Mestna občina Velenje za storitev iHelp mesečno plačuje 320 evrov, če bi moral plačati občan sam, bi ta strošek na posameznika znašal okrog 30 evrov letno. Aplikacijo si je doslej na telefon naložilo in registriralo več kot 300 občanov Velenja, v varnostno mrežo pa je vključenih sedem reševalcev, zdravnik, dve medicinski sestri in nekaj gasilcev. To število željo do konca leta še precej povečati. ROBERT GORJANC Foto: RG NA KRATKO Kmalu bencinski servis POLZELA - Polzelski svetniki so v torek zvečer soglasno v drugi obravnavi sprejeli občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za bencinski servis na Bregu pri Polzeli. Polzelani si tako lahko najverjetneje že prihodnje leto ob regionalni cesti v smeri iz Ločice proti Polzeli tik pred krožiščem obetajo bencinsko postajališče. Pobudo zanj je na Občino Polzela že pred časom posredoval domačin Matej Jelen, njegovi ideji pa se je nato začela intenzivno posvečati pred približno dvema letoma. Po regionalni cesti Ločica-Polzela se dnevno prepelje približno šest tisoč vozil. Na podlagi prometne študije sklepajo, da naj bi servis obiskalo dnevno med 200 in 300 uporabnikov. Če večina občanov pozdravlja idejo o novem bencinskem servisu, okoliško prebivalstvo nad novim sosedom ni najbolj navdušeno. Občina je z bližnjimi prebivalci dosegla soglasje, podrobnosti, ki so sicer že opredeljene v OPPN, pa bodo nato urejali z investitorjem. Območje je že sedaj prekomerno obremenjeno s hrupom, izgradnja bencinskega servisa pa ga bo še nekoliko povečala, vendar bo, kot so pokazali izračuni, še vedno ostal znotraj dovoljenih vrednosti. ŠO Proti ukinitvi lokalne dežurne službe NAZARJE - V Zgornji Savinjski dolini se je v začetku tedna končalo podpisovanje peticije proti morebitni ukinitvi dežurne zdravstvene službe v dolini. Peticijo so podpisali vsi tamkajšnji župani in občinski svetniki. Po neuradnih informacijah naj bi po novem v tej dolini ostali brez B-enote nazarskega zdravstvenega doma, kjer delajo zdravstveni tehnik, diplomirani zdravstveni tehnik in zdravnik. Tako naj bi za Zgornjo Savinjsko dolino skrbeli iz urgentnega centra v Celju. Občane je takšna napoved razburila, saj so najbolj oddaljeni na Solčavskem od Celja oddaljeni do 80 kilometrov. Na ministrstvu za zdravje so že napovedali, da bodo pripravili o novi mreži nujne medicinske pomoči javno razpravo, za kar so se odločili zaradi razburjenja javnosti. Nazarski župan Matej Pečovnik, ki vodi svet ustanoviteljic javnega zavoda, je povedal, da bodo zato še počakali, preden bodo začeli pošiljati peticijo na različne naslove. »Če ne bomo uspešni, bomo pritisk še stopnjevali ter k podpisovanju pozvali še naše občane,« napoveduje Pečovnik. Dobila zeleno luč TABOR - Občina pripravlja občinski prostorski načrt že približno deset let, intenzivneje od leta 2010. Zaradi zahtev različnih ministrstev se je njegovo sprejetje vedno bolj oddaljevalo. Nazadnje se je zataknilo na ministrstvu za okolje in prostor. Če bi Taborčanom ministrstvo za okolje naložilo izdelavo celovite presoje vplivov na okolje, vredne od 50 do 70 tisoč evrov, bi to pomenilo, da bi se izdelava prostorskega načrta ponovno zavlekla. Glede na zadnje ustne informacije enega od referentov na ministrstvu Občini Tabor le ne bo treba izdelati dodatne študije. To pomeni, da bo javna razgrnitev krovnega prostorskega dokumenta v najboljšem primeru že letos spomladi, občinski prostorski načrt pa bo tako najverjetneje sprejet jeseni. Prinesel bo več zazidljivih zemljišč in podlago za spremembo dejavnosti v napol zgrajenih stanovanjskih območjih, katerih gradnja se je zaradi gospodarske krize ustavila. ŠO Na Solčavsko nova cesta? SOLČAVA - V občini odmeva zamisel o novi cestni povezavi med Slovenijo in Avstrijo. Tako bi danes odmaknjeno Logarsko dolino in ostalo Solčavsko bistveno približali Ljubljani in avstrijski Koroški, s katero je imelo to območje v preteklosti tesne stike. Po tej zamisli bi med Kamnikom in Železno Kaplo v Avstriji zgradili novo cesto z dvema predoroma. Prvi predor, dolg šest kilometrov, bi bil do Logarske doline, kjer bi bil odcep za Solčavsko. Proti Avstriji bi vožnjo nadaljevali skozi pet kilometrov dolg predor Matkov kot. Celotna trasa bi bila dolga 18 kilometrov, vložiti bi morali štiristo milijonov evrov. Predlagana trasa je na zaščitenih naravnih območjih, vendar v največji mogoči meri upošteva okoljski vidik. Nova cestna povezava je bila tema diplomske naloge Edvarda Lavriča na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Naloga odmeva širše, tudi v strokovnih krogih. BJ Bralci v družbi Metoda Pevca ŠENTJUR - V akcijo Bralna značka za odrasle se je letos vključilo rekordno število bralcev. Cilj je doseglo 188 sodelujočih. Poleg bralnega bogastva je vsakič posebna nagrada tudi zaključni pogovorni večer. Svoj opus je v pogovoru z Barbaro Gradič Oset tokrat predstavil režiser in literat Metod Pevec. Metod Pevec se je filmu zapisal najprej kot igralec - 1978 je zaigral v filmu Ko zorijo jagode in dve leti kasneje še v Nasvidenje v naslednji vojni. Poseben pečat je slovenski kinematografiji dal kot režiser. V njegov opus so se zapisli tenkočutni filmski orisi, kot so Pod njenim oknom, Vaje v objemu, Carmen in drugi. Mednarodni odmev je dobil z dokumentarcem Aleksandrinke. Knjižnica Šentjur pa je že objavila seznam bralne značke 2015. V njem je tokrat poudarek na azijski književnosti. StO Število porok ostaja približno enako ŽALEC - Število porok pod okriljem Upravne enote Žalec v zadnjih letih ostaja enako, in sicer približno sto porok letno. Lani jih je bilo 97. Vedno več parov se v zadnjih letih po besedah načelnice Simone Stanter odloča za sklenitev zakonske zveze izven uradnih prostorov, ne glede na to, da to predstavlja dodaten strošek 170 evrov. Če se par poroči v uradnih prostorih, namenjenih za sklepanje porok, ki so na območju žalske upravne enote v Schwentnerji hiši na Vranskem, v Savinovi hiši v Žalcu, na gradu Komenda na Polzeli in na sedežu upravne enote v Žalcu, mu upravne takse ni treba plačati. ŠO Prizidek kot darilo ob jubileju DOBJE - Člani prostovoljnega gasilskega društva so se prejšnjo soboto zbrali na občnem zboru. Med največjimi projekti preteklega obdobja ostaja gradnja prizidka h gasilskemu domu. Končan objekt želijo v uporabo slavnostno predati prihodnje leto, ko bodo obeležili 40. obletnico delovanja. Lani so dobjanski gasilci končali četrto gradbeno fazo prizidka. Celotna naložba je vredna približno 95 tisoč evrov. Ob tem so obnovili tudi streho starega dela stavbe. »Pri tem so se še posebej izkazali naši občani, ki so nas podprli na različne načine. Les za obnovo ostrešja so nam podarili Ivan Centrih, Konrad Hodej, Franc Planko in Franc Leskovšek,« je povedal predsednik društva Branko Uduč. Društvo, ki združuje približno 150 članov, vodi že drugi mandat, in sicer od leta 2008. Poveljnik ostaja Franc Leskovšek mlajši. StO 10 KULTURA Med Pozabljenimi skoraj pozabljen tudi Kajuh V Šoštanju premierno predvajali nov dokumentarec o Kajuhu »Od zadnjega filma o Karlu Destovniku - Kajuhu je minilo 38 let, zato je bil čas za novo upodobitev na filmskem platnu,« je na premieri filma Za srečnejše dni v kulturnem domu v Šoštanju povedala Majda Širca, redaktorica dokumentarnega programa RTV Slovenija, v produkciji katerega je nastal nov film o Kajuhu. Dokumentarec o Kajuhu je del cikla Pozabljeni, v katerem na nacionalni televiziji oživljajo spomin na dvajset imen slovenske zgodovine, ki so bila tako ali drugače spregledana ali potisnjena v ozadje. »Gre za eno pomembnejših nalog na področju kulture, ki jo mora opraviti naša televizija: da trezor spomina, ki ustvarja narodno identiteto, spravi na platno,« je poudarila Majda Širca, nekdanja kulturna minstrica. A na seznamu Pozabljenih, o katerih na nacionalki snemajo dokumentarce, bi skoraj pozabili na Kajuha, kot je mogoče razumeti Vlada Vrbiča, direktorja Knjižnice Velenje in pobudnika za nastanek filma. »Bil sem v svetu RTV Slovenija, ko so odločali o seriji Pozabljeni. Na seznamu 15, 20 imen ni bilo Kajuha. Zato sem šel do direktorja televizije in urednika in smo se hitro dogovorili, da bomo v projekt uvrstili tudi Kajuha,« pojasnjuje Vrbič. Karla Destovnika - Kajuha je v filmu upodobil Matija Rupel. Podobnost je očitna, mar ne? Petdesetminutni dokumentarec kronološko niza ključna poglavja v življenju Karla Destovnika - Kajuha, od rojstva leta 1922 in mladih let v Šoštanju, življenja v ilegali v Ljubljani, odhoda v partizane do tragične smrti pri Belih Vodah leta 1944. Bistvo Kajuha poezija Največji poudarek film namenja Kajuhovemu pesniškemu ustvarjanju, predvsem ljubezenski liriki. »Poezija najbolj resnično kaže Kajuhov odnos do sveta in ljudi. Pri pripravi filma sem najbolj užival ob branju Ka-juhove poezije. Zanimalo me je, kako so nastajale njegove pesmi, njegove ljubezni, zakaj je zapustil nekoga, ki ga je imel tako rad,« o tem, na kaj se je osredotočil v filmu, ki so ga pripravljali pol leta, pove režiser in scenarist Slobodan Maksimovic. Drugi scenarist, pesnik Esad Babačic kot nasto- pajoči v filmu, poudari, da ga je Kajuh s svojo poezijo povsem prevzel in da so njegova sporočila aktulna v času, v katerem živimo. »Navdušilo me je to, da je bil Kajuh človek z izjemnim posluhom za majhne ljudi, žrtve sistema, ideologije. Predvsem to je tisto, kar ga v mojih očeh naredi kot velikega pesnika. V njegovih verzih je vseskozi mogoče čutiti, da mu ni vseeno, in to je v čistem nasprotju s tem, kako živimo danes, ko nikomur ni mar, kaj se dogaja ljudem, ki stradajo, ki so žrtve neoliberalizma in pridobitništva za vsako ceno.« O strastni ljubezni in njeni bolečini Velik del filma je posvečen tudi Kajuhovemu ljubezenskemu razmerju s Silvo Po-nikvar, pri kateri je živel v Vošnjakovi ulici v Ljubljani, ko je moral v ilegalo. »V tej ljubezni se Kajuhova človeška podoba izrisuje na drugačen način, kot se lahko v pesmih, kajti sporočila, ki jih prinašajo pisma, imajo svojo moč,« pove dr. Mihal Glavan, ki v v filmu razlaga ljubezenska pisma, ki sta si jih pošiljala Silva in Kajuh. Ta so zbrana tudi v knjigi, ki je izšla pred kratkim. Živ spomin ostaja v Celju Prezgodnje smrti Karla Destovnika - Kajuha, velikega pesnika in rodoljuba, narodnega heroja in nekdanjega dijaka gimnazije, se vsako leto spomnijo tudi v Celju. Spominsko slovesnost pri Kajuhovem spomeniku pred I. gimnazijo v Celju pripravljajo Združenje borcev za vrednote NOB Celje skupaj s krajevno organizacijo borcev za vrednote NOB in mestno četrtjo Karla Destovnika - Kajuha. Ob letošnji 71-letnici njegove smrti in prihoda XIV. divizije na Štajersko je bila slavnostna govornica ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko, v kulturnem programu pa so sodelovali dijakinje in dijaki I. gimnazije. IS Svet gorništva, ujet v filme V ponedeljek se je začel vseslovenski 9. festival gor-niškega filma Domžale. Na filmskih platnih v različnih kinematografih - med drugim tudi v celjskem Mestnem kinu Metropol - bodo do petka na ogled najrazličnejše zgodbe, povezane z alpinizmom, s plezanjem in z gorsko naravo. Osrednje dogajanje je že tradicionalno v Cankarjevem domu v Ljubljani, v manjšem obsegu pa tudi v mestnih kinematografih v Celju, Domžalah in na Ptuju. Edini tovrsten festival v Sloveniji, ki ga že deveto leto organizira Društvo Vlado Vrbič v filmu predstavlja ključne poti v Kajuhovem življenju. Kajuh kot razodetje Kajuha je v filmu odigral Matija Rupel. »Počaščen sem, da sem lahko upodobil tega umetnika, heroja ... Šele zdaj se bolje zavedam, da je bil Kajuh človek mojih let, in poglejte, kaj je on naredil, kje pa je moja generacija »Glavno Kajuhovo orožje je bil kulturni boj. Na našega rojaka, pesnika in borca smo lahko ponosni. V občini na različne načine častimo njegov spomin - z imenom osnovne šole, ulic, parka, muzeja. Ta film je še dodaten kamenček v ohranjanju spomina nanj,« je pred projekcijo novega filma o Kajuhu, ki so ga predvajali na predvečer 71-letnice njegove smrti (22. 2. 1944) povedal župan Občine Šoštanj Darko Menih. dandanes. Upam, da bo vsak, ki si bo ogledal filma, doživel vsaj kanček tega razodetja,« je povedal Matija Rupel in si za svoje besede priislužil gromek aplavz občinstva. V filmu je uporabljeno veliko arhivskega gradiva, fotografij, pisem. »Večino gradiva je zbral dr. Emil Cesar že v sedemdesetih letih, ko so postavljali Kajuhov muzej v Šoštanju, napisal je tudi obsežno znanstveno delo o Kajuhu. Zapuščina je delno ohranjena v Nuku, velik del pa je imajo še Kajuhovi dediči Mešiči v Šoštanju, ki so jo začasno predali v hrambo velenjski knjižnici,« še pove Vlado Vrbič, eden od nastopajočih v filmu o Kajuhu. ROBERT GORJANC Foto: RG Režiser in scenarist filma Slobodan Maksimovic in drugi scenarist Esad Babačic sta prepričana, da poezija najbolj zaznamuje Kajuhovo življenje in je vir razumevanja njegovega pogleda na svet. za gorsko kulturo, letos gledalcem v tekmovalnem programu ponuja 50 izbranih filmov z vsega sveta. Festivalsko dogajanje v Mestnem kinu Metropol, ki v projektu sodeluje tretje leto zapored, se je začelo včeraj zvečer. V knežjem mestu se bo v treh dneh zvrstilo deset filmskih projekcij, med drugim tudi portret Luke Lindiča, člana Alpinističnega odseka PD Celje - Matica. Celjski del festivala se bo končal jutri, ko bosta na ogled zmagovalni projekciji. ŠO NA KRATKO Častitljiva obletnica GORNJI GRAD - V kraju se je začelo praznovanje 135-le-tnice organiziranega kulturnega delovanja. Tako sta bili konec tedna premiera in prva ponovitev nove odrske igre Mama je (spet) umrla dvakrat. Avtor je Vinko Modern-dorfer. Gre za delo o človeškem pohlepu, po materini bogati dediščini. Uprizorila ga je gledališka skupina domačega kulturnega društva, v glavni vlogi mame je nastopila Irena Jeraj. Delo je režirala Anica Stakne. Kulturno društvo Gornji Grad je lani uprizorilo kar dve igri, eno z mlajšimi in drugo s starejšimi igralci. Z novo igro bodo v nedeljo gostovali na Ljubnem ob Savinji, v začetku marca bo še predstava v Lučah. Pred premiero so podelili 30 jubilejnih Linhartovih značk, častne značke so prejeli Martina Podpečan, Jože Remšak in Rudolf Stakne. Prejeli so jih za sodelovanje na različnih področjih gledališkega ustvarjanja v tem kraju. BJ Razstava v novi domovini ROGAŠKA SLATINA - V mestni galeriji so minuli torek odprli razstavo slik Tonye Carpenter, ki se je pred približno tremi leti z možem Mertom iz Združenih držav Amerike preselila v Male Rodne v Rogaški Slatini. Po študiju arhitekture in oblikovanja v Michiganu je trideset let dela posvetila grafičnemu oblikovanju in oglaševanju. Bila je članica društva likovnih umetnikov v Los Gatosu. Navdušena je nad številnimi kalifornijskimi mojstri pastela. Na razstavi, ki bo v mestni galeriji na ogled do 30. marca, se predstavlja s suhimi pasteli, portreti in figurami prijateljev svoje družine, modelov ter ljudi, ki jih sreča na potovanjih. TV Glasba jim je v veselje LAŠKO - V kulturnem centru je bila minulo nedeljo prireditev z naslovom Glasba, moje veselje. Obiskovalci so prisluhnili Mešanemu pevskemu zboru Koral pod vodstvom Mete Podbregar in glasbenikom družine Hrastnik. Združeni koncert glasbenikov in pevskega zbora pripravljajo že približno 12 let, med obiskovalci pa vsako leto naleti na dober odziv. Od sedmih otrok družine Hrastnik so tokrat nastopili harfistka Lara, trobentač Tobija in tolkalist Krištof. S točko na klavirju in z operno arijo se je na koncertu predstavila Jera Petriček Hrastnik, ki na dunajski glasbeni akademije študira dirigiranje. Nastopila je tudi violinistka Dora Rakar. TV KULTURA 11 Celjske barve bodo na letošnjih Dnevih komedije zastopali (z leve) Vojko Belšak, Branko Završan, Pia Zemljič in Renato Jenček. V predstavi Vorkšop na Moljera igrata tudi Lučka Počkaj in Andrej Murenc. V Celju ne bo manjkalo smeha Začenjajo se Dnevi komedije - Letošnje festivalsko dogajanje predvsem v znamenju slovenskih komedijskih besedil V Slovenskem ljudskem gledališču Celje v prihodnjih treh tednih ne bo manjkalo smeha. Nocoj se bodo začeli 24. Dnevi komedije, ki bodo po izboru selektorice Tatjane Doma ob treh koncih tedna postregli z osmimi tekmovalnimi komedijami in zaključno predstavo s podelitvijo nagrad. Izbirala je med 16 prijavljenimi predstavami, kar je nekoliko manj kot preteklo leto. Prvič v zgodovini festivala skoraj v celoti prevladujejo slovenske komedijske novosti. V tekmovalnem delu programa je od osmih predstav namreč kar sedem komedij, ki so nastale na podlagi slovenskih komedijskih predlog. Selektorica je pri izboru v prvi vrsti upoštevala njihovo kakovost. V Celje si namreč vedno znova prizadeva pripeljati najboljše slovenske komedije, ki pričajo o tem, kako širok in raznolik je komedijski žanr. Že od začetka se komedija v prvi vrsti ukvarja s smešenjem človeških slabosti. In prav takšne so tudi predstave na letošnjih Dnevih komedije. Le ena od njih govori o aktualni politični in gospodarski stvarnosti. Od mulca do Švejka Tekmovalni program bo nocoj odprla monokomedi-ja Mulc ... vas gleda v režiji Jaše Jamnika. Predstava, katere avtorja sta Rok Vilčnik in Bojan Emeršič, je nastala v produkciji Kreker in SiTi Teatra BTC, v njej igra Bojan Emeršič. V petek bo v tekmovalnem programu sledila celovečerna monokomedija Mali priročnik biznisa, katere avtor je prav tako Rok Vilč-nik. Predstava, ki si jo je na gledaliških odrskih deskah zamislil režiser Matjaž Latin, nastala pa je v produkciji Mestnega gledališča Ptuj, na satiričen in šaljiv način govori o slovenski politični in gospodarski stvarnosti. Edina tuja komedija na letošnjem festivalu je predstava Švejk avtorja Colina Teevana. Člani Mestnega gledališča ljubljanskega in Gledališča Koper so pod režijskim vodstvom Jake Ivanca na oder postavili vsem dobro znano zgodbo o dobrodušnem vojaku. Celjani bodo letos poskusili z »blefom« Drugi tekmovalni niz predstav, ki se bo začel prihodnji četrtek, bo odprla komedija Prevare v režiji Jake Ivanca. V njej se šest igralcev Mestnega gledališča ljubljanskega neprestano preoblači in s tem spreminja v 14 različnih likov. Predstava avtorice Jere Ivanc je nastala na podlagi italijanskega renesančnega besedila, ukvarja pa se z vprašanjem, kako na odru s tako malo ljudmi uprizoriti številne vloge in zaplete. Člani SLG Celje bodo celjske barve zastopali s ko- Žirija Dnevov komedije 2015, ki jo sestavljajo drama turginj a in prevajalka Alja Predan, dramska igralka in svetovalka za govor doc. mag. Alida Bevk in direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Ba-tagelj, bo podelila nagrade za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta. Gledalci bodo tudi na letošnjem festivalu vsak večer izbrali komedijantko ali komedijanta večera in glasovali za najboljšo komedijo festivala. medijo Vorkšop na Moljera avtorja Matjaža Zupančiča. Režiserju Borisu Kobalu je z njo uspelo na humoren način predstaviti razmere v gledališkem svetu in se obenem dotakniti gledališkega »blefa«. Drugi konec tedna letošnjih Dnevov komedije bo končala predstava Hotel Morda opica avtorjev Nejca Valentija in Mihe Nemca, ki je obenem pri projektu sodeloval tudi kot režiser. Predstava je epizoda v karieri velikega slovenskega igralca in režiserja Ignacija Borštnika. Ob koncu tudi prigode slovenskim mam V zadnjem delu festivala se bosta predstavili še komedija Mame v režiji Tijane Zinajic in komedija Vse o Ivanu v režiji Mareta Bulca. Prva je nastala v produkciji Kreker in SiTi Teatra BTC, njene avtorice pa so znane slovenske igralke, ki nastopajo v njej, in druga v produkciji Gledališča Koper, avtor besedila pa je režiser predstave Mare Bulc. Primorska predstava v sodobno preobleko postavlja velike dramske like Ivana Cankarja in obenem smeši dogajanje v današnjem medijskem svetu. Slavnostno podelitev priznanj bo v soboto, 14. marca, pospremila glasbena mono-komedija Od tišine do glasbe avtorjev Jureta Ivanušiča in Marka Vezoviška. ŠPELA OŽIR Foto: UROŠ HOČEVAR NA KRATKO Kulturni praznik z Ježkom ŠMARTNO OB PAKI - Sinoči so na osrednji občinski slovesnosti z večerom, posvečenim Franetu Milčinskemu Ježku, obeležili slovenski kulturni praznik. Prireditev bi v domu kulture morala biti že 6. februarja, a so jo zaradi napovedanega obilnega sneženja in rdečega alarma preložili, kot še v nekaterih občinah, med drugim tudi v Mestni občini Velenje. Z večerom Ježkove glasbe, verzov in skečev so del bogatega ustvarjalnega opusa legendarnega pesnika, pisca popevk in snovalca radijskih iger predstavili učenci Osnovne šole bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki. RG Večer smeha KOZJE - Klub mladih Kozje in Klub študentov šmarske regije in Obsotelja sta v petek pripravila večer stand up komedije. V goste sta povabila komike Jerneja Celca, Uroša Kuzmana, Gašperja Berganta in Andreja Podbevška. Večera komedije v kinodvorani se je udeležilo veliko Kozjanov in okoliških prebivalcev. Komiki so jih zabavali z življenjskimi prigodami in težavami, prikazanimi na hu-moren način. V Kozjem so bili že v prejšnjih letih različni stand up večeri. Zaradi precejšnjega navdušenja nad njimi so se v mladinskem in študentskem klubu odločili, da bodo postali tradicionalni. JP Bučno v Klubu Metulj BISTRICA OB SOTLI - Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli je pred kratkim v Klubu Metulj pripravilo odmeven koncert skupin Nina Bulatovix in Dance Mamblita. Glasbeno skupino Nina Bulatovix sestavljajo Gregor Kosi, Jure Lavrin in Marko Širec. Skupina se opredeljuje z različnimi zvrstmi, kot so punk, disko, bobenbas in dada. Zasedbo Dance Mamblita sestavljajo Andrej Šik, Maksimilijan Rojc in Duli Jenček. Sami se opredeljujejo kot »happy-dance--post-punk bend«. JP Korona je praznovala DOBRNA - Domači ženski pevski zbor Korona je v nedeljo pripravil koncert ob 15-letnici delovanja. Zbor, ki ga vodi Mihaela Podjavoršek, pripravi vsako leto samostojni koncert, ki je običajno ob valentinovem. Poudarek je na ljubezenskih pesmih. Redno nastopa na reviji ženskih pevskih zborov v Slovenskih Konjicah, na reviji v Celju in srečanju zborov v Vojniku. Med gosti nedeljskega koncerta so bili domači moški pevski zbor, folklorna skupina, otroci iz vrtca in Modrijani, ki so z Dobrno tesno povezani. Ti so nastopili kot pevski kvartet. Med koncertom so podelili tudi Gallusova priznanja. BJ V znamenju koroških Slovencev Na Dobrni je bil tretji Festival malih vokalnih skupin s podnaslovom In spi-ritu canticum, kar pomeni v duhu pesmi. Prireditev je bila v znamenju skupin koroških Slovencev. »Namen tega festivala je predstaviti ustvarjalnost slovenskih in tujih avtorjev, ljudske in umetne pesmi,« poudarja David Preložnik, umetniški vodja vokalne skupine In spiritu iz Vojni-ka, ki je bila med nastopajočimi. Gre za skladbe tako s področja posvetne kot cerkvene glasbe. Skupina iz Vojnika je festival tudi pripravila. »V zborovski zakladnici je veliko koroških skladb,« pojasnjuje Preložnik odločitev, da je bil letošnji festival v znamenju glasbenega ustvarjanja koroških Sloven- Z nastopa vojniške skupine In spiritu, ki je Festival malih vokalnih skupin tudi pripravila. Prireditev je bila v eni najlepših dvoran na Celjskem. cev. S Koroškega so prišli Ok- mi pevci in pevke Ženske vo- je bila v dvorani zdraviliške-tet Suha, ki nastopa že več kalne skupine iz Slovenjega ga doma. kot tri desetletja, Kvintet Plajberka v Rožu. Prireditev BJ Donet iz Podjune z mlajši- Foto: TOMAŽ MAČEK 12 AKTUALNO Skrbniki, ■ V VI g poiščite pomoč! Čeprav ima otrok ves svet na dlani, mu tragedija onemogoči brezskrbno življenje. Foto: arhiv NT (GrupA) Pred stisko otrok si ne zatiskajmo oči! Kako je poskrbljeno za psihološko podporo otrok, ki doživijo družinsko tragedijo? Neštetokrat se zgodi, pojasnjujejo v zdravstvenih domovih, da mladostniki celo sami poiščejo pomoč. Šele dolgotrajna obravnava pokaže pravi vzrok težav - nasilje v družini. Gre za zelo globoke rane, ki jih otroci, ki so žrtve takšnih hudih družinskih tragedij, doživljajo vse življenje. Tudi psihologi sporočajo ljudem, da otrokom lažje pomagajo, če tudi skrbniki ali njihovi sorodniki pravočasno zaznajo, da otroci potrebujejo psihološko pomoč. Prepogosto se v naši družbi dogajajo tragedije, tudi kazniva dejanja, ki otrokom odvzamejo enega ali oba starša. Odvzamejo jim največjo varnost, ki jo lahko imajo. Centrom za socialno delo, kadar pride do hude tragedije, ni mogoče očitati, da ne storijo vsega, da bi otroka v čim krajšem času - če gre za hudo kaznivo dejanje, tudi v nekaj urah - nastanili v okolju, kjer mu je do nadaljnjega iskanja rešitve zagotovljena varnost. Toda kaj je s psihološko podporo otroku, ki mu tragični dogodek zaznamuje nadaljnje življenje? V takšno psihološko oskrbo niso vključeni samo centri za socialno delo, ampak vsi, ki so v življenje otroka tesno vpeti. Najbolj skrbniki otrok, torej tisti, ki so jim zaupani otroci, ki posredno postanejo žrtve zaradi tragičnih okoliščin. Če se ne odzovejo hitro, ne spoznajo duševne stiske otrok, in če pravočasno ne poiščejo ali zaprosijo za pomoč, otrok doživlja rane dolgotrajno. Lahko bi šlo za zanemarjanje Pri vseh odločitvah so vedno in najpogosteje na udaru ravno centri za socialno delo. Ti po tragediji, če je posledica kaznivega dejanja, otroka nastanijo pri najbližjih svojcih ali tistih, za katere ugotovijo, da so sposobni otroku nuditi najbolj varno okolje v določenem trenutku. »V tem okolju morajo otroci čutiti podporo in morajo imeti občutek ljublje-nosti ter sprejetosti,« pravi direktorica Centra za socialno delo Celje Olga Bezenšek Lalic. Skrbnikom otrok nato poleg ostalih oblik pomoči s področja socialnovarstve-nih storitev takoj svetujejo o vseh oblikah psihosocialne pomoči, dodaja. Na žalost v Sloveniji ni zakonske podlage, da bi lahko od skrbnika otroka, ki na primer zaradi kaznivega dejanja ostane brez enega starša ali celo obeh in zaradi tega doživlja duševno stisko, zahtevali, naj zanj poišče ustrezno psi- hološko ali psihoterapevtsko pomoč. Torej je od skrbnika odvisno, ali zna presoditi in pravočasno poiskati strokovnjaka, ki otroku strokovno, a življenjsko pojasni situacijo na način, s katerim zmanjša njegovo bolečino ali žalost. Centri za socialno delo sicer imajo možnost izdati ukrep, s katerim skrbniku naložijo, da mora poiskati ustrezno psihološko pomoč za otroka, a še vedno je končna odločitev odvisna od skrbnika. Če tega ne stori, lahko gre tudi za sum kaznivega dejanja zanemarjanja. A je vpraša- nje, ali bi se ta sum glede na slovensko zakonodajo na sodišču izkazal za utemeljenega. »Vedno naredimo več, raje tvegamo pri nekem ukrepu, kot da ne bi naredili nič. Če ne bi naredili ničesar, bi bila to najhujša nestrokovnost,« navaja Bezenšek Laliceva. Iz njenih besed je mogoče razbrati, da pri reševanju takšnih zapletenih primerov, kot je na primer tragedija zaradi kaznivega dejanja v kateri koli družini, kjer ostane otrok brez staršev, ne more vse sloneti samo na centrih za socialno delo. »Gre za multidiscipli-naren pristop, v katerega morajo biti vključeni vsi - od socialnih delavcev, psihologov do šolstva in zdravstva. Že vrsto let opozarjam, da bi v Celju potrebovali tudi svetovalni center za otroke in mladostnike, ki bi bil v izjemno pomoč mladim, ki so zaradi težkih okoliščin v družini v stiski,« še dodaja Bezenšek Laliceva. Na CSD Celje sta na primer zaposlena dva psihologa, ki po tovrstnih tragedijah ustrezno svetujeta in pomagata skrbnikom, posredno tudi otrokom. Proces psihološke podpore otroku v stiski je dolgotrajen, stvari se ne izboljšajo od danes do jutri. Otrok potrebuje več terapij. Psihologi v zdravstvenih domovih opozarjajo na to, da gre za zapletene primere in da je treba otroka, ki doživlja duševno stisko, obravnavati celostno. Način obravnave oziroma pomoči ter čas, kako dolgo bo trajala, nista odvisna samo od nekega dogodka, ampak od otrokovega razvojnega obdobja. Torej je otroka, ki je star tri leta in mu nekdo umori starše, treba obravnavati drugače, kot če gre za najstnika. V terapiji morajo psihologi natančno skupaj z njim ovrednotiti prilagajanje na novo okolje, predelati odnose v njegovem ožjem okolju, šoli, iti skozi vsa obdobja žalovanja. Pri tem ni pomembno samo, kaj se je zgodilo, ampak je pomembna tudi priprava na prihodnost. Znane so posttravmatske motnje, ki lahko na dan izbruhnejo šele čez nekaj časa po tragičnem dogodku. Pozitivna mreža v ozadju Strokovnjakov je premalo, medtem ko je primerov, ki so boleči in nujni, vedno več. To opažajo tudi v zdravstvenih domovih. Otrokom in mladostnikom, ki so v duševni stiski zaradi izgube staršev, pomagajo tudi psihologi v zdravstvenih domovih. V javnem zdravstvu namreč lahko skrbniki otrok zanje poiščejo psihološko podporo. »Vzporedna žalost« so čakalne dobe, ki so na nek skrit način odgovor na vprašanje, zakaj otrok pomoči ne dobi vedno hitro. S psihologi, ki delajo v zdravstvenih domovih, so v stiku tudi strokovni delavci centrov za socialno delo. To je pozitivna »mreža«, ki deluje v ozadju, toda v javnost hitreje pridejo kritike kot pohvale. Kadar se zgodi nek dogodek, ki je šok za otroka, socialni delavci pokličejo v zdravstvene domove (enako tudi iz kriznih centrov za mlade, če gre za otroke, ki so nastanjeni tam). Če skrbniki ne nasprotujejo, skoraj vsak psiholog, ki vidi, da otrok potrebuje psihološko pomoč, takoj z njim opravi pogovor. Napotnico ali delovni nalog osebnega zdravnika je mogoče prinesti tudi kasneje. Takšna mreža stikov je včasih tudi med socialnimi delavci, odvetniki in psihoterapevti. Slednji za svoje storitve računajo. Obstajajo tudi terapevti, ki opravijo pogovor z otrokom brezplačno in takoj, če dobijo klic odvetnikov ali socialnih delavcev, da zaradi hude travme, ki se mu je zgodila, potrebuje takojšnjo pomoč. SIMONA ŠOLINIČ AKTUALNO / IZ NAŠIH KRAJEV 13 Nihče mu ne razloži, kaj se dogaja Veliko breme za otroka je tudi to, da ga družba označi za otroka morilca, če brez enega starša ostane zaradi kaznivega dejanja. Tudi sorodniki ponavadi nehote ali celo hote s svojimi vedenjem, z besedami zadajajo otroku rane, pravi psihoterapevtka Alenka Gabrovec: »Ne glede na vse še vedno velja pravilo: nihče nima pravice o starših otrok govoriti grdo. Ne glede na to, kaj se je zgodilo. Besede imajo veliko moč, a tega se ljudje premalo zavedajo.« Terapevtka iz Zakonskega in družinskega inštituta Eteos Alenka Gabrovec pravi, da je največja težava vseh odraslih, da po tragediji ali travmi rečejo: »Saj tega otrok ne razume, je še premajhen.« »S tem oropajo otroka za možnost pravilnega spoznanja. Otrok čuti, da nekaj ni v redu, a ker nima ustreznih informacij, je prepričan, da je on tisti, zaradi katerega se stvari dogajajo. Vso bolečino in krivdo prevzame nase, ustvari si podobo nevrednosti. Verjame, da bi bilo, če ga ne bi bilo, vse drugače. In bolečina slej kot prej izbruhne, v času najstništva ali ob življenjskih mejnikih. Pokaže se kot nasilje, nagnjenost k samopoškodbam, poseg po prepovedanih substancah, kot tesnoba, depresija in podobno,« še dodaja. Čustvena bolečina V primerih družinskih tragedij se največkrat zgodi, da otrok ostane brez enega starša, najpogosteje brez matere. Toda pri vsem tem ni bistvo le to, da otrok ostane brez starša, ampak je paleta čustvene bolečine veliko širša, razloži psiho-terapevtka: »V takšnih primerih to ni edini nasilen dogodek v družini. Je le pika na i celotne družinskega dogajanja. Redko-kateri otrok iz takšne družine je že pred tragedijo vključen v ustrezno psihološko pomoč. Ko se tragedija zgodi, nastane v otroku velika praznina,« pojasnjuje Gabrovčeva in okrca delovanje celotnega sistema. Najprej je sicer treba poskrbeti za to, kje bo otrok od trenutka tragedije živel. »Toda nihče otroku nastale situacije takoj in pravočasno ne ubesedi. Otrok si zato sam izoblikuje zgodbo, ki gre v smeri >če mene ne bi bilo, se mami in očka ne bi kregala in ne bi bila mami mrtva in oči v zaporu, za vse sem kriv jaz in nisem vreden, da živim, sem hudoben<. Do takrat, ko ustanove zme-ljejo, kje bi ta otrok lahko živel, se pri otroku pojavi še dodatno tisoč in eno vprašanje. Otrok roma od ene družine do druge, doživi pogreb, hodi v vrtec, šolo, kjer ga več ali manj vsi označujejo kot >ubogega otroka<.« Otrok je v tem času podvržen zgodbam odraslih, predvsem sorodnikov. »Nihče mu ne razloži situacije. In nato končno dobi novi dom. Če so novi skrbniki dovolj osveščeni o psihološki osnovi, potem otrok končno dobi tudi psihološko pomoč. A tu se spet pojavi težava. Če je pomoč v sklopu zdravstva, je to enkrat na mesec ali na štirinajst dni, če psiholog da na prvo mesto otroka in ne zakonodaje. In nato skrbniku ne preostane drugega, kot da poišče zasebnika, ki je plačljiv. In življenje tega otroka je odvisno od finančnega stanja skrbnika,« še dodaja psihoterapevtka. Dva huda scenarija Če otrok ni deležen ustrezne psihološke pomoči, sta po mnenju Gabrovčeve možna dva scenarija. »Prvi je, da otrok izoblikuje lažno podobo o sebi in je zelo ustrežljiv, ker je njegov edini cilj, da je tako ali drugače ljubljen. V sebi pa je nesrečen in ga razjeda. Ko je ta vreča polna, naredi samomor ali poseže po prepovedanih substancah ali celo postane sam rabelj ali žrtev in ponovi zgodbo svojih staršev. Drugi scenarij je, da ima ves čas izpade agresije, vedenjske težave, težave vsepovsod in na koncu ta svoj >nisem vreden< upraviči s svojimi dejanji in postane potencialni kriminalec. Vendar pri obeh scenarijih ostaja upanje, da bo otrok v življenju spoznal nekoga, ki ga bo znal ustaviti in usmeriti na pravo pot,« še razlaga Gabrovčeva. Foto: SHERPA Ko izgubi občutek, da ima dom »Otrok, ki ga doleti izguba - je žrtev nasilja, tragičnih dogodkov ali je vpet v ločitve staršev - izgubi občutek, da ima dom, ne ve, kdo je, kdo ga posluša,« pravi odvetnica Nuša Maček. Znano je, da je v svoji poklicni karieri storila veliko za zaščito otrok, ki so žrtve nasilja. S takšnimi primeri se srečuje vsak dan. »So tudi otroci, ki nimajo več pogojev, da bi živeli doma, in mora vmes poseči država, jih nastaniti morda v prehodnem domu, kriznem centru .... To vse je res pomoč otroku, vendar je ta pomoč nekako podobna izredni denarni pomoči. Otroku takšen sistem ne nudi pravočasne intenzivne obravnave zaradi stiske, ki jo doživlja,« dodaja odvetnica. Globoke rane povzročajo tudi ločitve. »Kadar sta partnerja v ločitvenem procesu, sta se za to odločila. Otrok? Odvetnica Nuša Maček se pogosto srečuje s primeri, kjer imajo otroci ali mladostniki težave v šoli. »Ali se kdo vpraša, zakaj otrok to počne, kaj ga boli, zakaj trpi? Ali kdo iz šole starša opozori, da imajo z otrokom težave? Ali jih kdo pokliče in jim pove, da je otrok v stiski in da bi bilo treba najti rešitev in pomoč, saj vendarle obstajajo možnosti in oblike pomoči? Ko otrok doživlja duševno stisko zaradi kakršnega koli razloga, jo kaže navzven. Ne vidijo je le samo tisti, ki si zavežejo oči in je ne želijo videti,« še dodaja. Otrok je med njima. Redkokdaj mu kdo pojasni, da to ne pomeni, da je izgubil družino, da bo še vedno imel oba starša. Kdo mu mora to pojasniti? Odvetnik? Sodnik? Čeprav odvetniki nismo psihologi, se dogaja, da moramo otroku v takšnih situacijah ravno mi povedati, da bo ljubljen še naprej in da ga bosta oba starša še naprej poslušala, ker je prav, da je slišan. Vsi centri za socialno delo danes še vedno nimajo zaposlenih psihologov in ko otrok v neki situaciji ostane sam, mu nihče pravočasno na primeren način ne razloži, kaj se je zgodilo in kaj to pomeni za naprej.« Foto: arhiv NT (GrupA) Otrok ne sme biti nikoli na stranskem tiru Da pri reševanju takšnih primerov morda v Sloveniji manjka nekdo ali nek sistem koordinacije, je za Novi tednik dejala tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer: »Menim, da ta skrb za otroke v takšnih situacijah še ni takšna, kot bi morala biti.« Morajo obstajati strokovnjaki, ki vodijo otroke skozi proces žalovanja in jim ustrezno psihološko pomagajo, drugače bodo otroci čutili posledice vse življenje, dodaja. A tudi ona omenja, da morajo za to v prvi vrsti poskrbeti skrbniki. »Kadar pride do tragedije, ta prizadene vso družino in njene svojce. In tudi ti potrebujejo pomoč, ker so zaradi tega tudi sami v stiski. Nekateri se ne znajdejo in ne vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč. A sem prepričana, da bi dobili vse nasvete, če bi se obrnili na centre za socialno delo,« dodaja varuhinja. Gre za hude primere, ki lahko otrokom povzročajo boleče posledice. »So tudi izpostavljeni v družbi, šolah, saj so zaradi tragedije, ki se jim zgodi, toliko bolj prepoznavni. Prihaja tudi do tega, da se več družin sodno bori za otroke, če morda ostanejo brez staršev. To vse vpliva nanje. Zato je nujna enotna strategija, ki je sicer od primera do primera lahko nekoliko drugačna za psihološko pomoč otrokom, ki so žrtve. Nikoli, ampak res nikoli ne sme biti otrok na stranskem tiru.« NA KRATKO Naklonjeni študentskim izmenjavam ROGATEC - Občina bo študentom, ki se udeležijo katere izmed študijskih izmenjav, namenila denarno pomoč. Ta je odvisna od trajanja študijske izmenjave, ne glede na državo, oziroma kraj udeležbe. Študenti, ki imajo prebivališče v občini Rogatec, lahko za izmenjavo, ki traja do dva meseca pridobijo 100 evrov, če so na izmenjavi od dva do štirih mesecev jim je na voljo 200 evrov, kadar v tujini študirajo od štiri do šest mesecev pa jim bo občina pomagala s 300 evri. V primeru daljše izmenjave se enkratna študijska pomoč ustrezno poviša. V letih 2015 in 2016 je občina za ta namen skupaj zagotovila tri tisoč evrov. TV Kako se sploh obnašati REČICA OB SAVINJI - V soboto je bilo izobraževanje na temo, kako se obnašati na kulturnih prireditvah. Prvi del je bil namenjen temu, za kaj vse mora poskrbeti organizator; od priprave prostora in obveščanja javnosti o prireditvi do sprejema nastopajočih in obiskovalcev ter zagotavljanja varnosti. Drugi del so namenili lepemu obnašanju na prireditvah. Udeleženci izobraževanja so se seznanili z različnimi platmi obnašanja, od oblačenja, vstopanja v vrsto in spremljanja prireditve do podeljevanja šopkov, fotografiranja in telefoniranja. Gre za različne podrobnosti, ki so lahko moteče tako za nastopajoče kot za ostale obiskovalce. V Kulturno-ume-tniškem društvu Utrip so izobraževanje pripravili, ker so opazili, da ljudje včasih ne znajo niti pravilno ploskati. Med drugim se je dogajalo, da so posamezni starši motili druge s fotografiranjem svojih nastopajočih otrok in po nastopu skupaj z njimi takoj zapustili dvorano. Izobraževanje je vodila Milena Lipovšek, flavtistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, profesorica flavte na ljubljanskem konservatoriju za glasbo in v Glasbeni šoli Celje. Poleg tega je specialistka integrativne psihoterapije. BJ Turneja z dobrodelno noto VRANSKO - V soboto je bilo v muzeju starodobnih mo-tociklov živahno. Muzej je bil postojanka ekipe nemškega podjetja Igus iz Kolna, ki se je z vozilom Smart odpravila na turnejo po vsem svetu. V 14 mesecih bo prevozila 30 držav. Turnejo je začela v Indiji, jo nadaljevala preko Kitajske, Južne Koreje, Tajvana in Japonske. Prevozila je že tudi Ameriko in velik del Evrope. Za njo je že več kot 80 tisoč kilometrov. Dogodek ima tudi dobrodelno noto. Podjetje Igus za vsak prevožen kilometer v Sloveniji v dobrodelne namene podari evro, kar bo skupaj znašalo 700 evrov. Prejel jih bo VDC Kranj, enota Tržič. ŠO Brajda za potomko ŠTORE - Na občnem zboru društva vinogradnikov in kletarjev Polič so pregledali lani opravljeno delo in spregovorili o letošnjih načrtih. Društvo je lani pridobilo svoj prostor, saj so v kulturnem domu odprli društveno vinsko klet. Pripravili so ocenjevanje vina in salam, nato so podelili priznanja na prireditvi Praznik vina in domačih dobrot, kjer so prikazali tudi razstavo kruha. Na vinogradniško ekskurzijo so se lani odpravili v Vojvodino in Slavonijo. Društveni pohod so pripravili po okolici Šentjurja, pri čemer so jeseni organizirali tudi društveno trgatev. Med letošnjimi načrti je že v marcu postavitev brajde ob potomki najstarejše trte v Kompolah. BJ Iz drugačnih časov MOZIRJE - V galeriji so pripravili literarno srečanje z Mileno Miklavčič, avtorico knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače. V knjigi, kjer se prepletata etnološka raziskava in zgodovinska analiza, opisuje spolnost, čistočo in prehranjevanje Slovencev v prvi polovici 20. stoletja. To slovensko knjižno uspešnico so ponatisnili že petkrat. Miklavčičeva je raziskala obdobje, ko so ženske ločili na poštene in nepoštene ter so se nekateri mladoporočenci pri župniku pozanimali, kako se sploh spočne otroka. To je bilo obdobje, ko na podeželju tekoče vode še niso imeli ter »zak-mašne« obleke niso očistili nikoli v življenju. Spodnje perilo so nosili le ob posebnih priložnostih in so si ga izposojali. Za čiščenje zanemarjenega moškega spolovila so uporabljali posebne nožičke, ki so jih prodajali hrvaški potujoči trgovci. Z gostjo Miklavčičevo se je pogovarjala Ivana Žvipelj. 14 ŠPORT Saša Zagorac se je tudi v finalu boril na vso moč, čeprav je bilo očitno, da je zelo izčrpan po obračunu z Olimpijo. S košarkarji Zlatoroga in njihovim strokovnim vodstvom se je fotografiral tudi Lipko, maskota EP 2013. Laščani navdušili košarkarsko javnost Lokalni finale pokala KZS preprečil delegat V Olimpiji so po polfinalnem porazu prekinili sodelovanje s trenerjem Alešem Pipanom. V Jadranski ligi je Olimpija pred Krko, na 5. mestu. Naslednik Celjana na klopi ljubljanskega kluba je Memi Bečirovič. Najnižjemu v moštvu Tajfuna Domnu Bratožu je uspel odličen prodor, ki ga ni uspel zaustaviti niti najboljši igralec turnirja Chris Booker. Akcijo spremljata Bratoževa soigralca Ceola Clark (levo) in Ivan Držič. Dvorana Tri lilije je postregla z zanimivim zaključnim turnirjem pokalnega tekmovanja za košarkarje. Naslova se je razveselila Krka iz Novega mesta. V finalu je bila s 77:67 uspešnejša od gostitelja turnirja, laškega Zlatoroga, za katerim je odličen rezultat. Laščani so v četrtfinalu s 77:71 premagali Šenčur, Union Olimpija je bila s 104:68 uspešnejša od Slovana, Tajfun je bil s 87:77 uspešnejši od Heliosa, Krka pa je z 71:53 ugnala Kolpo. Novo-meščani so se v veliki finale uvrstili po vroči končnici s Šentjurčani. Na krilih navijačev Zlatorog je v četrtfina-lu nosil breme favorita, a je zdržal pritisk. Potem je »naletel« na Union Olimpijo. Ljubljančani so bili nesporni favoriti polfinala in so vodili že za 19 točk! Sledil je pravi šok za izbrance Celjana Aleša Pipana. Laščani so na krilih izjemnega vzdušja dobro obiskane dvorane uprizorili fantastično predstavo. Zadevali so kot za šalo, ujeli nasprotnike in jih na koncu premagali z 72:63. Gostitelji so opravili herojsko delo, z odlično igro presenetili skoraj vse. Saša Zagorac je dosegel 20 točk. Preutrujeni V finalu je zasedba trenerja Predraga Milovica znova igrala izvrstno, dvorana je bila skorajda polna, Krka pa je trepetala ... Zlatorog je v 3. četrtini povedel za 9 točk, a so takoj sledile napake. »Pivovarji« so se v polfinalu preveč utrudili, njihova klop je že tako kratka, kar je petkratna zaporedna državna prvakinja Krka izkoristila in preobrnila rezultat. Domači košarkarji so bili kljub porazu upravičeno deležni pohval, ovacij, objemov. Bili so kot zmagovalci, saj so navdušili vse. No, skoraj vse, nekateri jim niso namenili pohvale ... Stisnili zobe Košarkar Krke Christopher Booker je bil izbran za MVP turnirja: »Zlatorog ima zelo dobro ekipo in trenerja. V prvenstvu nas je premagal.« V pokalnem tekmovanju šteje le prvo mesto, a Laščani so lahko kljub drugemu mestu zadovoljni. Obenem so uvideli, da se lahko kosajo z vsakim moštvom. »Občutki so fenomenalni. Drugo mesto je izvrstno, sploh če premagaš Olimpijo in si proti Krki skoraj do konca v igri za pokal. Zmanjkal nam je še en igralec, moja ekipa je bila izjemno utrujena. Za drugo mesto ji iz srca čestitam,« je dejal laški strateg Milovic. Nato je dodal: »Zdaj bom povedal nekaj, česar še nisem. Goran Jurak ima zlomljen prst na nogi, Aleksandar Po-njavic hud zvin gležnja, Bojan Jovanovič pa obrabljen kolk. Vendar so vsi stisnili zobe. To je neverjetno. Kot da so železni. Upam, da se bodo zdaj Laščani vrnili v dvorano, saj je to njihov klub. S takšnim navijanjem se lahko Zlatorog vrne v pravi ritem, v katerem je bil pred vrsto let. Klub je zelo urejen, igra je prava, rezultati so. To morajo prepoznati.« Šentjurčani upravičeno jezni Košarkarji Tajfuna so v Laškem obstali v polfinalu. Praktično celo tekmo so zaostajali proti novomeški Krki, a se povsem ob koncu srečanja vrnili v igro ter tudi povedli. Deset sekund pred koncem tekme so vodili s 65:63, nakar je trener Novomeščanov Z vrnitvijo glasnih laških navijačev je bilo vse drugače. Šentjurski navijači so bili navdušeni nad predstavo svojih ljubljencev in so jim čestitali navkljub porazu s Krko. Džikic vzel minuto odmora. Po njen je Malcolmu Arm-steadu štiri sekunde pred koncem uspelo zadeti trojko. Trener Tajfuna Dejan Mihevc je pred nasprotnikovim napadom delegatu Tomu Kovačiču iz Kranja dejal, da v primeru koša Krke zahteva minuto odmora, Kovačič pa mu je zatem ni odobril. Šentjurska klop se je pripravila na »time-out« in za svojim hrbtom ni videla, da igra ni prekinjena, čeprav je Mihevčev pomočnik Ožbej Stane takoj po prejetem košu dodatno zahteval minuto odmora, kar dokazuje videopo-snetek. Usoda »majhnih« V izjavi za javnost so Šen-tjurčani zapisali: »Zapisnikar-ska miza ni reagirala in Ceola Clark je metal s precejšnje razdalje. Žoga je za nekaj centimetrov zgrešila cilj. V primeru odobrene minute odmora bi se igra nadaljevala na nasprotni polovici in prav lahko bi bil razplet povsem drugačen. Prav tako so predstavniki KZS po tekmi pojasnjevali, da je bilo vse po pravilih, in na tej podlagi ni bila vložena niti pritožba ... Klub se bo zdaj pod nosom obrisal tudi za stimulacijo generalnega pokrovitelja. Tajfun je tokrat očitno plačal davek >manjše< ekipe, saj smo bili priča kršitvi pravila 18.3.4, ki govori o odobritvi minute odmora, kjer bi svojo vlogo moral bolj avtoritativno odigrati tudi delegat srečanja, kar se na siceršnjih prvoligaških tekmah sicer dogaja in je nenazadnje tudi v dobro košarke. Prav tako sta bila v neposredni bližini dva sodnika, ki bi prav tako lahko reagirala - in tudi tovrstne prizore redno vidimo na prizoriščih 1. SKL.« Šentjurčani so bili očitno oškodovani. V primeru lokalnega derbija v finalu med Zlatorogom in Tajfunom pa bi bila dvorana Tri lilije zagotovo premajhna. MITJA KNEZ Foto: SHERPA, GrupA ŠPORT 15 Dokončno se je vrnil Robert Renner! Z novim »programom v glavi« dosegel normo za člansko EP Državni rekorder Robert Renner je še peti atlet celjskega Kladivarja z izpolnjeno normo za evropsko dvoransko prvenstvo, ki bo marca v Pragi. Na mitingu v Celju je s palico v drugem poskusu preletel letvico, postavljeno na 540 centimetrih. Rešen je zapleten problem, značilen za kompleksno atletsko disciplino. Robert Renner je po daljšem času znova nasmejan. Lahko rečemo, da ste zdaj »popolnoma nazaj«, da ste se po precejšnih težavah vrnili z glavo in telesom k vrhunskim skokom? Lahko, skačem brez kakršnih koli težav. Vse gre po željah. Občutki so takšni, kot so bili pred časom. Še vedno sicer skačem s krajšim zaletom in s krajšimi palicami, toda stvari gredo v pravo smer. Sem celo boljši kot pred dvema letoma, ko sem bil v vrhunski formi. Tedaj sem namreč imel daljši zalet. Kdo je bil najbolj trmast in je vztrajal, da boste po državnem prvenstvu pripravili še miting s ciljem uloviti normo za evropsko prvenstvo? Odločila sva se s trenerjem Milanom Kranjcem. Norma se nama ni zdela nedosegljiva. Skupaj z mojim očetom smo verjeli, da bom zmogel. Sobota je bil zadnji možen dan za izpolnitev norme. Vse je šlo po načrtu. Toda vse skupaj se je pošteno zapletlo pri 525 cm, ko ste imeli tri poskuse! To je specifičnost moje discipline. Popravo sem imel že pri začetni višini. Začel sem namreč s tršo palico. Še najlažje in najlepše je bilo pri 540 cm. Želeno višino ste preskočili v drugem poskusu. Boste pred potjo v Prago znižali intenzivnost vadbe? Morda le za malenkost, kajti za dvoransko EP se ne bom posebej pripravljal. Zadovoljil bi me že ponovni skok preko 540 cm. Norma za finale osmerice bo precej višja. Osredotočil se bom na tehnično izvedbo. Z najtršo palico nimam težav, zdaj se celo zdi, da bo kmalu postala premehka. Kaj pričakujete v nadaljevanju sezone na odprtem? Po zadnjih rezultatih so se apetiti povečali. Komaj čakam konec zimske sezone, da si malce odpočijem, potem pa bom začel s pripravami. Cilj je zalet, ki sem ga imel pred dvema letoma. Če ga bom uresničil, bo v nevarnosti državni rekord (562 cm, v lasti Rennerja, op. p.). Največ pričakujem od evropskega prvenstva za mlajše člane, ki bo v Ta-linu, medtem ko bo norma za člansko svetovno prvenstvo v Pekingu bržkone prezahtevna. Po težavah, ki so se pojavile leta 2013, so v vašem strokovnem štabu poudarjali, da morate »resetirati program v glavi«. Očitno vam je to uspelo. Vam je pomagal tudi nedeljski nogomet na Kladivarjevi zelenici? Vsekakor. Na našo travo se nameravam vrniti za kratek čas pred začetkom priprav na poletno sezono ... DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Robert Renner Z leve: Matej Šretl, direktor zavoda za šport, Ivo Furman, predsednik sveta zavoda za šport, Martina Ratej, Filip Mlinšek in Miran Gorinšek, župan Občine Slovenske Konjice. (Foto: Zavod za šport Slovenske Konjice) Najboljša Ratejeva in Mlinšek Občina in Zavod za šport Slovenske Konjice sta podelila priznanja za športne dosežke v lanskem letu. Najboljša športnika sta Martina Ratej, članica Atletskega društva Kladivar Celje, in smučar Filip Mlinšek, član SK Nordica Velenje. Metalka kopja Martina Ratej je lani dosegla prvo, zgodovinsko zmago za Slovenijo v diamantni ligi, smučar Filip Mlinšek pa se je izkazal v slalomu in veleslalomu tudi na mednarodnih tekmah. Najboljšo žensko ekipo ima Košarkarski klub Konjice, lani udeleženec finalnega turnirja pokala KZS, najboljše moštvo pa Nogometno društvo Kostroj Dravinja. Člani so v prejšnji sezoni dosegli absolutni slovenski rekord v nogometnih tekmovanjih, saj so 3. ligo zaključili brez poraza in se uvrstili v višji rang tekmovanja. JP Selekcijo Koroško-savinjske regije so sestavljala povečini dekleta iz klubov na Celjskem. Večina Savinjčank V Zrečah so odlično pripravili odbojkarski turnir šestih regijskih reprezentanc. Med dekleti je bila najboljša ekipa Koroško-savinjske regije. Zanjo so igrale Nuša Podbre-gar, Nuša Dovečar in Angelika Anzelc iz Braslovč, Tina Pikl, Tjaša Škerl Rifelj in Žana Zdovc Sporer iz Šempetra, Tonka in Lena Pučnik iz Zreč, Anja Mazej in Tajda Robida iz Šoštanja in Nika Cigale iz Mozirja. Pri dečkih je bila Koroško-savinjska regija tretja. DŠ Po smoli ostaja upanje na finale Ana Drev, smučarska re-prezentantka iz Šmartnega ob Paki, je bila po nesrečnem padcu Tine Maze v ciljni ravnini v prvem teku najboljša slovenska velesla-lomistka na tekmi svetovnega pokala za Zlato lisico v Mariboru. Po 27. mestu v prvem teku je bila v drugem zelo dobro na poti, a je žal odstopila. »Svoj prvi cilj sem v Mariboru dosegla z uvrstitvijo v finale, nato sem želela še višje. A sem prišla preblizu količka in z ramo zajela vratca, tako da me je obrnilo in pristanek v snegu je bil neizbežen,« je podoživljala svojo smolo na prelomnici proge v drugem teku, v katerem je kot edina slovenska smučarka bila deležna bučne podpore navijačev. Odločal bo Aare Strinja se, da je v dokaj dobri formi in da je na Pohorju zmanjkala tista pika na i, ki bi jo lahko postavila z napredovanjem na drugi progi. Kljub ničli ostaja v igri za nastop v finalu svetovnega pokala v veleslalomu v francoskem Meribelu (mimogrede, to je tisti smučarski center, kjer se je decembra 2013 nesrečno poškodoval Michael Schumacher). A bo zato v švedskem Aareju nujen popoln napad na zadnji veleslalomski preizkušnji pred finalom. »Do uvrstitve v Meribel mi res ne manjka veliko, bom pa morala v Aareju sestaviti dve zelo dobri vožnji. Tam sem že dosegla dobre rezultate, pa tudi slabe. Proga je relativna lahka, na treningih se bom poskušala čimbolj prilagoditi nanjo in pokazati to, kar morda v letošnji sezoni še nisem,« se velike priložnosti zaveda Drevova. Težave že na SP Ozrla se je tudi na nedavno svetovno prvenstvo v ZDA, kjer je v veleslalomu osvojila 24. mesto: »S svojima vožnjama na prvenstvu seveda nisem bila zadovoljna, pričakovala sem več, a se ni izšlo. Pred prvenstvom sem bila deset dni bolna, zato sem v ZDA odpotovala prej, da bi se čim prej prilagodila razmeram in nadomestila izostanek trenin- ga, a sem že drugi dan staknila poškodbo hrbta in sem zato morala precej počivati. Imela sem srečo, da sem sploh lahko nastopila. Težave s hrbtom me spremljajo že od decembra, zato sem prisiljena precej manj trenirati, kot si želim.« Zdaj je bolje Po vseh poškodbah in zdravstvenih težavah v tej sezoni se zdaj dobro počuti in tudi udarec, ki ga je dobila ob padcu na Zlati lisici, ne bo pustil resnejših posledic. Upamo lahko, da bo tako ostalo vse do 13. marca, ko bo tekma na Švedskem. Nagrada za uvrstitev v finale v Meribelu, ki bo sledil takoj po skandinavski turneji (od 16. do 22. marca), bo tudi podpora njenega fan kluba iz Šmartnega ob Paki. Kot pravi njegov predsednik Marjan Knez, bo nekaj najbolj zagretih privržencev odpotovalo na prizorišče finala v Savojskih Alpah. Ano Drev in ostale slovenske smučarke pa so podpirali tudi v Mariboru. ROBERT GORJANC Foto: arhiv ANA DREV Ana Drev 16 ŠPORT »Od igralcev zahtevam visoke ambicije« Trener celjskih nogometašev Simon Rožman pričakuje lepo pomlad Celjski nogometaši po jesenskem delu 1. slovenske lige zasedajo tretje mesto na lestvici, spomladanski del pa se bo začel konec tega tedna. Velenjski Rudar bo zadnji dan tega meseca pričakal vodilne Domžale, Celjani bodo dan kasneje, v nedeljo, 1. marca, gostovali na Obali. 20 krogov je bilo jeseni, v zadnjih 18 niso doživeli poraza. Navduševali so s hitro in z domiselno igro. Izgledalo je, kot da fantje Simona Rožmana (in tudi športnega direktorja Ambroža Krajnca) kar pretiravajo z napadalno usmerjenostjo, sploh če ocenjujemo skozi prizmo taktičnega karakterja večine slovenskih prvoligašev. Simon Rožman razmišlja drugače. Sprva ga niso povsem resno jemali, saj je za nekatere deloval samomorilsko. Pri izbiri načina igranja je imel popolno podporo vodstva kluba. Premor je bil zelo dolg. Kaj ste počeli? Zelo sem zadovoljen, kajti vse, kar smo načrtovali, smo tudi uresničili. Oba obiska v Istri sta bila uspešna, obenem pa so se v Celju zelo potrudili, da smo lahko zgodaj vadili na naravni travi. Zdravstveni bilten je bil na zavidljivi ravni. Za nami so uspešne priprave. Je bila sploh kakšna pomanjkljivost? Pozno se nam je priključil osrednji branilec Alonso. Toda to je le malenkost. Kaj bi izpostavili med bivanjem v Novigradu in Umagu? Pričakala sta nas idealno vreme in odlični pogoji za vadbo na naravni travi. O nastanitvi in prehrani ne bi izgubljal besed. Vse prijateljske tekme so bile na visoki ravni, obenem za nas tudi rezultatsko uspešne. Negativnih odstopanj pri igralcih ni bilo, prav vsi si zaslužijo pohvalo. Zadetek v polno je bila tudi posamična vadba. Zadali smo jim naloge, prizadevno so izvajali vaje proti asimetriji delov telesa. V celoti gledano menim, da klub raste po strokovni in organizacijski plati. Na večini pripravljalnih tekem ste se izkazali. So bile koristne? V prvi fazi smo se posvetili obnavljanju fizične moči in kar hitro prišli do meje, ko smo lahko v visokem ritmu zdržali 90 minut. Obenem smo nadaljevali smernice iz jesenskega dela prvenstva, torej da čim večkrat zapreti-mo nasprotnikovim vratom. Tekmeci se vse bolj zapirajo proti nam v obrambo in to nam povzroča preglavice, ki pa jih je čedalje manj. Dela je še nekaj, a sem optimist. V soboto ste opravili »generalko« na Skalni kleti, ko vreme ni bilo sporno, čeprav je bilo prav zaradi njega oziroma vremenskih napovedi prvenstvo prestavljeno za teden dni. Kaj ste storili, ko ste to izvedeli? Nas prestavitev ni zmotila. Udarec je predstavljala le nezmožnost zagotovitve nasprotnika za zadnjo pripravljalno tekmo. Sicer pa teden gor ali dol. Ekipe ne pripravljamo le na prvi krog, temveč na celoten spomladanski del. Načrt se ni porušil in na Koper smo dobro pripravljeni. Sprememb v igralskem kadru ni bilo prav veliko. Kakšno je razmerje med »kakovostjo« odhodov in Simon Rožman prihodov? Hrvat Ivan Lendric je zaostril konkurenco med napadalci, v zvezni napadalni vrsti je odhod Mislava Oršica delno nadomestil Japonec Yuto Kubo. Obrambno vrsto je okrepil Španec Alonso, iščemo še krilnega napadalca. Če ga dobimo, bo ekipa konkurenčna za celoten spomladanski del. Na Bonifiki bo vreme bržčas ugodno, a vam ne bo lahko. Kako boste sestavili enajsterico glede na kazni in poškodbe? Panorama KOŠARKA Pokal KZS, zaključni turnir, finale: Zlato rog - Krka 67:77; Lapornik 21, Vašl 14, Zagorac 10; Booker, Armste-ad 18, polfinale: Krka - Tajfun 66:65; Booker, Lapornik 13; Clark 13, Drobnjak 11, Lelic 10, Union Olimpija - Zlatorog 63:72; Muric 16; Zagorac 20, Lapornik 13, Vašl 11, četrtfi-nale: Helios - Tajfun 77:87; Vončina 21; Lelic 23, S. Sebič 15, Clark 13, Zlatorog - Šenčur 79:71; Lapornik 23, Zagorac 22, Jurak 14; Pavič 27. 1. SL (ž), 15. krog: Gros-basket - Athlete Celje 57:77; Osterman 20; Prezelj, Erkič 17, Lisec 15. Vrstni red: Athlete 30, Grosbasket 25, Triglav 23, Maribor 20, Konjice 18, Domžale 16. Jadranska liga (ž), 1. tekma četrtfinala: Athlete Celje - Triglav 72:53; Erkič 20, Lisec 16, Abramovič 15; Zdolšek 16. MALI NOGOMET 1. SL, 14. krog: Benedikt - Dobovec Pivovarna Kozel 3:1 (1:0); Vojsk (23). Vrstni red: Dobovec 34, Litija 30, Oplast 29, Maribor 25, Puntar 21, Sevnica 19, Extrem 18, Bronx, Benedikt 9, Velike Lašče 5. ROKOMET Liga prvakov, skupina C, 10. krog: Celje Pivovarna Laško - Cehovski medvedi 29:25 (14:15); Janc, Sliškovic 6, Ivic 4; Kovalev 5. Končni vrstni red: Veszprem 18, Vardar 15, Rhein Neckar 12, Montpellier 8, Celje 6, Cehovski medvedi 1. Pokal EHF, skupina A, 2. krog: Gorenje - Haslum 34:21 (18:13); Skube 9, Szyba 6, S. Buric 4; Roe 6. 1. SL (ž), 14. krog: Ljubljana - Velenje 22:31 (12:10). Vrstni red: Zagorje, Krim Mercator 24, Celje 18, Žalec, Krka, Piran 17, Ajdovščina 15, Koper 11, Velenje 9, Branik, Ljubljana 4, Naklo 2. (MiK) Športni koledar Četrtek, 26. 2. KOŠARKA Jadranska liga (ž), 2. tekma četrtfinala, Kranj: Triglav - Athlete (19). Petek, 27. 2. KOŠARKA 1. SL, 19. krog, Šoštanj: Elektra - Helios Suns (20). MALI NOGOMET 1. SL, 15. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Oplast (21). Nedelja, 1. 3. Sobota, 28. 2. NOGOMET 1. SL, 22. krog: Koper - Celje (16). NOGOMET 1. SL, 22. krog, Velenje: Rudar - Domžale (15). KOŠARKA 1. SL, 19. krog, Grosuplje: Grosbasket - Zlatorog, Rogaška - Hopsi (19), Maribor -Tajfun (20). Sreda, 4. 3. »Tekmeci se vse bolj zapirajo proti nam v obrambo in to nam povzroča preglavice, ki pa jih je čedalje manj.« klub, kajti imate dobro izhodišče v prvenstvu, v pokalnem tekmovanju ste polfinalisti. Kakšna pa je realnost? Še naprej bomo stremeli k razvoju igralca. Če bo to steklo, potem bo tudi razvoj moštva pravi. In rezultat bo temu primeren. Od igralcev zahtevam, da imajo visoke ambicije. O tem sicer ne bomo govorili na glas. Zlobni jeziki bi se še prehitro oglasili in ustvarili pritisk na nas. Želimo se dokazati. Verjamem v lepo pomlad. Boste morda prehitro naleteli na izjemno motivirani Maribor? Morda pa ne. Ne smemo tudi pozabiti, da si gledalci na Celjskem želijo videti nogometni spektakel. Zelo dobrodošli bodo na našem štadionu. To, kar bodo zahtevali, bodo dobili, namreč dinamičnost z veliko priložnostmi. Zato sem vesel, da bodo državni prvaki v Areni Petrol gostovali že 7. marca. Morda pa si bomo pridobili nove simpatije. Komaj čakamo Koper, pa nato Krko, Maribor ... DEAN ŠUSTER Foto: GrupA 1. SNL DOMŽALE 20 14 2 4 27:10 44 MARIBOR 19 13 2 4 36:19 41 CELJE 20 11 7 2 33: 9 40 OLIMPIJA 19 10 5 4 35:16 35 ZAVRČ 20 9 2 9 20:28 29 RUDAR 20 7 5 8 27:23 26 LUKA KOPER20 8 111 21:32 25 GORICA 20 5 312 17:24 18 KRKA 20 4 313 17:35 15 KALCER 20 2 216 12:49 8 Težko rečem, kajti zaradi rumenih kartonov iz jesenskega dela bosta manjkala Benjamin Verbič in Blaž Vr-hovec, zaradi poškodbe, ki jo je staknil v Novi Gorici, pa Valon Ahmedi. Gre za tri standardne člane udarne enajsterice. Ne iščem alibija, toda dejansko bomo v Kopru oslabljeni. Ne razmišljamo pa o ničemer drugem kot o napadalni in atraktivni igri. Kaj pa nam bo to prineslo, bomo seveda še videli. Prvi del leta 2015 je lahko zgodovinski za celjski 2. SL, 15. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Hrastnik, Ajdovščina - ECE Celje (19). 1. SL (ž), 16. krog: Athlete Celje - Konjice (16.30). ROKOMET Pokal EHF, skupina A, 3. krog: Winterthur - Gorenje (19.30). 1. SL, 18. krog: Krško - Celje Pivovarna Laško (19). 1. SL (ž), 15. krog: Velenje - Zelene doline Žalec, Naklo - Celje Celjske mesnine (18). NOGOMET 1. SL, 21. krog: Celje - Krka (17), Kalcer - Rudar. ROKOMET 1. SL, 19. krog, Ljubljana: Slovan - Gorenje (18). NA KRATKO Ana tik pod vrhom Düsseldorf: Na Veliki nagradi v judu so opazni dosežki znova uspeli le predstavnikom celjskega Sankakuja. Ana Velenšek je osvojila drugo mesto (do 78 kg) in 2.000 dolarjev. V polfinalu je z iponom ugnala Madžarko Abigel Joo, v finalu pa jo je po točkah (dve juki) ugnala Američanka Kayla Harrison. Adrian Gomboc je osvojil sedmo mesto, ostali so bili brez uvrstitev. Trenerja Marjana Fabjana in njegove varovance je v Nemčiji doletela vest o prestavitvi prizorišča evropskega prvenstva. To ne bo v Glasgowu, temveč konec junija v Bakuju. Brazilec namesto Hrvata Celje: Milo rečeno čudno potezo si je privoščilo vodstvo Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, ko je enega izmed najpomembnejših členov moštva, Ivana Sliškovica, za mesec dni posodilo na vzhod. Hrvat bo igral v Katarju za Al Ahli, vrnil pa se bo pred zaključnim turnirjem slovenskega pokala v Kopru in končnico DP. Splitčan bo po koncu sezone bržkone zapustil Celje, saj je triletno pogodbo podpisal brazilski reprezentant Arthur Malburg Patrianova. Brez končnice v INL Celje: Celjski hokejisti so se uvrstili v polfinale državnega prvenstva. V svoji dvorani so v tretji tekmi četrtfinala premagali Blejce z 10:3. Idealna je bila druga tretjina, ki so jo Celjani dobili s 6:0. Po dva gola so dali Aljaž Ogrizek, Nejc Kastelic in Žan Jezovšek. Sledil je zadnji krog v ligi INL. V spodnji skupini, kjer so se moštva borila za končnico, je bil odprt le še boj za zadnje mesto med osmerico. V slovenskem obračunu so krajšo potegnili Celjani, ki so na svojem ledu izgubili s Slavijo (1:2), čeprav so imeli trikrat več strelov proti vratom. Obračuni z Olimpijo (na štiri zmage) se bodo začeli šele 28. marca. (DŠ) Naslednika še ni Šentjur: Športna zveza Šentjur je na rednem občnem zboru izvolila novo vodstvo. 16 prisotnih predstavnikov od 34 vključenih društev je potrdilo desetčlanski upravni odbor in dvočlanski nadzorni odbor. V upravnem odboru ni več dosedanjega predsednika zveze Vlada Artnaka, ki je z mesta predsednika zveze odstopil pred časom. Njegovega naslednika bo upravni odbor med seboj izbral v naslednjem tednu ali dveh. (StO) 17 »Nobena tehnika, naj bo še tako moderna, brez ljudi ne deluje. Ljudje so tudi tisti, ki se bodo klicočim oglasili na drugi strani telefonske linije.« Tako je vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije Boštjan Tavčar poudaril, da je ustrezna kadrovska popolnjenost regijskih centrov za obveščanje odločilna pri tem, da ljudje v nujnih primerih hitro dobijo pomoč, ki jo potrebujejo. KRONIKA i še posebej stresno, kadar na drugi strani telefonske žice dobijo le malo nujnih informacij. Linije sicer Hitri, a podhranjeni Pomanjkanje zaposlenih v regijski centrih za obveščanje -dan enotne evropske številke 112 Operaterji pojasnjujejo, da je zanji pregorevajo ob naravnih nesrečah. CELJE - Sredi noči je zazvonil telefon, na drugi strani je prestrašen moški razlagal, da bo njegova sestra v stiski zapeljala v vodo. To je eden od primerov klicev, ki jih v celjskem regijskem centru za obveščanje sprejmejo, kadar ljudje pokličejo na številko 112. Regijski centri po državi so sicer kadrovsko podhrajeni. Enako je tudi v celjskem regijskem centru, kjer klice na pomoč iz Savinjske statistične regije namesto enajstih delavcev sprejema osem zaposlenih. Vodja celjskega regijskega centra za obveščanje De- jan Žele je prepričan, da je delovno mesto operaterja izjemno psihično naporno. V zgoraj opisanem primeru je bilo za operaterja najbolj stresno to, da od klicatelja ni dobil nujnih informacij, kje naj bi prišlo do poskusa samomora, v katero vodo naj bi zapeljala ženska, kje vozi, kakšno je njeno vozilo ... Ker na pomoč ni poklicala sama in ker številka njenega telefona, ki jo je operaterju posredoval klicatelj, ni bila pravilna, je bilo oteženo tudi iskanje signala njenega mobilnega telefona in s tem kraja, kjer naj bi bila. 11. 2. je mednarodni Pravi ljudje na prava mesta »Naš operater je takoj aktiviral Poklicno gasilsko enoto Celje, pod okriljem katere deluje potapljaška reševalna služba, obvestil policijo in poskušal poklicati žensko, vendar številka ni bila dosegljiva. Predvideval je, da gre za Slivniško jezero,« je Žele opisoval najbolj kritične trenutke tiste noči. In ob tem poudaril, da vseh postopkov ravnanja ob klicih na pomoč ni mogoče predvideti. Ker so določene stvari prepuščene iznajdljivosti operaterja, je po njegovih besedah po- membno, da se na to delovno mesto zaposli ljudi, ki imajo smisel za to delo in ki se ne odzovejo panično. Zaskrbljujoče je, da se tako kot drugod po državi tudi celjski regijski center za obveščanje od uveljavitve Zakona o uravnoteženosti javnih financ sooča s kadrovsko podhranjenostjo. Težko nadomestijo upokojene V centru je trenutno zaposlenih le osem delavcev, medtem ko sistemizacija predvideva enajst delovnih mest - deset operaterjev in vodjo regijskega centra. »Nekaj zaposlenih se je upokojilo. Dobili smo novega operaterja, ki je bil premeščen znotraj ministrstva za obrambo. Tudi pri za pridobivanju drugih kadrov bo šlo prav tako za premestitve, saj razpisa za prosto delovno mesto ne smemo objaviti,« je pojasnil Šrimpf. Ker gre za specifično delovno mesto, notranja prerazporeditev vedno ni najboljša rešitev, dodaja. Nekatere ljudi, ki bi lahko nadomestili kadrovske luknje (na primer nekdanje zaposlene v Slovenski vojski, ki jim pogodba poteče po 45. letu) pa takšno delo ne zanima. 6,5 sekunde do stika Z organizacijo na način, da dežurajo tudi vodje centrov za obveščanje, so po besedah Boštjana Tavčarja sicer uspeli zagotoviti normalno delovanje. Čeprav se centri za obveščanje soočajo s težavo zaradi premajhnega števila zaposlenih, je razveseljiv podatek, da se je odzivni čas zadnja leta skrajšal. Izjema je bilo leto 2012, ko se je podaljšal za dobro sekundo. Boštjan Tavčar je povedal, da 90 odstotkov vseh tistih, ki pokličejo na številko 112, operaterja dobi v manj kot šestih sekundah in pol, večina pa v treh do štirih sekundah. Čim krajši odzivni čas in čim krajši čas trajanja klica odločata o tem, kdaj bodo do ljudi, ki potrebujejo pomoč, prispele nujne službe. V letih 2012, 2013 in 2014 je dobra sekunda daljši odzivni čas statistično gledano pomenila minuto kasnejši prihod reševalnih enot. To je še posebej pomembno zato, ker ljudje največkrat pokličejo, ker potrebujejo nujno medicinsko pomoč, kjer v primeru srčnih zastojev in podobnih težav o življenju in smrti odločajo sekunde. TINA VENGUST Foto: arhiv NT (SHERPA) Več kot 59 tisoč klicev na pomoč je lani prejel celjski regijski center za obveščanje. To je več kot 10 odstotkov klicev, ki jih je prejelo vseh 13 regijskih centrov v državi. Telefonske linije so bile najbolj obremenjene februarja, ko se je število klicev povečalo za 2 tisoč v primerjavi s februarjem 2013. Na letni ravni se je število klicev prav zaradi vremenskih ujm na Celjskem povečalo s 40 tisoč na 50 tisoč. Ob klicu na brezplačno številko 112 lahko ljudje v sili dobijo nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, nujno veterinarsko pomoč, pomoč gorskih, jamarskih in drugih reševalnih služb ter tudi policije. S klicem na številko 113 pa ljudje pokličejo neposredno policijo. Nakit odvrgel v smeti Zlatarno naj bi oropal devetnajstle-tnik Celjski kriminalisti so delno preiskali rop zlatarne na Kidričevi cesti v Velenju. 5. februarja naj bi 19-letni moški iz Velenja odnesel za približno 40 tisoč evrov nakita. Pri ropu mu je pomagal še en moški, ki ga policisti še niso izsledili, zato preiskava še ni končana. Oba sta bila do zaposlenega v zlatarni, ki se je najprej njunim grožnjam uprl, tudi nasilna, saj sta ga večkrat udarila. Dva dni po ropu sta policista v Velenju naključno opazila dva mlajša moška - eden naj bi v koš odvrgel vrečko, v kateri so kasneje našli nakit, ki je povezan z kaznivim dejanjem. Vrečko naj bi zaradi strahu pred policijo odvrgel ravno 19-letnik. Tega so ovadili in ga že privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. SŠol Direktorja preganja sam Specializirano državno tožilstvo je pred tedni zavrglo ovadbo zoper direktorja Policijske uprave Celje Jožeta Senico, ki ga je lani zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic ovadil celjski kriminalist David Bru-mec. Zato se je Brumec odločil, da bo s pomočjo svojega odvetnika Borisa Kandutija Senico preganjal sam, in sicer v vlogi tako imenovanega subsidiarnega oziroma nadomestnega tožilca. Naj spomnimo, da je Brumec na delovnem sodišču dobil že dve tožbi zoper ministrstvo za notranje zadeve, saj je dokazal, da so ga kar dvakrat nezakonito premestili. Delovno sodišče je zavrnilo tudi pritožbo notranjega ministrstva in odločilo, da so Brumca premestili iz velenjske policijske postaje v celjski operativno komunikacijski center zaradi osebnih razlogov njegovih nadrejenih in ne zaradi kadrovskih težav, kot so na sodišču navajali vodilni s celjske policije. Senica naj bi ravno v teh dveh primerih po mnenju Brumca in njegovega zagovornika zlorabil svoj položaj. Kriminalist je zato na Okrajno sodišče v Celju že vložil zahtevo za preiskavo zoper direktorja. Kakšna bo odločitev sodišča, bo znano v naslednjih tednih. SŠol Padla na smučišču V nedeljo se je na smučišču na Rogli poškodovala smučarka. Prvo pomoč so ji nudili reševalci na smučišču, nato so jo zaradi poškodb odpeljali v Splošno bolnišnico Celje. Velik porast števila obiskovalcev na smučiščih in predvsem novi načini in tehnike smučanja ter drsenja na snegu, poleg tega pa precenjevanje svojih sposobnosti so pogosto razlogi za več nesreč. Med poškodovanimi je največ mladih in otrok, zato policisti opozarjajo na večjo skrb zanje in tudi na previdnost. SŠol VSAK ČETRTEK www.novitednik.com tednik@nt-rc.si 18 MALI OGLASI / INFORMACIJE Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA 13. februarja 2015 nas je v 83. letu po hudi bolezni zapustila STANKA FRIŠEK iz Ulice A. M. Slomška 8 v Šentjurju Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob izgubi naše drage mame, tašče in stare mame kakor koli pomagali, nas tolažili, nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju dnevne bolnišnice in osebju hematološko-onkološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za lajšanje bolečin v času hude bolezni. Zahvaljujemo se gospodu župniku, pogrebni službi Zagajšek, pevcem, govornikoma in trobentaču za lepo izvedeno pogrebno svečanost. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: sin Stane z družino ter hčerki Mirica in Jožica z družinama Ti mirno spi, počivaj brez skrbi, ne veš, kako nam je hudo, kako zelo te pogrešamo. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil dragi partner, oče, brat, dedi, pradedi in stric FRANCI MARINKO iz Tevč pri Laškem (17. 12. 1940 - 9. 2. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za množično spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala za vsa izrečena sožalja, denarno pomoč ter darovane svete maše in sveče. Posebna zahvala gospodu župniku in pevcem za lepo opravljen mašni obred, govorniku Slavku, pevskemu zboru Laško, rudarjem, praporščakom, trobentaču Marku in Komunali Laško. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za vso pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči vsi njegovi Jok, solza, žalost in bolečina ne vrnejo te nazaj, dragi Ivan naš. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN IVANU PUKMAJSTRU (9. 6. 1958 - 28. 2. 2007) Osem let na tvojem grobu sveče že gorijo, v žalostnih očeh se solze nam iskrijo. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina in trpljenje domujejo pri nas. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči: žena Mojca, sinova Darko in Uroš, mama, brata in sestri z družinami 465 398 Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustil si nepozabne, lepe, drage nam spomine. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi oče, dedi, brat, mož in tast JURIJ KAPELARI iz Modriča 7 pri Laškem (5. 4. 1945 - 11. 2. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sočutne besede v tolažbo. Hvala pogrebni službi Komunale Laško, gospodu kaplanu Klemnu Jagru za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo, gospodu Matjažu Piklu za ganljive besede slovesa, trobentaču in pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hči Cvetka z družino, sin Lojze, žena Ida in ostalo sorodstvo L 43 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica FRANCA KOŠTOMAJA z Ljubečne, Murnova ulica 8 (10. 9. 1934 - 3. 2. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, osebju Špesovega doma Vojnik za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja, Du Lju-bečna ter govorniku in župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi 396 Gomilo vama cvetje krasi, lučke spomina gorijo, povsod sta z nami, draga mama in ate. V SPOMIN 6. januarja in 24. februarja 2015 je minilo žalostno leto dni, kar sta nas zapustila ljuba mama in ate, stara mama in stari ata _r-__ MARIJA in FRANC VINDER iz Črnove 20 Vsako slovo je vedno prehitro in težko, a najtežje je takrat, ko za vedno izgubimo ljubljeni osebi, ki sta nas vse življenje ljubili in ki sta z nami srečo delili. Odšla sta tja, kjer ni več bolečin, z nami pa ostaja grenka bolečina in na vaju nepozaben spomin. Vsem, ki ste ju ohranili v spominu in z nami delite prijazno besedo, iskrena hvala, še posebej sestrični Marjani Goršek in bratrancu Martinu Sedovniku. Žalujoči: hči Milica ter sinova Franci in Martin z družinami 495 Čeprav vaš glas se več ne sliši, beseda vaša v nas živi, in lepi spomini na čas, ki smo ga preživeli z vami, ostajajo in bodo vedno del nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, tete, botrce in svakinje KRISTINE COCEJ iz Ulice frankolovskih žrtev 7 v Celju (30. 11. 1935 - 12. 2. 2015) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom s Hu-dinje in Kalobja ter prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, ki jih tudi obiskujete, in nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala Društvu upokojencev Nova vas za obiske in osmrtnico, osebju Doma starejših Laško, kjer je nazadnje bivala, ter vsem, ki ste jo hodili obiskovat. Hvala gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete pesmi, trobentaču, gospe Saški za lep govor, gospe Miliki za molitev in pogrebni službi Veking za korektno opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, svakinje in tete ANTONIJE RIHTER iz Adamičeve ulice 17 v Celju (1. 6. 1924 - 14. 2. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za udeležbo na pogrebu, za izrečena sožalja ter za darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Srečku Hrenu za opravljen cerkveni obred in čudovit govor o njenem življenju. Za vedno boš ostala v naših srcih. Hči Teja z družino in sin Slavko z Jernejo 47 2 MOTORNA VOZILA PRODAM KANGOO, letnik 2001, bencin 1,4, registriran, lepo ohranjen, prodam za 1.200 EUR. Telefon 031 839-090. 340 KUPIM OSEBNO vozilo, od letnika 1995 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Gotovina, odvoz in prepis takoj. Telefon 031 687-477. 325 RABLJENO osebno vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 708-497. Š 33 STROJI PRODAM KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univer-zal, Štore ali Tomo Vinkovič ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130. p MOTOKULTIVATOR, priključke, traktor, prikolico in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 397 TRAKTORSKO kosilnico na diske ali pajek Sip kupim. Telefon 051 691-856.Š36 OBRAČALNIK Sip, novi »remeni« in starejšo nakladalko prodam ali menjam za telico. Telefon 041 547-769. Š 32 GORSKI traktor Rasant aibi, 45 KS diesel, 4 cilindri, letnik 1990, nove gume, v odličnem stanju, prodam. Telefon 041 736-248. 473 radiocelje T MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 Oči zapremo in v spominu te uzremo. Nikjer te ni in to boli... Toliko lepega vsem nam si dala, v naših srcih večno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame in babice ALBINE VERDEV iz Zadobrove 2, Škofja vas (29. 11. 1938 - 16. 2. 2015) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju Splošne bolnišnice Celje, gospodu župniku Antonu Pergerju za opravljen obred, gospe Ivici Kos za poslovilne besede, vokalni skupini M. J. A. V. za odpete pesmi in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož in otroci z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in sestre FRANČIŠKE ČATER iz Zadobrove 84 a, Škofja vas (2. 9. 1935 - 13. 2. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih z nami delili bolečino, izrekli besede sočutja in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se osebnemu zdravniku dr. Dorde-vicu, zdravstvenemu osebju gastro in hematološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, gospodu župniku Pergerju, gospodu Krušiču za ganljive besede, kolektivu Etola-Frutabel, Društvu upokojencev Škofja vas ter pevcem in pogrebni službi Raj. Žalujoči sin Darko z družino ZAHVALA Zapustil nas je BRANKO CMOK iz Šentjurja (16. 12. 1929 - 12. 2. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen obred. Žalujoča žena Marjana, hčerki Marjeta in Tatjana ter snaha Tatjana z družinami Vsa toplina tvojega srca in vsa ljubezen, ki si nam jo dajal, ostaja še vedno z nami. V SPOMIN TONIJU VODOVNIKU iz Celja (30. 5. 1931 - 23. 2. 1985) Že 30 let te ni med nami, a spomin nate za vedno bo ostal. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Vsi tvoji FREZO Batuje, širina 160 cm, priklop za traktor, kupim. Telefon (03) 5763-258. 482 POSEST DVOINPOLSOBNO stanovanje v Novi vasi oddam v najem. Telefon 051 228-820, po 15. uri. 502 OPREMLJENO stanovanje za eno ali dve osebi in večje stanovanje do štiri osebe oddam. Telefon 041 650-737. 508 AKUSTIKA PRODAM PRODAM NOVO diatonično harmoniko, Be, Es, As, velikost 38 cm, s tremi poltoni, prodam. Telefon 031 485-488. 486 MANJŠO hišo v Rimskih Toplicah, številka energetske izkaznice 2015-252-2588215, prodam. Telefon 041 233-835. 415 NA mirni, čudoviti razgledni točki je naprodaj 28 let stara, potresno varno grajena 3-etažna hiša, v velikosti 12 * 10 m (gostinsko-stanovanjski objekt), št. energetske izkaznice 2015-70-1048030, za skoraj polovično ceno. Telefon 041 290-834. Š 35 477 STANOVANJE PRODAM LITOŽELEZNO, skoraj novo peč ugodno prodam. Telefon 041 526-988. 463 PRODAM astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE GSM 041404 935 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku va&ge operaterja PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 41 KUNCE, nemške lisce, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 515-416. Š 29 PRODAM DVOSOBNO stanovanje v Bevkovi ulici v Žalcu, energijski razred D 69 kWh/ m2 a, prodam za 52.000 EUR. Telefon 031 319-510. 496 ODDAM SOBE za najem, popolno opremljene, svoj TV, internet, skupna kuhinja z vso opremo in kopalnica, po ugodni ceni. Uredimo tudi subvencijo stanova nja. Lokacija: Lešer, Lopata pri Celju Telefon 051 379-031, 041 763-8 (03) 5471-244. novitednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, 1,60 EUR/kg, mesni tip, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 455-732. 365 JARKICE, rjave, pred nesnostjo, cepljene, akcijske cene - nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677. n LEPEGA bika simentalca, težkega 350 kg, prodam ali menjam za telico ali mlado jalovo kravo za zakol. Telefon 041 932-348. 442 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, staro 7 let, težko približno 720 kg, prodam. Telefon 5738-181, 031 273-205. 471 BIKCA simentalca, težkega 120 kg, prodam za 500 EUR. Telefon (03) 5778509. 466 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu, prodam. Telefon 031 692-582. 474 BIKCA limuzin in bp, težka 140 do 210 kg in telički simentalki, 200 in 400 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 486 TELIČKO simentalko, staro 3 mesece, prodam. Telefon 031 837-492. 492 KRAVO ali telico, breji 5 mesecev, simen-talki, pašni, prodam ali menjam za odstavljena teleta. Telefon 031 467862. 49 5 BIKCA simentalca, težkega 270 kg, prodam. Telefon 041 596-475. 501 ZAHVALA V naših srcih bomo za vedno nosili tvoj nasmeh, dragi SREČKO ŠROT (1953 - 2015) Iskrena hvala vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste nam v tako velikem številu s sočutjem in podporo lajšali žalost. Zahvaljujemo se tudi družbi Veking, pevcem, gospodu Vrablu in gospodu duhovniku Hrenu za ganljivo zadnje slovo. Vsi njegovi Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Med nami mirno si zaspala, v naših srcih večno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče MAGDALENE ŠTANTE iz ulice Ob gozdu 8 v Celju (8. 4. 1948 - 15. 2. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena so-žalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Veking, pevcem za odpete pesmi ter gospodu župniku Srečku Hrenu za sveto mašo in pogreb. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni TRI bikce, rjave pasme, stare od 7 do 14 dni, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348. 503 jitttít™ i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. BIKCA, čb, stara 10 dni in dva meseca in pol, prodam. Telefon 031 703-799. 499 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Zbiramo tudi naročila za breje plemenske svinje. Telefon 031 311-476. p TELIČKO limuzin, pašno, 190 kg, prodam. Telefon (03) 573-3075 ali 040 580874. 507 488 p 20 MALI OGLA SI / INFORMACIJE I m Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana. BIKCE, 125 in 150 kg, prodam. Telefon 031 424-547. 50 9 KUPIM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 295 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 2 JALOVO kravo ali telico, suho ali debelo, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 544270. p BIKCE, mesni tip, težke od 140 do 200 kg in telice in krave za zakol, kupimo. Telefon 031 832-520. 413 TELIČKO ali bikca, od 150 do 350 kg ali brejo telico oziroma kravo s teletom kupim. Telefon 041 547-769. Š 32 OKROGLE bale in kocke sena prodam. Telefon 041 763-409. 400 SILAŽNE bale (mrva, otava) po 33 EUR/ kos, prodam. Telefon 031 251-363, Griže. 439 SVEŽE oluščeno koruzo prodamo. Telefon 031 502-857. 462 SLADKO seno v kockah, okolica Šentjur, prodam. Telefon 031 362-569. 461 SILAŽNE bale ter oves in ječmen prodam. Telefon 031 209-011, 5799-061. 476 SUHO koruzo v zrnju prodam. Telefon (03) 5717-512. 494 400 kock sena in otave, večja količina po 2 EUR, manjša količina po 2,5 EUR, prodamo. Telefon 031 574-566, 041 817-140. 493 BALE, silažne, kakovostne, prva košnja, prodam. Telefon 031 745-009. 498 DOMAČO svinjsko mast in ocvirke prodam. Telefon 031 787-009. 506 16 silažnih bal druge in tretje košnje, zelo kakovostne, prodam. Telefon 031 789595. 511 SENO v kockah in okroglih balah prodam. Telefon 041 226-649. 514 OSTALO PRODAM PRODAM SENO in otavo v rifuzi prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 210-520. 382 SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 59 PREŠO na sleme, pomivalna korita, starinski luster, pretočni bojler s pipo in citre prodam. Telefon 041 766-216. 3 6 9 KRONOTERM Termo-tehnika, d. o. o., je vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi povečanja dejavnosti objavljamo prosto delovno mesto: VODJA SERVISA IN MONTAŽ za toplotne črpalke in hladilne naprave Naloge in odgovornosti: vodi in usmerja delo serviserjev in monterjev na področju servisiranja in montaž toplotnih črpalk in hladilnih sistemov usklajuje naročila in dela pri pogodbenih serviserjih - monterjih tako doma kot v tujini skrbi in organizira izobraževanje lastnih in pogodbenih serviserjev doma in v tujini izbira, naroča in skrbi za ustrezno servisno opremo in prevozna sredstva tesno sodeluje z razvojnim in prodajnim sektorjem v podjetju in jih podpira s statistiko servisnih posegov in predlogi za izboljšave Zahtevana znanja in osebne lastnosti: visokošolska ali univerzitetna izobrazba s področja strojništva (energetika), mehatronike oziroma elektrotehnike (šibki tok) petletne izkušnje na tem ali podobnem področju sposobnost timskega dela dobro poznavanje računalniških orodij dobro znanje angleškega jezika zaželeno znanje nemškega jezika obvladovanje vodstvenih veščin zaželeno osnovno znanje področja ogrevanja, toplotnih črpalk, hladilnih naprav, itd. vozniški izpit B-kategorije bivanje v bližini podjetja (do 30 km) Nudimo: Zaposlitev za nedoločen čas v mladem in ambicioznem kolektivu na zelo perspektivnem področju obnovljivih virov energije. Omogočeno je delo v podjetju, ki ima vsakoletno rast, izvozno usmerjeno strategijo z lastnim razvojem in prodajo. Prav tako pa nudimo tudi stalno izobraževanje tako doma kot v tujini ter lepe osebne dohodke s stimulativnimi dodatki. Pisne prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 25.3.2015 na naslov: Termo-tehnika, d. o. o., Orla vas 27a, 3314 Braslovče ali na elektronski naslov: alenka.kucer@kronoterm. 03 7MaOBMESHlaJEai SVET ZAVODA VRTCA LAŠKO Cesta na Svetino 2a, 3270 Laško Razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/kandidatka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12 - ZPCP-2 D;) Kandidat/kandidatka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predviden začetek dela bo 1.7.2015. Izbrani kandidat/kandidatka bo imenovan za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: - o izobrazbi, - nazivu, - opravljenem strokovnem izpitu, - opravljenem ravnateljskem izpitu; kandidat/kandidatka lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, mora pa ga pridobiti najpozneje v enem letu po začetku mandata, - delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, - potrdilo o nekaznovanosti, ki ne sme biti starejše od 30dni, - potrdilo sodišča, da kandidat/kandidatka ni v kazenskem postopku, ki ne sme biti starejše od 30 dni, - program vodenja zavoda za mandatno obdobje in - kratek življenjepis z dosedanjimi delovnimi izkušnjami, pošljite v 12 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov Svet zavoda Vrtca Laško, Cesta na Svetino 2a, 3270 Laško, s pripisom NE ODPIRAJ-PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA. Kandidati/kandidatke bodo pisno obveščeni/e o imenovanju v zakonitem roku. LEDER, črne barve, moško jakno št. 50, žensko jakno št. 44 in ženski vinsko rdeč zimski plašč, št. 48, prodam. Telefon (03 ) 5483-847. 43 5 PRAŠIČE, od 100 do 120 kg in slamo v okroglih balah prodam. Telefon 041 708-978. 441 DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p ŠTEDILNIK Inox na trda goriva, s priklopom na centralno, popolnoma obnovljen, bovi grelec, kotel, nove pečice, štedilnik je levi, zadnji ali stranski, dolžina 120 cm, cena po dogovoru in desna PVC vhodna vrata, stara 4 mesece, velikost 110/210, prodam za 250 EUR. Telefon 041 243-089. 450 451 SENO v kockah ali v rinfuzi ter suhe hrastove fosne prodam. Telefon 040 827-587. 456 ŠTIRI letne gume, 165-65-15, modus, ročne žrmlje in silažne bale prodam. Telefon 041 222-762 . 47 5 NAPRAVO za izdelavo kurilnih butar prodam. Telefon 031 611-745. 497 SMREKOV les, različen, primeren za ostrešje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407. 500 OBLAČILA, moška, številka 50-52, ohranjena kot nova, kakovostna, ugodno prodam. Telefon 041 498-561. 504 KOVINSKA platišča, 16 col, za volkswagen, z letnimi in zimskimi gumami, prodam. Telefon 031 806-041. 478 KUPIM LES na panju, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 506-958. 3490 HLODOVINO iglavcev, sušice in hrast kupim. Telefon 031 649-201. 418 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 510 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold Poroke Celje Poročila sta se: Sergeja LOVŠIN in Marko MARŠIČ, oba iz Teharij. Velenje Poročili so se: Sabina DE-LIC iz Velenja in Alen HA-SANOVIC iz BiH, Admira MRKULIC iz Črne gore in Damjan ČUČUN iz Brezovice. Mozirje Poročila sta se: Borut ŠU-LIGOJ in Tea BORŠIČ, oba iz Kopra. ZGODBi S CiLJSKiGA - NOVICi IZ 33 OBČIN astro center rs\(!77rcs Om aSTOOgp bù n 11 0 mmut 3EEB1 mSS. NATO MESTNA OBČINA CELJE Na podlagi 53. in 54. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 7O/O8-ZVO-IB, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13-skl. US) in 10. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu starega mestnega jedra Celje (Ur. list SRS, št. 42/86 in Ur. list RS, št. 76/94, 46/96, 64/96, 96/99, 38/01, 108/01, 30/04, 57/06, 43/08, 75/12). I. Spremembe in dopolnitve odloka se nanašajo na dopolnitev 8. člena odloka, ki podaja tolerance k prostorskim ureditvam. Namen dopolnitve je možnost odstranitve objekta Glavni trg 4 v skladu s pogoji spomeniškovarstvene službe. Spremembe prostorskega akta se nanašajo samo na prostorske izvedbene pogoje, zato v skladu s 53. in 54. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) potekajo po skrajšanem postopku. II. Gradivo pod številko bo javno razgrnjeno od 6. 3. do vključno 20.3.2015 - v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje, - na sedežu Mestne četrti Center, Gledališka ulica 2, Celje III. Javna obravnava bo 11.3. 2015 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje s pričetkom ob 15. uri. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 20.3.2015 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« smiselno navedejo ključne besede »SMJ«. (1) Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletni hstraneh Mestneobči n e Celje: http://moc.celje. si/moc_planiranje_stalisca in posredovala v sprejem. (2) Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Bojan Šrot župan VSI NASI MOJSTRI 21 RAZMIŠLJATE O PREI 71 v"» DOBRIH NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno -ponudbo Ln, s>i -privoščite najboljše! Ste zadovoljni s svojim zdravjem? Aktivirajte svojo notranjo lekarno Naše telo je čudovit sistem, ki ima do potankosti izdelane mehanizme delovanja. Med drugim ima tudi svojo notranjo lekarno, ki deluje na osnovi sinteze posebnih substanc (hormonov, nevro-transmiterjev, nevropepti-dov) in je kos običajnim izzivom stresa. Ko je telo izpostavljeno učinkovanju stalnih in/ali pogosto ponavljajočih se zunanjih in notranjih dražljajev, se prilago-ditvena energija, ki jo potrebu- jemo za ohranjanje ravnovesja, izčrpa. Telo se na stres ne zmore več pravilno odzvati, zato se pojavijo bolezni. Ponovno vzpostavitev notranjega ravnovesja (homeostaze) dosežemo z različnimi metodami, med katerimi je še vedno najpogostejša farmakološka - s stranskimi učinki. Ravnovesje lahko vzpostavimo tudi na povsem naraven način. Eden od najučinkovitejših, najhitrejših in s kliničnimi študijami podprtih Asfalt Kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 A, 3225 planina pri sevnici ASFALT +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET načinov je terapija denas, ki nam daje enkratno možnost odpravljanja tako vzrokov kot posledic bolezni. Z njo aktiviramo lastno notranjo lekarno, iz katere si telo vzame točno tisto, kar v določenem trenutku potrebuje. Denas komunicira z možgani Denas je kratica za dinamično elektro nevro adaptivno stimulacijo, kar pomeni, da gre za terapijo, ki dela z živč- nim sistemom. Živčni sistem je tisti, ki usklajuje delovanje celotnega organizma. Naprava, s katero se terapija izvaja, preko kože do možganov oddaja impulze, ki so podobni živčnim impulzom v telesu in jih možgani prepoznajo kot lastne. Pri tem odkrije dejavnike, ki blokirajo naravni proces zdravljenja in obnavlja pretrgane povezave med centralnim živčnim sistemom in notranjimi organi. Terapija nima stranskih učinkov in je V veterinarskabolnicašentjur V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov ' kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali ' diagnostika notranjih organov in ostale storitve. www.vb'sentjur.si DELO NA TERENU! Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Clonarjeva 2, Ljubljana)! ■^OPBALNICA primerna za vse starosti, tudi za dojenčke in starostnike. Kaj je še boljšega kot povsem naravna in hitro učinkovita terapija brez stranskih učinkov, ki jo lahko izvajamo povsem sami? Za uspešnost zdravljenja je nujno, da ga telo izvaja samo, in denas terapija nudi točno to - impulz, da lahko samozdravilni procesi stečejo. Podrobnosti o denas terapiji in aparatu denas vam ponuja podjetje Zdrav in pika. BSTRO]QPLIISTIin PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 wuuw.strojeplastLka.si ZDRAVI Zdrav in pika d.o.o. • Maribor N ska ce PIKAÉ sta 86 • 3000 Celje / 03 620 25 92 0S1 413 902 www.zdravinpika.si (M1 cco egc www.modelmizar.com JIODElMíZAR U DW 000 pavel.elisa@gmail.com IZDELKI IN STORITVE IZ NAJBOLJ KVALITETNEGA LESA MIZARSTVO PO MERI STRUŽENJE IN REZBARSTVO PROPELERJI ZA LETALSTVO MODELI IN KALUPI ZA GRADBENIŠTVO i Bremr* nT 1 Damjan B reck o s.p. Za grad 12j, 3000 Ce Tel.: 041 691 893 bremontigamis.net www.bremont.si Montaža: A strojnih inštalacij A toplotnih črpalk A peči na pelete in polena A solarnih sistemov A plinskih kondenzacijskih peči N v i |DD]pl Z vami že 20 LET. IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC nSTiUCUE VERHOTŠEI d.o.o. Prožinska vas 34/d, Stoie, gsm: 041 682 907 Kupon za 25 EUROU Pri naročilu storitev nad 500 evrou AVTOMEHANIKA - PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED ~ - SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovač, s.p. - POPRAVILO IN ZAMENJAVA Cesta v Dobro 1,3270 LaSko IZPUŠNIH SISTEMOV m/7342661 HITRO KVALIIblNU* rumu» :_iiftnnNn fMLjgcl ŒRVK FLlfCCA Td:. 011 m 029 \JL. M. (jm/eninvick t, Nova. vas, 3000 Celf www.siviliskismisflikca IN VÄN smít ŒMrito DELOVNI CAÍ: pon. - pet.: odi, do-Ture; soir.: oil dir 1$. ure štimat<,« je slikovit Ivan Marin. Zgodaj ravnatelj, nato k vojakom Poučevati je začel že po srednji glasbeni šoli. Po prvi stopnji glasbene akademije je na velenjski gimnaziji začel učiti glasbeno vzgojo. »To je bil zame kar študijski izziv, na pouk sem se pripravljal ob nedeljah,« se spominja Ivan Marin. Na gimnaziji je ustanovil tudi dekliški pevski zbor, ki je prejel številna priznanja. Januarja 1965 je pri 27 letih že postal ravnatelj glasbene šole v Velenju. Takrat je bil v četrtem letniku glasbene akademije. To so bila tudi zadnja leta, ko je bilo treba odslužiti vojaški rok. »V občini so to očitno pozabili, saj me sicer verjetno ne bi izbrali za ravnatelja,« malo za šalo in malo zares pristavi Ivan Marin. Manj kot leto ga je na ravnateljskem mestu nadomeščal oče. Ivan je po vrnitvi od vojakov potem od očeta prevzel tudi rudarsko godbo, saj je oče imel težko operacijo na odprtem srcu in se je moral invalidsko upokojiti. Glasbena šola na valu razvoja Velenja Ko se spominja začetkov ravnateljevanja v glasbeni šoli in vodenja rudarske godbe, pravi, da sta bili takrat godba in šola zelo povezani. »To je bilo praktično eno, pihalci, trobilci so delali tudi v glasbeni šoli, iz rudarske godbe smo zapolnili ta delovna mesta. Sčasoma je že bila pomembna strokovna izobrazba,« se spominja Ivan Marin. Doda še, da je premogovnik kupoval glasbila in plačeval šolnino za otroke, ki so bili izbrani za godbo, starši pa so morali podpisati, da bodo otroci zanjo tudi igrali in nastopali. Tistih zgodnjih let ravnate-ljevanja se spominja tudi po tem, kako se je Velenje hitro razvijalo, kako so posledično gradili osnovne šole drugo za drugo in kako so tudi s sa- Mag. Ivan Marin z enim od številnih priznanj, ki jih je prejel za svoje dolgoletno ustvarjalno delo na glasbenem področju. Med drugim je dobil tudi nagrado RS za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju na področju glasbenega šolstva, leta 2002 pa je postal tudi častni občan Mestne občine Velenje. moprispevkom zgradili glasbeno šolo. Leta pozneje so potem zgradili tudi prizidek za srednjo glasbeno šolo. Dobri profesorji in orkestri, dobra šola »Stremel sem k temu, da smo v glasbeni šoli poučevali otroke, ki so igrali glasbila, ki jih drugje niso, na primer tudi t. i. ljudska glasbila, na primer citre ali diatonično harmoniko. Tudi orgle, harfo, tolkala - bili smo med prvimi glasbenimi šolami pri nas, ki so imele ta glasbila. Prav tako sem se zavzemal, da smo imeli nadarjene in odlične profesorje z akademije in da smo sodelovali z vrhunskimi zunanjimi sodelavci, kot je bil na primer Aci Bertoncelj, ki je vzgojil vrsto sijajnih učencev,« Ivan Marin opiše svojo vizijo vodenja glasbene šole. Nepozabni nastopi na Nizozemskem Z rudarsko godbo - kasnejšim Pihalnim orkestrom tudi skladbe njegovega očeta, ki je napisal koračnice Pozdrav Velenju, Rudarska koračnica, Šaleška dolina. »Kjerkoli smo imeli nastop z rudarsko godbo ali zborom, sem bil odločen, da moramo obvezno igrati tudi slovensko glasbo. Danes je originalnih skladb veliko, nekoč pa jih skoraj ni bilo,« se spominja Ivan Marin. Od nastopov doma izpostavi koncert ob velikih prireditvah v Velenju, ki jih je obiskal tudi Tito, na primer na ljudskem zborovanju Štajerska v borbi leta 1969 v Velenju, prireditve ob rudarskem prazniku, seveda tudi noben prvi maj ni minil brez budnice pihalnega orkestra velenjskega premogovnika. Slovo od godbe in šole zaradi bolezni Leta 2005 je bil Ivan Marin zaradi srčne aritmije, pri čemer je že ves čas imel težave z dihali, prisiljen odložiti dirigentsko palico. Takrat je končal tudi kariero ravnatelja, in sicer po 44 letih delovne dobe, čeprav bi mu šele naslednje leto potekel mandat. Ko se je vrnil iz bolnišnice v Topolšici, je imel poslovilni koncert z rudarskim pihalnim orkestrom v dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželj skega v Velenju, na katerem je dirigentsko palico predal nasledniku Matjažu Emeršiču. Vodenje glasbene šole je prepustil Borisu Štihu. »Bil sem zelo oster in zahteven do sebe, a sem enako pričakoval tudi od drugih,« razodene Ivan Marin o svojem slogu vodenja. Ivan Marin na enem številnih koncertov Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, s katerim je prepotoval velik del Evrope. Največje uspehe je dosegel na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov v Kerkradeju na Nizozemskem. Ivan Marin je ob delu magistriral iz dirigiranja na glasbeni akademiji v Beogradu. Premogovnika Velenje - ki jo je prav tako vodil 40 let, je koncertiral v velikem delu Evrope. Ivanu Marinu so se najbolj vtisnili v spomin nastopi na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov v Kerkradeju na Nizozemskem, kjer je rudarski pihalni orkester kar petkrat osvojil zlato medaljo. »Tam se je pretežno igrala nova literatura. Imel sem srečo, da sem spoznal lastnika založbe Molenaar. Tako sem se seznanil z najnovejšimi skladbami in smo lahko nastopali s prvimi izvedbami. Bilo je tudi izjemno doživetje igrati na nogometnem štadionu pred 50 tisoč ljudmi (Roda Kerkrade je nizozemski nogometni pr-voligaš), sploh ko so bili t. i. šov programi. Rudarska godba je sicer igrala vse mogoče, kot se izrazi Ivan Marin, predvsem pa domače skladbe, med njimi Oba naslednika sta na teh mestih še danes, Ivan Marin o obeh govori pohvalno, z izbranimi besedami. Devet let pozneje, ob svoji 75-letnici, je imel v glasbeni šoli spominski celovečerni koncert. Tudi sicer tja rad zahaja, a ne le zato, ker se veselijo kakšne njegove izkušnje in nasveta, tudi zato, ker tam poučujeta njegova otroka s svojima partnerjema, pri čemer tudi vnuki že obiskujejo velenjsko glasbeno šolo. Najmlajši sicer še ne, a je Ivan Marin opazil, da ima izjemen ritem. »Zelo veliko poslušam glasbo na Mezzo kanalu, tam je najboljša klasična glasba, pa seveda tudi svoje plošče, ki jih imam več kot tisoč,« ob koncu Ivan Marin spregovori o tem, kako je njegov vsakdan tudi v pokoju prežet z glasbo. ROBERT GORJANC Foto: RG, arhiv orkestra 28 ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE Za nekoga odpadek je drugega zaklad za Srečko Kofalt iz Šentjurja - Tehnični zanesenjak in zbiralec elektronike Celotno steno v njegovi delovni sobi so že davno do vrha zapolnile poličke, na katerih so zloženi avtomobilski radijski aparati najrazličnejših tipov in znamk. Iz enega preko zvočnikov odmeva program Radia Celje. »Vsi delujejo in vsakega lahko vsak trenutek priključim,« smeje razloži Srečko. V svoji zbirki jih ima že več kot dvesto. A to ni edina stvar, ki v njegovem domu dokazuje, da je nekogaršnji odpadek lahko za drugega zaklad. Saj vam je jasno, da avto brez radia sploh ni avto. In tako kot se starajo avtomobili, se tudi njihova glasbeno-zvoč-na oprema. Morda tudi vi brez pomisleka zamenjate staro obleko, ko pride diktat nove mode, a Srečko je povsem drugačen. Tako so se tudi avtora-dii pri njem začeli nabirati po škatlah in policah. »Vsak ima kakšen konjiček. Nekateri zbirajo starine in znamke, drugi denar - sicer bi ga jaz tudi, a ga je žal premalo zame - jaz pa elektroniko.« Še posebej se je temu posvetil, ko se je pridru- Najstarejši radio iz njegove zbirke je po oceni star več kot osemdeset let. »V čakalnici pri zdravniku me je ogovoril nek gospod in rekel, da ima doma na zidu enega, ki ga smetarji nočejo in ga že dva tedna pere dež,« pripoveduje Srečko, ki je tako v zbirko dobil biser posebne vrste. »Radioamater sem že, odkar pomnim. V dobi mobitelov in interneta smo sicer izumirajoča vrsta, ampak ko pride do resnih težav in ujm, kot je bil na primer zadnji žled, ostane radioamaterska postaja včasih edina vez s svetom. Če ne morem pomagati drugače, imam za takšne primere vedno kakšno za izposojo. Z ženo sva se že pred 30 leti na ta način usklajevala, kdo bo šel po otroka v vrtec in za podobne vsakdanje reči.« žil ljubiteljem starodobnikov društva Večno mladi. »Imam starega golfa enko. Bil je na odpadu za razrez, a sem ga tako obnovil, da sem z njim brez težav prevozil celo Slovenijo.« Brez šole mojster mnogih obrti Srečkova zgodba v do vrha založeni kamri poslušalca hitro potegne vase. Čeprav nima formalne izobrazbe, se je kot samouk in delavec priučil skoraj vsega. Znajde se kot avtomehanik, električar, vo-dovodar, krovec, radioamater, voznik, lesar. Nameščal je že klimatske naprave, centralno ogrevanje, trgovinsko opremo in še bi lahko naštevali. »Začelo se je že v otroštvu. Imel sem motor, ki sem ga razdrl na prafaktorje. Sicer sem jih zaradi tega pošteno dobil, vendar sem ga tudi nazaj brezhibno sestavil. Z njim sem se potem še dolgo vozil.« Ponudile so se prve poslovne priložnosti. Nekoč je s kolesom z nekega odpada domov zvozil dele povsem razsutega motorja. Ko ga je spravil v red, mu je še pred 18. rojstnim dnem zanj nekdo dal starega fička. Kot radioamater je ugotovil, da bi marsikdo lahko s pridom uporabljal radijsko postajo, a se jih takrat v Jugoslaviji ni dalo dobiti. »Pa smo s prijatelji šli v Italijo. Eni so v prašku >švercali gedore<, jaz pa radijske postaje.« Antene je doma izdelal kar sam. Pozneje, ko je imel svoj avto, jih je vgradil v avto in vsakega carinika prepričal, da so tam že od nekdaj. »Ludi Slovenac zrihta vse« Moške prigode iz »jugoarmi-je« lahko mirne duše vštejemo med razne ribiške in lovske »štorije«. A Srečko ima na to obdobje tako lepe spomine, da navduši celo za takšne teme povsem neobčutljivo žensko uho. Že pred vojaščino je imel izpit za avto, zaposlen pa je bil kot dostavni voznik za trgovine. V časih, ko sta bila pralni prašek in kava bolj iskana kot suho zlato, je bil Srečko seveda tako priljubljen, da je kar težko preštel vse svoje prijatelje. V vojski je zgolj zamenjal stranke. »Oficirji so imeli kavarnico, kave v njej pa za eno figo. Ko so ugotovili, da jo lahko priskr-bim, sem dobil toliko dopusta, kolikor sem hotel. Sedem ki- logramov sem enkrat poslal z vojaško pošto in še dobro mero domačega žganja. Odtlej sem imel sloves >ludega Slovenca, ki vse zrihta<. Nikoli nisem imel težav, četudi sem si kdaj kar sam predpisal kakšen izhod,« se še zdaj široko smeji. V prostem času je izdeloval še makete Eifflovega stolpa in lesoreze Titove podobe iz vžigalic. »Fantje so jih nosili domov za darila in naročil sem imel cel kup. Res se nisem mogel pritoževati nad zaslužkom.« Tehnična pomoč 24 ur na dan Danes so časi seveda povsem drugačni. Tudi če je človek priden in iznajdljiv, življenje ni vedno enostavno. Srečko se še vedno drži načela, da odpadki ne obstajajo. Vse se lahko reciklira in ponovno uporabi. Zelo uporabno toplo gredo je na primer izdelal kar iz odpadnih plastičnih cevi, kakršne uporabljajo pri polaganju optičnih kablov. »Ljudje se ne zavedajo, da voda, ki na zelenjavo pada z rjavečega železnega ali pocinkanega ogrodja, za zdravje ne pomeni nič dobrega. Pri plastiki teh težav ni.« V gostem naselju v središču Šentjurja se zdi, da ga še najbolj mori premalo prostora za odlaganje vseh potencialno koristnih zadev. A kot pravi, ga precej bolj jezijo razni vsiljivci, ki si predstavljajo, da je to kar samopostrežno razstavišče. Po drugi strani pravi, da s sosedi zaradi svojih konjičkov nima težav. »Vsi vedo, da lahko ob počeni centralni napeljavi ali pokvarjenem pralnem stroju tudi sredi noči pri meni dobijo nadomestni del.« Trenutno posebnega dohodka nima in z re-ciklažo si zagotovi kakšen evro ali dva. S svojo veščo roko se je vključil tudi v akcijo Očistimo Slovenijo. »Delo je bilo težaško, uničil sem precej svojega »Vse radijske aparate usposobim. Manjkajoče dele izdelam na novo. V glavnem jim manjkajo sprednje ploščice in gumbi. Slednje pobiram vsepovsod. Kot originalni so videti koleščki od sesalne krtače, tudi otroške avtomobilčke sem že sezul v ta namen. Če imaš domišljijo, se da vse narediti in vse uporabiti.« orodja in zaščitne opreme, bilo je tudi precej stroškov. Na koncu mi je država pripisala več dohodnine, kot sem sploh dobil za tiste surovine. Nikoli več,« se mu edinkrat v pogovoru pomrači pogled. Radijski prijatelji od blizu in daleč Se mu pa oči toliko bolj zasvetijo, ko pogovor spet nanese na zbirko avtoradiev. Zdaj je njegova zbirateljska strast že tako znana, da mu aparate dostavljajo od blizu in daleč. Nekaj so mu jih celo poslali radijski prijatelji iz nočnega programa Snop iz Prekmurja in še od kod. »Ponoči jih popravljam in obvezno ob tem poslušam Radio Celje. Včasih tudi pokličem in kakšno rečemo. Celo vaš tonski mojster Bojan Pišek mi je obljubil, da bo prišel pogledat mojo tehnično zbirko.« Najstarejši aparat mu je dal nek gospod s Planine pri Sevnici, ki je v čakalnici pri zdravniku slučajno ujel, s čim se Srečko ukvarja. »Zagotovo je star več kot osemdeset let. Ima samo srednji in kratki val, UKV-frekvence pa še ne. Bil je snemljiv, tako da si ga lahko nesel tudi v naravo in si tam privoščil glasbo,« še razloži. Zdaj si skrbno zapiše tudi imena tistih, ki mu aparate podarjajo. Kot pravi, si želi nekoč vse te ljudi povabiti na kakšen piknik in se jim tudi osebno zahvaliti. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA V omaricah je zloženih več kot dvesto delujočih radijskih aparatov. Veliko se jih skriva tudi po škatlah in čaka na Snopovska nočna druženja, da jih bo Srečko v družbi radijskih prijateljev potrpežljivo popravil. Neugledna škatla je v resnici eden najstarejših glasbenih avtomatov. Posebna ročica je izbirala male vinilne plošče in jih polagala pod iglo. Za generacije iPodov, ki neomejene količine glasbe spravijo na velikost kovanca, je to nekaj povsem nepredstavljivega. REKREACIJA 29 Na cilj so prišli vsi živi in zdravi, srečni, nasmejani in umazani. Gladiatorji zavzeli Celje Začela se je nova sezona rekreacijskih prireditev Urbani gladiator Koncept prireditev Urbani gladiator je, da ovire udeležence popeljejo tudi skozi zgodovino in jim omogočijo ogled kulturnih in naravnih posebnosti slovenskih mest s povsem drugačne perspektive. Tako je pot celjske gladiatorje peljala tudi na Stari grad in Celjsko kočo. Celje se je minulo nedeljo spremenilo v pravo gladiatorsko areno. 350 novodobnih gladiatorjev se je v mokrem in hladnem vremenu preizkusilo v teku, prenašanju vreč, preskakovanju ognja, plezanju po lestvah in valjanju po blatu pod vključenim električnim pastirjem. Ob tem so se, kot trdijo, še zabavali. Zabava, druženje, rekreacija, tek, blato, ogenj, voda, pogum, moč, vztrajnost, izziv, ponos, zadovoljstvo, smeh ... Vse to je Urbani gladiator. Avanturistični dogodek, katerega osrednji namen je zdrava zabava ob ekipnem premagovanju razgibane proge. Dogodek je bil premierno izveden maja lani v Celju in v knežjem mestu se je s prvim zimskim urbanim gladiatorjem začela tudi druga sezona te množične prireditve, ki je obnorela Slovenijo. Kot pravi direktor prireditve Nino Co-kan, je gladiator lahko vsak ne glede na starost in stopnji pripravljenosti. »Vse, kar potrebujete, je dobra volja s kančkom poguma in spretnosti.« Prireditev Urbani gladiator nima tekmovalnega značaja, bistveno je, da udeleženci, ki lahko nastopijo zgolj v ekipi, uspešno premagajo progo, oteženo z zanimivimi in različno zahtevnimi tematskimi ovirami. Na tokratni izvedbi v Celju je sodelovalo 65 ekip, skupno kar 350 adrenalinskih navdušencev. Organizatorji so zanje pripravili dve trasi - na krajši 9-kilometrski progi so morali premagati do 20 ovir, na daljši, 15-kilometrski pa kar 35 ovir. Te so vedno zastavljene tako, da zahteva- jo sodelovanje in podporo. Udeleženci tako izziv uspešno končajo s trdno voljo in skupnimi močmi. Na cilju kljub utrujenosti sledijo nasmeh do ušes, vrisk zadovoljstva, krik zmagoslavja, vesel stisk roke ali skupinski objem. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Potem ko so lani gladiatorji zasedli Celje, Laško, Polzelo in Ljubljano, se dogodek, ki prerašča v pravi praznik blatne zabave željnih rekreativcev, letos seli še v druge slovenske kraje, in sicer v Portorož, Domžale, Maribor, Kamnik, na Vrhniko ter v Logarsko dolino in na Roglo. Prvič bodo adrenalinski odvisniki moči merili že konec marca na Obali. Da bo proga zimskega gladiatorja v Celju razgibana in blatna, je bilo jasno že na štartu. Udeleženci so morali, preden so se podali na raziskovanje knežjega mesta in njegove okolice, pravilno preteči ovire iz gum. Če je nekoč veljalo »kruha in iger«, danes velja »blata in zabave«. Slednjega je bilo v izobilju. Na tekmo, kjer je vsak tekmec le samemu sebi, so nekateri pripeljali tudi štirinožne prijatelje. Ekipa Ta pasjih se je uspešno spopadla tudi z delujočim električnim pastirjem. Skok čez ognjene zublje je predstavljal prav poseben izziv. 30 AKCIJA sezona akcije! Foto: Nataša Müller, GrupA, Oblikovanje: Andreja Balja V akciji Naj maturantka, naj maturant bralci že četrto leto izbirate, kdo bosta dekle in fant, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesec bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Bralci lahko glasujete za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Februarja objavljamo prvi krog kandidatov, marca in aprila bomo objavili še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu soočilo maja. Naj maturantko bo oblekla modna oblikovalka Jolanda Thaler. Naj maturanta bodo od nog do glave uredili v trgovini Kavalir v Celju. Za ličenje in pričesko obeh bodo poskrbeli v Hair centru Darja v Celju. V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: - Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje - SŠHVU ■ Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje - SŠGT ■ ŠOLSKEGA CENTRA ŠEN Wife 2 Luka Lešnik 5. DHT, SŠHVU Darja Črnko 5. DHT, SŠHVU Sabina Ratej 3. D, SŠGT Jan Plešnik 2. F, SŠGT Zan Sitar 4. AT, SŠHVU Brigita Kostanjšek 2. F, SŠGT Tjaša Grešak 4. AT, SŠHVU Matej Krašovec 4. HT, SŠHVU Teja Prašnikar 4. HT, SŠHVU Blaž Jelen 4. T, ŠCŠ Patricija Halužan 4. T, ŠCŠ Gregor Frece 3. SP, ŠCŠ Jan Planinšek 4. A, SŠGT Renata Dernolšek 3. SP, ŠCŠ Tjaša Matej 4. A, SŠGT Primož Pušnik 3. M, ŠCŠ Matjaž Mandelc 4. B, SŠGT Martina Romih 2. ŽPTI, ŠCŠ AKCIJA 31 Glasujte za svojega kandidata! Učitelji lahko pomagajo Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu) iz posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri svojega predstavnika in predstavnice ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha ter njegovega oziroma njenega odnosa v razredu. Prav zato dajemo to dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morajo razredniki sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavljali v vsaki številki Novega tednika, postopno pa bomo ves mesec v posameznih številkah objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale trajalo mesec dni. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. V uredništvu smo prejeli prvo učiteljsko podporo - Anton Štern je kot razrednik podelil sto točk Primožu Pušniku, dijaku Šolskega centra Šentjur. 1. Primož Pušnik 105 2. Žan Sitar 78 3. Gregor Rece 28 1. Martina Romih 23 2. Renata Dernolšek 13 3. Eva Podgrajšek in Brigita Kostanjšek 11 Za februarska finalista lahko 3 glasujete do - . vključno torka ^.3X03.! Zmagovalca bomo objavili 5. marca! JUR - ŠCŠ ■ ŠOLSKEGA CENTRA CELJE: Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja - SŠGVO Nika Tkalec 4. B, SŠGT Tim Žener 4. C, SŠGT Karin Hrustel 4. C, SŠGT Kristjan Kolman 3. Č, SŠGT Monika Deželak 3. Č, SŠGT Jan Resnik 3. D, SŠGT ái. t. fr y ¿2« 1BL JI1VI 1-3» ^ , JpV 29 il Florjan Pušnik 1. PTI, ŠCŠ Aleš Hohnjec 4. AG, SŠGVO Urša Ošep 4. AG, SŠGVO Luka Marinko 4. BG, SŠGVO Eva Podgrajšek 4. CG, SŠGVO ^■¡■«Sg WHI Glasujem ZA naj maturanta /naj matur pod zaporedno številko: ime in priimek: Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek................................................................................................ naslov........................................................................................................................ kontaktni telefon/e-pošta................................................................. Ali ste naročnik Novega tednika? □ DA □ NE -X Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 300 Celje. Glasovalec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 32 INTERVJU »Človek, avtor, se medi kot hruška Od novinarstva in publicistike do poezije - Tretja pesniška zbirka Milenka Straška tik pred izidom Milenko Strašek je tik pred izdajo svoje tretje pesniške zbirke Tujec iz zakotja. Ob koncu leta 2009 je izdal obsežno pesniško zbirko Mejaši mojih gmajn, štiri leta kasneje je sledila zbirka Z zgodbami se bom pokril. Obe je oblikovno, tudi z ilustracijami, opremila Vesna Zakonjšek. Pesmi, tudi tiste, ki niso vključene v zbirke, je objavljal na spletnih portalih Pesem.si, Lirik.si, Locutio, v reviji Srp, žalskih Vpogledih, Šentjurskem zborniku, tržaški reviji Mladika, revijah Mentor in Zvon, celjskih Obrazih, koledarju Mohorjeve družbe in še kje. Upokojeni novinar in poldrugo desetletje zlasti pesnik Milenko Strašek je ta mesec prejel tretjo nagrado za poezijo na 43. literarnem natečaju revije Mladika. Sodelovanje z literarno revijo zamejskih Slovencev sega že leta nazaj, saj je nenazadnje že na 35. literarnem natečaju tržaške založbe in revije Mladika prejel drugo nagrado. Takrat nagrajene pesmi je uvrstil v svojo prvo pesniško zbirko Mejaši mojih gmajn, tokrat nagrajeni ciklus In si kar naprej, v katerem pesmi izražajo nostalgijo po pristnem življenju in iskrenih čustvih, bralec pa v njih ne more spregledati slikovite in samosvoje metaforike, bo del njegove tretje pesniške zbirke. Tujec iz zakotja, kot jo bo naslovil, bo »kot zrela hruška z drevesa« med bralce padla spomladi. Milenko Strašek bo letos dopolnil 70 let. Kot pravi, se je poleti leta 1945 po sili razmer rodil v Petrovčah, sicer je otroštvo preživljal na Kozjanskem. Osemletko je končal na Pil-štanju, gimnazijo v Celju, kamor se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani za nekaj desetletij vrnil kot novinar. Od začetka do konca sedemdesetih let je bil naš sodelavec - kot novinar pri Novem tedniku in Radiu Celje je urejal številna področja, med drugim tudi kulturno. Že v tistem obdobju je bil nekaj časa urednik literarne revije Obrazi, pisal je prozo in poezijo. Konec 70. let je svojo novinarsko pot nadaljeval pri časniku TV-15, današnji reviji Svobodna misel. Milenko Strašek je bil soustanovitelj Kozjanskega kulturnega tedna, soustvarjal je tudi številne druge prireditve v svojem kraju. Zaradi bolezni se je predčasno upokojil v 90. letih, a že takrat je bil za njim bogat literarni opus. Napisal je nekaj sto pretežno literarno zastavljenih reportaž in zapisov o življenju ljudi v Sloveniji in zamejstvu, posebno pozornost je v svojih novinarskih letih posvečal portretu kot literarni zvrsti. »Ne le v Novem tedniku in kasneje v TV-15, tudi v številnih drugih slovenskih časopisih in revijah sem objavljal črtice, humoreske, zgodbe in pripovedi za mlajše bralce ter novele,« tiste čase opisuje Milenko Strašek. Ob tem ste pisali tudi dramska besedila, kajne? Sredi 70. let sem napisal drami Ob kamnu in Gašper, slednjo sem priredil tudi za radio. Radijska igra Bližina človeka je tudi kot priredba za gledališče doživela precejšen uspeh, med drugim sem zanjo prejel tudi prvo nagrado na srečanju odrov na Poljskem. Pisal sem tudi publicistiko, naj spomnim na spremno študijo k Tiranovi knjigi o Guzeju, ki je izšla sredi 90. let, že kakšno desetletje prej v obliki feljtona tudi v Novem tedniku. Med publicistiko je mogoče najti tudi zapise o šolstvu na Kozjanskem, raziskave o znamenitem in nerazvozlanem zapisu na oboku cerkvice sv. Martina na Svetih Gorah pri Bistrici ob Sotli, o pilštanjski zgodovini - o Hemi Krški ali Emi Pilštanjski, znamenitem srebrnem pečatniku, ljudskih pevcih Andreju Kančniku in Valentinu Orožnu, pripovedi o manj znanih spomenikih in osebnostih te pokrajine Maloznanke ... Če preskočiva čisto na konec, k nagrajenemu ciklusu In si kar naprej - kaj se skriva v teh pesmih? Moje celotno literarno ustvarjanje izhaja s Kozjanskega. Vse, kar zapišem, se prepleta s socialnimi temami. Zdi se mi, da je prav socialna tematika iz knjige v knjigo bolj razširjena, vendar tako, da se odzivam na sodobne dogodke. Zato bo tretja zbirka še bolj socialno obarvana. Ne po stilu ne oblikovno se pesmi ne razlikujejo. Ciklus In si še kar naprej obsega deset pesmi in prav vse bodo vključene v tretjo zbirko, ki bo izšla spomla- di pod naslovom Tujec iz zakotja, po eni od pesmi. Mislim, da je v ta naslov zajeto tudi temeljno sporočilo zbirke. Tujec iz zakotja je nekdo, ki je in ki ni v neki deželi, v deželi, ki je in je ni. Je sprejet tako ali drugače, a domač več ni. Je to zagotovo tudi avtobiografsko? Veliko se selite, malo ste tu, malo tam, ste še sploh kje doma? Niti za Celje, kjer sem preživel dobršen del svojega življenja in kamor bi se zdaj rad vrnil, ne vem, če je moj dom. Tu sem hodil v gimnazijo in preživel dolga leta odraslega življenja. Med študijem sem malo spoznal Ljubljano, zdaj živim v Mariboru. Rodil sem se v Petrovčah, a pri svojem literarnem ustvarjanju največ izhajam s Kozjanskega, kjer sem preživel otroštvo in ki ga najbolj čutim. Da sem se rodil v Petrovčah, je posledica vojne vihre, ko je mama preprosto morala poiskati kraj, kjer me je lahko varno rodila. Našla ga je pri stricu v Savinjski dolini. Eno zadnjih krutih dejanj okupatorja je bilo namreč decembra 1944 prav na Kozjanskem, kjer je požgal skoraj vse vasi. V hiše, kar jih je ostalo, tudi v našo na Pilštanju, so se vselili ustaši. Za njimi so ostali le zidovi, vse, kar je bilo lesenega, tudi okna in vrata, so sku-rili, da so se greli. V takšnih pogojih je bilo nemogoče živeti, kaj šele sedem mesecev kasneje na svet spraviti otroka. Ste torej doma povsod ali nikjer? Oboje, kakor kdaj ... V mojem življenju ima Celje svoje mesto, prav tako tudi Maribor s Pohorjem, ki sem ga prehodil po dolgem in počez. Morda me vleče nazaj v Celje tudi zato, ker se od Kozjanskega ne morem odtrgati. To nenazadnje ni nič nenavadnega. Sicer najbolj velja za socialne realiste, a tudi za druge avtorje. Na Tujca iz zakotja še čakamo, zbirka Z zgodbami se bom pokril je izšla konec leta 2013 ... Tematika je spet ista, izhaja že iz zbirke Mejaši mojih gmajn, ki je izšla leta 2009. Pravzaprav se v moji poeziji spreminja le oblika. Zelo rad se poigravam s stili, pogosto je ponavljanje vrstic, rad uporabljam magistrale, tudi sonet, morda se najde celo alpska poskočnica . Preprosto zato, ker mi je ljudski melos res prirasel k srcu. Zato se ne poigravam zgolj z besedami, ampak tudi z glasom. Všeč mi je, da stavek zveni. Z notranjo rimo, ki ni klasika a-b, a-b, temveč se rima s konca vrstic seli v notranjost verza. Mislim, da tako dosežem večjo spevnost in melodičnost, včasih tudi onomatopoetičnost oziroma oponašanje nečesa, kot je to odlično počel že Župančič v svojih Žebljarski, Kovaški . Prehod iz publicistike v poezijo najbrž ni bil kar čez noč ... Vse izhaja iz ljubezni do domače besede. Veliko sem pisal, a vendar sem v poezijo »Ob ljubezni do starih besed rad tvorim tudi nove. Zakaj ne bi bil >rosin< tisti, ki hodi po rosi? Če je lahko tisti, ki je visok oziroma dolg, dolgin, potem tudi z >rosinom< ne more biti nič narobe. Srečo imam, da me pri iskanju oziroma uvajanju novih besed podpira lektorica. Res ostane občasno brez besed, ampak ... Kar naklonjena jim je, bi rekel.« vstopil čez noč. Če bi človek verjel v čudeže, bi rekel, da je to - to. Preprosto sem sedel in začel pisati pesmi. In pisal vse tisto, kar se je nabralo v meni. Kar vrelo je iz mene. Že približno 15 let je tako in še vedno je veliko tega, kar je v meni in kar še želim napisati. Prelom tisočletja je bil prelomen tudi za vaše pisanje - od več k manj, torej? Predvsem na drugačen način, vsebina je bolj kot ne nadaljevanje osrednje tematike, ki sem jo obdeloval že v publicistiki. Lirika - tu in tam se najde vmes tudi kakšen daljši epičen zapis - je za izražanje mojih občutij naravnost idealna. Glede na vse pesmi, ki so nastale v tem času, se mi zdi, da bi moralo biti pesniških zbirk že več. Kaj je razlog, da ste šele pred tretjo? Naše generacije so vzgajali tako, da res vemo, kaj je samokritika. Ko sem bil v 70. letih urednik celjske literarne revije Obrazi, sem marsikaj napisal, a malo od tega tudi objavil. Takratni zapisi so sledili Sartru in drugim eksistencialistom, a ko sem prebiral svoja besedila, sem bil res zelo kritičen. Teh in tudi kasnejših zapisov nisem nikoli zbral, da bi jih izdal. Tako je pač ... Človek, avtor, se medi kot hruška. Tudi hruška pade z drevesa šele takrat, ko pride njen čas. In takrat se najde nekdo, ki jo pobere. Pri nas, avtorjih, pa je tako, da iščemo tiste, ki nas bodo brali. In te ljudi najdemo na predstavitvah. Te javne predstavitve so priložnost za novosti . Ko knjiga izide, je pred avtorjem še ogromno dela. Najboljši za predstavitev so seveda literarni večeri, a tudi teh je žal vse manj. Tudi v literaturi so klani, zaprte skupine. Sam sem se v tem času že navadil, da ostaja veliko več vrat zaprtih, le tu in tam se kakšna odprejo. Po svoje je lepo biti solist, saj nikomur nisi nič dolžan, po drugi strani ti skupina vendarle daje podporo. Kaj vem, kaj je boljše . In tisto, kar nastaja vzporedno? Ko pravite od več besed k manj . Zadnja leta me je morda prav zato močno pritegnil haiku. Veliko stvari, zlasti čustvena stanja, ki me najbolj okupirajo, in odnose med ljudmi, se da izraziti z nekaj besedami. Tako je nastalo že več kot 500 teh enot, pet- in trivr-stičnic, kar pomeni, da bo moja četrta zbirka bralcem prinesla to obliko japonske poezije. Načrti torej so, a glede na čase, ko je samozaložba pravilo, je treba prilagajati dinamiko izdaj, kajne? Res je, zbirke v letih 2009, 2013 in 2015 so sicer izhajale kar pogosto. Čeprav je Peter Kolšek za prvo zbirko zapisal, da bi v normalnih okoliščinah glede na število pesmi lahko Mejaši mojih gmajn izšli v štirih zbirkah. Podobno bo tudi v četrti zbirki preveč haikujev. Je pač tako, da sem per-fekcionist, za vsako pesem si vzamem čas, pilim jo in kakšno tudi po desetkrat preobrnem. Sledi lektorska obdelava, ki se mi zdi zelo pomembna. Lektorjev občutek za pesem, za zakonitosti je drugačen, na pesem gleda bolj odmaknjeno. Sam prisegam na klasiko, pesem mora imeti vsebino, stati mora. Bralec jo mora razumeti, se vživeti vanjo, mora se poistovetiti z njo. Ko mi kdo reče, da je bral moje pesmi in je zato bil na Kozjanskem, je to zame najboljša pohvala. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA BUKVARNA 33 Priporočamo knjige avtorjev iz naše regije Iz zbirke Z zgodbami se bom pokril po žetvi grabljice so režale vame grebel sem žerjavico da se vname sem se bal srepel olesenel v kravico za vozom sem ostal neoprijemljiva svetost ščetinast ponos na klasu ostra resa čez potok zvežen most za vozom sem ostal vsevdilj me glodala je kri metal oči sem za žanjico otrok pomote pomotnik torej trepetaje kljusil za krivico za vozom sem ostal za težko naloženimi vozmi je odvihralo krilo blisk za njim naj spomnim: odšel sem z možmi da ostal bi všečen tem ljudem za vozom sem ostal težko sem spal se nagaral od nikogar nič dobil malo spil s povesmo se v noč temno zabil da gre da odšla je da se ne vrne zapel sem za vozom zaostal Iz nastajajoče zbirke Tujec iz zakotja In si kar naprej »Prav res vas ne razumem, saj vendar ne moremo ravnati s seboj kakor z lajno, kjer lahko manj znano popevko odstranimo in vstavimo drugo, ki jo ljudje žvižgajo po vseh voglih.« »Človek si kdaj pa kdaj ustvari prepričanje, a se z njim ne sprijazni. Misli pa pogosto uhajajo dalj, kakor jim je voljan slediti čut za pravično in nepravično.« (Jens P. Jacobsen, Niels Lyhne, str. 163 in 211, CZ v Ljubljani 1967) V blagem veselju kot otrok si bog v razkošju lipe cvetoče, živahnih čebel, razposajen si, svetlega brega ljubin in sončnih zaplat, dedičzveženogrčavih korenin.. In si kar naprej, cvetlični sin, vedrin od glave do nog. Lipa šumi in pomniš še rajanje strmoglavcev, z žarenjem prežet, v sence bogate odet, naprisojah domačih ljubiš ščebetanje slavcev... In si kar naprej, ko še ne veš, kaj globoko je, kaj plitvo, kaj malo, veliko in kaj revno, bogato, kaj široko je in kaj ozko zabito, kaj dobro je in kaj zlo, kaj lepo, grdo.. In si kar naprej, ko ti po kaplarsko poreko, da vse to ni več tako, da pesem slavca pravi ni brevir, da moj mir sredi temnih host ni pravi vir in jaz sam da doumeti prav ne znam . In sem kar naprej, sredi razkuštranih živih mej, kjer gnezdi slavec. Že dolgo nisem vriskal, na plano hoče glas. Ob poti njiva, ob klasu klas, za dve redi nad njo še hram, pred njim v zahajajočem soncu znan obraz ... In sem kar naprej in odmevam v sebi, vase kričim, in se ne pustim, medlim, medlim, odbija krik od belih se pečin . obetom ne verjamem, peti sem začel! 70 let novi tednik www.metrob.si Proizvode poiščite v trgovinah: Inpos, Kalia Celje, Vrtnarija Toplak, Vrtnarstvo Botanika, Agro Kea Šentjur, KZ Celje, Vrtni center Arboretum Celje, KZ Šmarje, Kalia Velenje, KZ Slovenske Konjice Setev in vzgoja sadik Semena za pisano cvetje, okusno zelenjavo in aromatična zelišča so že zgodaj spomladi na voljo v vrtnarijah ali na tržnicah. Tudi najboljša se lahko razvijejo optimalno le, če uporabimo kakovosten substrat - navsezadnje se vse začne s prstjo! COMPO SANA Substrat za setev in zelišča z zelo rahlo in zračno strukturo poskrbi za zanesljivo kalitev. Blago začetno hranilo v substratu sadikam zagotavlja vse makro in mikroelemente, ki jih potrebujejo za hitro in enakomerno rast. Kaleča semena se ne smejo izsušiti in ne smejo biti izpostavljena prekomerni vlagi. Uporaba setvene posode z luknjami odvaja odvečno vodo. Vrečke s semeni odprite tik pred setvijo, zrnca semen pa enakomerno porazdelite po substratu. Presajanje in selitev na prosto Ko sejancem poleg kličnih zrasteta 1-2 prava lista, se jih pikira in presadi nazaj v lončke s svežim substratom za sejanje rastlin. Večje poletne cvetlice, sadike vrtnin ali zelišča z močno koreninsko grudo naj dobijo svoj lonec ali korito. Ko ni več strahu za zmrzal in je sadikam zrasla močna koreninska gruda, jih preselite v stalni kotiček na vrtu ali v korito na balkonu (terasi). COMPO jamstvo za kakovost Vsi proizvodi COMPO vsebujejo izbrane sestavine, ki so zagotovilo za zdravo rast in razvoj ter so prilagojeni posameznim rastlinam. 34 SLEDI CASA novi tednik Št.8, 26.februar2015 UREDNIŠKI OBRISI S humorjem nad negativne pojave Finančne težave - Prvoaprilska šala - Zbadljiva zdravica Moj uredniški mandat je bil sicer kratek - od sredine leta 1964 do 1967 - a vendar dovolj dolg, da ni minil brez doživetij, vrednih vsaj spominjanja. Predvsem ne vem, komu ali čemu bi se moral zahvaliti za uredniški stolček, kajti samokritično moram priznati, da že na pogled nisem bil primeren za kakršnokoli funkcijo, o novinarstvu sem vedel zelo malo (kot recimo predhodnik, ki je ves koncept osnoval na tem, da v časopisu ne sme biti prostora za belega medveda). Za nameček sem se kot čisto apolitičen osebek v Pavlihi izživljal (dodatno preživljal) s humorjem na račun najrazličnejših, če se pohvalim, tenkočutno zaznanih negativnih pojavov. Humor mi je bil vedno kot preobleka resničnosti. Lahko dodam, da se za urednika sploh nisem čutil sposobnega, da si preprosto nisem znal ustvariti kakšne avtoritete. Sicer je bil to čas, ko smo si lahko dovolili malo več stranpoti od politične linije (kritičnih zapisov o negativnih pojavih, še najbolj odprto v Bodicah), saj se je komite ZK že prej odpovedal cenzuri in torej tja ni bilo treba več nositi prispevkov, da bi preverjali, ali se v njih ne skriva kaj sovražnega. (To je počel Drago Hribar je bil odgovorni urednik od sredine leta 1964 do 1967, ko se je časopis imenoval Celjski tednik. še predhodnik z dotlej najdaljšim stažem med leti 1950 in 1963). »Smo kar opravili!« Uveljavljati smo hoteli tudi spremembe pri financiranju takrat že regijskega časopisa, ki naj bi ga prevzele občinske organizacije SZDL. A so ga samo v približno treh občinah. S kolegom Juretom Krašovcem sva se v Velenju hotela najprej pogovoriti s sekretarjem občinskega komiteja ZK. V njegovi pisarni smo sedli za klubsko mizico in kolega je pod njo namestil magnetofon ter ga vključil. Pogovor se ni še niti dobro začel, ko so se odprla vrata in se je pojavil sekretar SZDL z našim tednikom, ga ponudil partijskemu sekretarju in odšel. Ko je ta zagledal prvo stran, na kateri je bila objavljena karikatura, ki je prikazovala gradnjo šoštanj-skega bazena, pod njim pa rudarje, ki kopljejo premog, je sekretar zamahnil s časopisom in zakričal: »Mater vam Krištušovo! Ja, kaj ga pa serjete?! Izklopite magnetofon! Smo kar opravili!« Posnetek smo si v uredništvu občasno zavrteli, saj je bil prava humoristična trofeja. Novoletni zdravica brez hujših posledic Za svoj največji dosežek moram vsekakor šteti na celi prvi strani objavljeno Novoletno zdravico 1966, ki jo je kot odličen ilustrator opremil celo sam član občinskega komiteja ZK in kjer je bilo med drugim napisano: / ... Bog živi konference, seje, / zasedanja, sestanke, zbore, / simpozije, kongrese, druge veje, S tednikom smo takrat»prodrli« celo na Dunaj. Za prvoaprilsko šalo sem si namreč izmislil, da bodo v Celju kmalu začeli snemati film po knjigi Anne Wambrechtsamer Danes grofje Celjski in nikdar več in da vabijo statiste, nakar se je oglasila dunajska založba z avtorskimi pravicami, ker je izdala knjigo, da bi ji sporočili, kdaj se bo to zgodilo. Moral sem se opravičiti in priznati, da se žal ne bo zgodilo, da smo si privoščili snemanje kot prvoaprilsko potegavščino. Leta 1966 je med drugim izhajal priljubljen podlistek o razbojniku Guzeju avtorja Ernesta Tirana. / priljubljene folklore! / /Žive naj vsi zaključki, sklepi, / priporočila, resolucije / in teze in fascikli lepi, / panoge in področja, / a zlasti še problemi / in problematika, / vsa nerešljiva / in neuničljiva, /pereča in boleča, / obsežna in nadležna, / tekoča, žgoča in trpežna, / zdaj manjša, zopet večja, / brez nje ni polnega sozvočja, / ne leporečja! / / Delu čast in oblast! / Naj živi, / vse, kar govori, / razpravlja, diskutira / in bistvo vsakršno prezira! / Zanimivo, da sem bil deležen le nekaj ostrih pogledov in godrnjanja, medtem ko sem moral zaradi manjših »grehov« dvakrat na komite. Obiit.tt ti AGAT HrC*J«|ilrKj > Cupt.jiM ulici, kjer le ch bOfAlani »nrl -ninu Civilnih alrojev uMajp«. .SIíi»ii:»-. bn ■Ani- Wfqt* kupili ludl VM krojaifcl pribor. il -1 ■ i mi — i > " ' Uu. mVi h— ujm N m ip* * t" ' ednik Festival goji ljubezen du [H'fju r i ji.■ h ÍLAHILfl SOCIALISTIČNE Z V K ZI DELOVNEGA IJ1DSTVA ***** j i «Mih. f-ii, p M rn.Mm *mim frmh* rMto —m -- rétt Mm (mM H U MM« ^MUlM Novoletna zdravica iz zadnje številke Celjskega tednika v letu 1966 Reklame so bile na naslovnici časopisa že leta 1967. novi tednik Št. 8,26.februar2015 NOVI TEDNIK ZE 70 LET 35 Vsebino številke si lahko lAflAflAf ril in OI bralci preberejo na VVVVVV.UNU.Ol Celjski tednik, 26. februar 1965 Nekaj naslovov Prazne besede niso dovolj Kako izkoriščamo zdravilne vode Zaposlitev in zveze Uspela uprizoritev Planinske rože Načrti so - denarja ni Povozil občana in pobegnil Pred 50 leti Zgodovina Novega tednika (8. del) Leto 1965 je bilo zaznamovano z vrsto dogodkov doma in po svetu. Medtem ko se je sovjetski kozmo-navt Aleksej Leonov prvič »sprehajal« po vesolju in ko smo v domovini načrtovali gospodarsko reformo ter odpravo okrajev, je Celjski tednik praznoval že dvajseti rojstni dan. Že v prvi številki je glavni urednik Rudi Lešnik z velikim optimizmom naznanil novo leto, ki so ga pri tedniku začeli z rekordno naklado 19.500 izvodov (Delo je imelo na Celjskem v tem obdobju 10.542 naročnikov, medtem ko jih je imel Večer 7.089). »Celjski tednik še nikoli ni dosegel tako visoke naklade,« je urednik sporočil svojim bralcem. Čeprav so se v uredništvu soočali z velikimi finančnimi težavami, se je Celjski tednik predstavil v novi obliki in s pestrejšo vsebino. Kmalu se je pokazalo, da je bil optimizem uredništva le nekoliko pretiran, kajti nov izdajateljski svet pri ustanoviteljih nikakor ni mogel zagotoviti dovolj sredstev za brezskrbno izdajo tednika. V takšnih okoliščinah so se povsem normalno porajale težnje, da bi časopis prodajali po ekonomskih cenah, kar pomeni, da bi morali ceno vsaj podvojiti - s 30 na 60 dinarjev. To pa je bilo za naročnike in oblast v tistem obdobju povsem nesprejemljivo. Do podobnega zaključka so prišli člani Društva novinarjev Slovenije, ki so jeseni 1965 v Kranju razpravljali na posvetovanju o materialnih vprašanjih lokalnih listov. Razprava, v kateri je sodeloval tudi takratni predsednik Društva novinarjev Slovenije Franc Šetinc, je pokazala, »da bi bila materialna osamosvojitev pokrajinskih glasil pri prehodu na ekonomske cene možna, a bi pomenilo to v bistvu komercializacijo, ki z družbenopolitičnega stališča ni sprejemljiva ...« »Jasno je, da bi v tem primeru lokalni tisk izgubil osnovno funkcijo,« je v poročilu s posveta zaključil takratni odgovorni urednik Celjskega tednika. www.kamra.si V spomin Srečko Šrot V četrtek, 19. februarja, smo se poslovili od Srečka Šrota, našega dolgoletnega direktorja, novinarja in dobrega človeka, sodelavca ter prijatelja, ki je umrl po hudi bolezni. Srečko se je rodil 8. novembra 1953 mami Nežiki in očetu Antonu. Z bratoma Boškom in Bojanom je odraščal v delavski družini. Vsi trije so se kmalu lotili raznih dejavnosti, da bi sebi in staršema olajšali preživljanje. Nobeno delo jim ni bilo tuje in pretežko, vsega so se lotili z zanimanjem in odločnostjo, da bi uspeli. Radi so delali in radi so bili v naravi. Bratje so se razumeli. Vodja je bil najstarejši, Srečko. Po gimnaziji se je odločil za študij prava, pri čemer sta mu kasneje sledila tudi oba brata. Že zelo zgodaj se je pri Srečku pojavila želja po udej-stvovanju v novinarstvu. Pri Delu v Ljubljani je dobil štipendijo, kar je bil odločilen korak za vstop na zanimivo, a zahtevno področje. Nekaj časa je delal kot dopisnik Dela iz Celja, leta 1982 pa se je zaposlil v naši medijski hiši. Bil je novinar, ki je v začetku pokrival področje črne kronike, v katero je vpeljal vrsto privlačnih novosti. Užival je pri pisanju reportaž. Kot mentor je vodil nekaj odmevnih novinarskih akcij, v katerih so sodelovali prak-tikanti, ki so prihajali na počitniško prakso. Opravljal je delo redaktorja časopisa in je bil nekaj časa namestnik direktorja. V hiši je ostal do leta 1990, ko sta z novinarjem Janezom Severjem ustanovila časopis Nova doba. Ta je izhajala nekaj let. Februarja leta 1991 je ustanovil podjetje Atka, v okviru katerega je delovala tudi veriga menjalnic. V našo hišo se je kot direktor in solastnik vrnil leta 2001. Z njegovim ponovnim prihodom se je naša medijska hiša stabilizirala. Poleg ostalega je pokazal tudi velik socialni čut in v časih, ki niso bili najbolj ugodni, po prestani uspešni uvajalni dobi in honorarnem delu zaposlil veliko mladih, kar mu štejejo v posebno dobro. Srečko Šrot je bil z vsem srcem zapisan novinarskemu poklicu. Imel je veliko znanja in dobrih idej, voljan je bil delati, ob vsem tem pa je še našel čas za dobro voljo, nabiranje gob, hojo na Celjsko kočo in drugam. Dvakrat je bil celo član celjske alpinistične odprave: leta 1983 je šel kot priključeni član, novinar, v Nepal na Gaurišankar in sedem let kasneje še z odpravo na Nanga Parbat v Pakistan. Žal je bila njegova ustvarjalna pot po manj kot letu spopadanja s hudo boleznijo končana. V naši hiši je nastopila praznina, ki jo bo težko kmalu ustrezno zapolniti. Bil nam je kot oče: skrben, natančen, preudaren, iznajdljiv, ustvarjalen. V težkih časih za novinarstvo je zato njegov odhod še toliko bolj boleč. Takšnih ljudi žal ni veliko, da bi naš informacijski voz brez posebnih težav uspešno vlekli naprej. Skupaj smo preživeli lepo delovno in prijateljsko obdobje, polno ustvarjalnosti in spoštovanja, ki je kljub občasnim stiskam rojevalo dobre rezultate in ugled naše medijske hiše. TONE VRABL Vabilo našim bralcem Pobrskajte po spominih ... ... in spoznajte naš poklic Naš in vaš časopisa letos praznuje 70. rojstni dan. Tako visok jubilej želimo obeležiti tudi v sodelovanju z bralci, zato vas vabimo, da se nam pridružite pri brskanju po preteklosti. Morda še kje hranite izrezek iz časopisa, ki se vam je iz čisto posebnega razloga vtisnil v spomin. Morda si jutranjo kavico še vedno privoščite v lončku, ki ste ga prejeli ob kakšni nagradni akciji naše medijske hiše. In morda se jutranjega teka lotite ravno v majici z našim logotipom. Ker zagotovo skrbno shranjujete tudi račune o poravnani naročnini, imate med njimi zagotovo še katerega iz davnih časov. To je le nekaj idej, kaj vse bi vas lahko v minulih sedmih desetletjih povezovalo z Novim tednikom. Vabimo vas, da vse to fotografirate in nam fotografije s svojimi podatki in z zanimivim pripisom pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si, s pripisom Novi tednik 70 let, ali po navadni pošti na naslov Uredništvo Novega tednika, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Seveda ste prijazno vabljeni, da nam katerega od spominkov prinesete kar osebno. Za svoj trud boste nagrajeni, in sicer bomo vsak mesec izžrebali po enega lastnika »spominka« in ga povabili v uredništvo, ga oblekli v našo majico, mu podarili še kako hišno darilo in ga povabili, da se kateremu od novinarjev tisti dan pridruži še pri delu na terenu ter tako od blizu spozna novinarski poklic. imamo se fajn< investicijsko niso tako obremenjena in imajo v tem pogledu prednost,« razloži sogovornik. »A to so koče in postojanke, ki so jih gradile generacije. Mi jih vzdržujemo po najboljših močeh, v prvobitni obliki pa jih moramo ohraniti tudi za zanamce.« Kot pravi Doberšek, se gospodarska kriza pozna tudi med planinci. Ljudje trošijo manj in če dodamo še slabo vreme, ki se je lani vleklo celo leto, dobimo za upravljavce planinskih koč in domov izjemno slabo sezono. Pri tem so za celjske planince največji problem naložbeni zalogaji, ki jih komaj še zmorejo. »Inšpektorji in birokrati se pri obravnavanju koč iz svojih salonskih pisarn ravnajo kar po dolinskih pravilih.« Za ilustracijo Doberšek pokaže tri centimetre debel fascikel papirjev, ki so jih potrebovali, da so na Orlovem gnezdu uredili stranišče. »Če ga ne bi, bi nam inšpektorica postojanko zaprla. Predsednik PD Celje - Matica dr. Mirko Doberšek Iskanje dovoljenj pri Agenciji RS za okolje pa je živ obup. Ker gre za zaščiteno območje, skoraj ne smeš premakniti kamna.« Prostovoljci kot izumirajoča vrsta Lani so celjski planinci temeljito obnovili tovorno žičnico na Okrešelj, kar je z vsemi dovoljenji in pregledi stalo 25 tisoč evrov. Nujna statična obnova doma na Korošici in zagotovitev vodotesnosti sta znesla astronomskih 125 tisoč evrov. »Vse to financiramo izključno iz članarin - polovico gre Planinski zvezi Slovenije - in poslovanja domov. Resnično bi bilo nujno, da bi PZS kaj uredila tudi glede toge in zahtevne zakonodaje, ki pesti celo najvišje ležeče koče.« Med najbolj perečimi težavami je seveda kanalizacija. Leto 2017 se namreč bliskovito približuje. »Če bodo uspeli za to pridobiti evropska sredstva, prav. Sicer bo vse skupaj neizvedljivo. Na tako zahtevnem terenu, kot je Korošica, lahko čistilna naprava stane od 30 do celo sto tisoč evrov.« Z vsem tem se v društvu prostovoljno ukvarja kakih deset do petnajst ljudi. A kot ugotavlja Doberšek, ima prostovoljno delo vse manj privržencev. »Časi so se spremenili. Služb, ki bi v popoldanskem času še dopuščale tako udejstvovanje, ni več. Mladi pa tudi vse bolj poudarjajo ekonomski vidik dela. Če sem iskren, si resnično ne predstavljam, kako bi sploh kaj izvedli, če bi bil pri teh sredstvih kdorkoli od funkcionarjev še plačan.« »Gostilne« v hribih se ne splačajo Pri visokogorskih kočah, kot sta na Okrešlju in Korošici, je težava predvsem dostava. Helikopterski prevoz stane evro za kilogram tovora. Letno na tako kočo dostavijo deset tisoč kilogramov oskrbe. Dobička od prometa seveda ni niti približno dovolj, da bi pokrili stroške. »Če gledamo strogo računico, lahko kočo takoj zapremo,« je jasen Doberšek. Z oskrbniki imajo v PD Celje - Matica različne izkušnje. »Na zadnji razpis smo dobili 15 ponudb, ki jih je pregledala komisija. Izkušnje kažejo, da se obnesejo domačini, ljudje, ki živijo s hribi, tudi takšni, ki so že kdaj bili oskrbniki. A se včasih zgodi, da dobimo koga z izjemno bogatim programom, ko pa ga kličeš, nima več telefona.« Celjski planinci imajo na Korošici oskrbnika, v ostalih domovih pa najemnike. Razlika je v tem, da pri oskrbnikih PD skrbi za nabavo vsega materiala in prevzema vse pravne in zakonske obveznosti. Najemniki obratovalne obveznosti prevzamejo v celoti. Žal se med slednjimi najdejo tudi takšni, ki infrastrukturo le neodgovorno izrabljajo. Vse je pač odvisno od posameznika. SAŠKA T. OCVIRK, foto: arhiv PD CM Podatki Planinske zveze Slovenije kažejo, da je na sploši za 15 odstotkov, v sredo- in visokogorju za četrtino, v m kočah pa celo za polovico. Gora Oljka Pianinci z nahrbtniki ne prinašajo dobička Planinski dom na Gori Oljki je priljubljena postojanka v Ložni-škem gričevju. Dolga desetletja so nad njegovim delovanjem bdeli člani Planinskega društva Polzela, ki je poleg Občine Polzela njegov solastnik. Leta 2003 ga je društvo na pobudo občine, ki si je prizadevala, da bi bil dom odprt vse dni v tednu in ne samo ob koncih tedna in praznikih, oddalo v najem gostincu. Planinsko društvo Polzela je z njim sklenilo triletno pogodbo. Ker z njegovim delom ni bilo povsem zadovoljno, je po izteku pogodbe poiskalo novega najemnika, ki v planinskem domu vodi gostinsko dejavnost od leta 2006. Predsednik društva Zoran Štok pravi, da so z njegovim delom zadovoljni, predvsem pa je zdaj na voljo profesionalna gostinska oskrba vse dni v tednu, česar prej člani društva niso mogli zagotoviti. V domu so dežurali ob koncih tedna in praznikih, obiskovalcem pa so nudili zgolj pijačo in najosnovnejše jedi. S tem sicer niso imeli večjih težav, dokler se ni spremenila zakonodaja, ki je med drugim predpisala obvezne blagajne. Vse prinesejo s seboj Planinski dom na Gori Oljki, kamor vodi tudi dobro prevozna cesta, ima zadnjih deset let v najemu gostinec Uroš Možina. V njem nudi celovito ponudbo jedi, vedno bolj pa se usmerja tudi v prirejanje različnih praznovanj ob rojstnih dnevih, birmah, krstih in drugih slovesnostih. Le na ta način namreč, kot pravi, lahko gospodarno posluje. Številni planinci, ki tako poleti kot pozimi obiščejo Goro Oljko, se namreč redkeje odločijo za nakup pijače in hrane v planinskem domu. Vse, kar potrebujejo, namreč praviloma prinesejo seboj v nahrbtnikih. V planinskem domu gostje lahko tudi prenočijo. Ker je Gora Oljka bolj kot ne edina bolj prepoznavna planinska točka v tem delu Spodnje Savinjske doline in v svoji bližini nima podobno visokih vrhov, ki bi bili za planince zanimivi za večdnevne pohode, so individualne nočitve v domu po besedah Možine izjeme. So pa zato toliko bolj pogosta zimovanja. Zimsko druženje na Gori Oljki tako že tradicionalno izkoristijo velenjski taborniki. ŠO Pečovniška koča Prostovoljci skrbijo za ponudbo Ena bolj priljubljenih in predvsem v poletnih mesecih bolje obiskanih planinskih koč v okolici Celja je zagotovo Pečovniška koča na Grmadi nad Celjem. Odprta je vsak konec tedna, od petka do nedelje, in ob praznikih. Če se skupina planincev najavi med tednom, so ji vrata koče prav tako odprta, pravi Franc Šinko, predsednik Planinskega društva Grmada Celje, ki vodi Pečovniško kočo in skrbi zanjo. Kot pojasnjuje, so kočo zgradili planinci, člani društva, in tako sami skrbijo tudi za vse aktivnosti, povezane z njo. Glavna skrbnica je Agica Šinko, ki ji pomaga 11 pomočnikov. Vsi so člani društva, delo opravljajo prostovoljno, z društvom pa imajo sklenjeno oskrbniško pogodbo. Celoten prihodek, ki ga društvo ustvari z gostinsko ponudbo, tako namenijo za vzdrževanje in obnovo. V neposredni bližini koče je tudi kozolec toplar iz leta 1885, ki so ga planinci z lastnimi sredstvi odkupili in ga iz Šentjanža pri Svetini preselili na Grmado. Na sprednjo stran kozolca so člani alpinističnega odseka društva namestili osem metrov visoko plezalno steno in s tem še dodatno popestrili ponudbo. Predpisi osiromašili ponudbo Prvi mož celjskega planinskega društva Grmada pravi, da so novi pravilniki in vse strožji zakoni na področju gostinske dejavnosti ponudbo planinskih koč osiromašili, saj zdaj gostov ne smejo več razvajati z raznimi domačimi žganji, čaji in podobnim, kar je bilo od nekdaj značilno za planinske postojanke. »Naši birokrati so tako zapletli priporočila Evropske unije, da imamo tako neži-vljenjske zakone, da je po njih skoraj nemogoče delati. Enako je bilo pred leti s sistemom HACCP, danes pa se nanj ne spomni nihče več. Medtem ko v sosednji Avstriji veselo delajo po starem,« je kritičen Šinko. A kot še pravi, v vodstvu društva sledijo vsem spremembam in pravilnikom. »Kadar naletimo na težave, imamo strokovno pomoč zagotovljeno pri Planinski zvezi Slovenije.« LK Pečovniško kočo so kot nadomestno gradnjo na mestu nekdanje Kumrove domačije zgradili planinci Planinskega društva Grmada Celje. Koča stoji 620 metrov nad morjem na jugovzhodnem pobočju Grmade nad Celjem, ki je del Posavskega hribovja. Gradili so jo tri leta in jo leta 2006 tudi uradno odprli za obiskovalce. Celotna koča, obkrožena z gozdovi, je zgrajena iz lesenih brun na tipičen starodavni gozdarski način in se zato lepo zlije z okoljem. NAŠA TEMA 37 Tople, prijazne in vedno odprte planinske postojanke vseh kategorij se nam večinoma zdijo nekaj samoumevnega. Precej nižinske razvajenosti se je razpaslo tudi med hribolazci. Le redko pa pretehtamo, kako zahtevno je gospodarno upravljanje s kočami, kaj pomeni visok bivanjski standard v hribih in koliko skrbi imajo prostovoljci pod okriljem planinskih društev. Tudi vprašanje, kako najti res dobrega oskrbnika za svojo planinsko kočo, za mnoge ostaja brez pravega odgovora. Preverili smo, kako rešujejo te težave v nekaterih planinskih domovih in društvih na Celjskem. »Vzdušje v koči je res zelo odvisno od oskrbnika. Za to delo moraš biti pravi človek. To ni klasičen gostinski objekt, ko postrežeš kavo, računaš in počakaš, da gost odide. Tudi delavnik se le redko zaključi z zapiralnim časom. Vse dni si v pogonu, skrbeti moraš za tisoč in eno stvar, hkrati slaba volja enostavno ni sprejemljiva. Biti moraš razgledan, odprt in pripravljen za pogovor. Ampak cela naša družina to zelo rada počne. In če je človek pozitiven, pač privlači pozitivno. Trenutno se ne vidim nikjer drugje,« zatrdi Iveta. Iveta Perc svojim gostom v planinski sobi poleg medice, toplega čaja in drugih dobrot obvezno servira še prijazen nasmeh in toplo besedo. V hribih je naporno, a lepo Iveta Perc je že tretje leto oskrbnica v planinskem domu na Resevni io promet v kočah lani padel ekaterih bolj izpostavljenih Bilo je konec lanskega poletja, ko smo družinsko prijateljico iz Avstralije pospremili na razgledni stolp na Resevni. Na klopci pred kočo nas je prijazno ogovorila mlajša gospa, nas nevsiljivo povprašala o počutju, otroke založila s sladko pozornostjo, nam postregla pijačo in potem še v brezhibni angleščini pokramljala z našo gostjo. Pohvale na račun prijetnega vzdušja na Resevni so tudi sicer kar pogoste. »Hrib je hrib, razgledi so vsi po svoje lepi. Tisto, kar vrh naredi bolj privlačen od drugih, je dober oskrbnik,« je izkušeno povedal eden od planincev. Dom na Šmohorju Pri izbiri najemnice so imeli srečno roko Planinsko društvo Laško je oskrbo Doma na Šmohorju leta 2011 zaupalo samostojni podjetnici Heleni Perko, pri čemer je očitno imelo srečno roko. Doslej društvo z najemnico, ki ima pogodbo sklenjeno za pet let, ni imelo težav. Nad njenim delom so navdušeni tudi obiskovalci. Planinsko društvo Laško Dom na Šmohorju že vrsto let prepušča oskrbnikom. Časi, ko so v domu prostovoljno dežura-li člani društva, so po besedah predsednice društva Zdenke Pešec, ki je to vlogo prevzela predlani, že davno minili in segajo v porodno obdobje oblikovanja društva. Sogovornica je sicer prepričana, da morajo društva v izbiro oskrbnika koče vložiti precej truda in se dobro pozanimati o vseh kandidatih. »Vsak si želi, da bi oskrbnika našel za čim daljši čas, da menjave ne bi bile pogoste. Ob tem namreč trpita tudi ponudba storitev, ki jo ob obisku koče pričakujejo planinci, in skrb za dom.« Gneča tudi ob Pivu in cvetju Planinski dom je odprt vse dni v tednu, izjema so ponedeljki. Najemnica skrbi tako za dom kot za njegovo okolico. Od prenočevanja dom po besedah Peščeve sicer nima velikega ostanka dohodka, saj Planinska zveza Slovenije določa, koliko lahko znašajo stroški bivanja v planinskih kočah. Zaslužek je odvisen predvsem od povpraševanja po hrani in pijači. Največ si privoščijo obiskovalci, ki se tja odpravijo ob koncih tedna, družine in zaključene družbe. Pogosti obiskovalci so udeleženci različnih taborov, v času Piva in cvetja pa dom za ves teden rezervirajo italijanski gostje. Tako za oskrbnico kot za obiskovalce je pomembna prednost, da lahko do planinskega doma dostopajo po asfaltni cesti. Potem ko je končala gostinsko šolo, se je vpisala še na fakulteto za turizem na Obali. Preizkusila se je v različnih službah, hkrati pa je vse pogosteje sanjala, da bi začela na svojem. »Zgodilo se je spontano. Beseda je dala besedo. Na to možnost so me opozorili - oziroma so me kar malo spodbudili - znanci in sosedje, ki so hkrati tudi planinci.« Bolj ko je razmišljala, bolj se ji je ideja zdela privlačna. »Za začetek podjetniške poti v gostinstvu se mi je planinska koča zdela dobra izbira. Počasi se naučiš vsega, kar takšen posel poleg strežbe in kuhanja še zahteva.« Kmalu je ugotovila, da ima delo v koči Vlaganj ne prelagajo na najemnico Zdenka Pešec poudarja, da so naložbe v dom odvisne predvsem od PD Laško. Ta ima v lasti 90 odstotkov nepremičnine, 10 odstotkov lastništva ima v rokah PZS. »Zato naložb ne moremo naprtiti oskrbniku, on je dolžan plačevati le najemnino.« Društvo že razmišlja o urejanju biološke čistilne naprave. Za projekt je že pridobilo ponudbe, vanj pa bo zagrizlo, ko bo zbralo dovolj denarja. Društvo se trudi, da bi opravilo še kakšen poseg, ki bi sicer po najemni pogodbi spadal pod naloge oskrbnika. »Želimo, da bi bil dom brezhiben in da bi obratoval,« je povedala Peščeva. Kot pomembnejši pridobitvi v zadnjem času je omenila nov nadstrešek in ureditev električne napeljave, ki v primeru večjih prireditev omogoča uporabo multimedi-jev. Člani društva med drugim redno vzdržujejo mize in klopi na prostem, skrbijo za urejenost stavbe poleg planinskega doma, nedavno so poskrbeli tudi za obnovo radiatorjev in dotrajanih oken. TV Prenova kuhinje Na čelu Planinskega društva Šentjur, ki upravlja z domom na Resevni, je kot predsednik Miro Rožej. Kot pravi, so se z gostinsko ponudbo v koči dolgo ubadali planinci sami. »Planinski domovi niso klasične gostilne, treba je poslovati v duhu planinstva, pri čemer velikega dobička ni.« še druge prednosti. »Lepo je predvsem zaradi ljudi. Zdi se, da planinci na poti odložijo vse skrbi in težave. Na vrh pridejo sproščeni in dobre volje. In je prijetno biti v njihovi družbi.« Treba se je znati pogovarjati Iveta je doma iz bližnjega Hrastja, kar se ji zdi še dodatna prednost. Pri delu ji pomagata starša, in čeprav je zdaj vse podrejeno odpiralnemu času na Resevni, se življenje niti ni zelo spremenilo. »Odprto imamo od srede do nedelje. Od nekdaj sem vajena, da sem cele dneve v službi. Ponedeljek in torek sta dneva za nabavo, urejanje raznih stvari in tudi za počitek.« Po- O najemni vsoti z novo najemnico Rožej ni hotel biti konkreten, a kot pravi, so za zdaj vsi zadovoljni. »Vzdrževanje hiše je še vedno naša domena, glede naložb, kot je trenutno obnova kuhinje, se dogovorimo. Planinci sicer nismo zahtevni, vendar je nekaj opreme še iz časa delovnih brigad na leg očeta in upokojene mame, ki je glavna v kuhinji, Iveta po potrebi najame študentsko pomoč. Ko stvari prerastejo obvladljive okvire - kot je na primer ob prvem maju - se zanese tudi na številne prijatelje in planince. Pogodbo so najprej sklenili za leto, zdaj so jo podaljšali v petletno pravno ekonomsko sobivanje. Preživeti se da Planinski dom na Resevni je glede na nizko lego koča tretje kategorije. Vzdušje je kljub temu tipično planinsko. »Hrana je lokalna, domača. Vse je sveže. Vedno je mogoče dobiti enolončnico in kakšne krajnske klobase, pečenice z zeljem, po naročilu tudi kosi- Kozjanskem. Sicer pa tudi nas zelo obremenjuje zahtevana komunalna ureditev greznice do leta 2017.« Oskrbnika so v društvu poskušali zagotoviti tudi preko javnih del, a je birokratski postopek tako zapleten, da so obupali. Več prometa, tudi nočitev, si v prihodnje obetajo tudi z vzpostavitvijo planinske kolesarske transverzale. lo.« Ko je več prometa, spe-čejo zavitek. Priljubljene so tudi borovničke in medica in še bi se kaj našlo. Pravih planinskih nočitev ni, a tu in tam zapolnijo sobe otroška zimo-vanja in šole v naravi. Pod črto je promet seveda še najbolj odvisen od vremena. Bolj kot sneži, raje ljudje pridejo. Zares mrtva sezona je v najbolj vročih poletnih mesecih, ko se ljudje odpravijo v visokogorje ali na morje. »Preživeti se da, vendar predvsem zato, ker mi ogromno pomagajo domači. Če bi morala koga zaposliti, bi mu morda lahko dala minimalno plačo. To se mi za toliko dela in vse konce tedna res ne zdi pošteno.« StO, foto: GrupA Planinski dom na Resevni je star več kot trideset let in marsikaj bi bilo treba obnoviti. 38 PODLISTKA Odlomek iz Kolomonovega žegna Rokopisi Filipa Orožna iz Hrastnika Filip Orožen se je rodil 1. maja 1846 na Kovku nad Dolom pri Hrastniku. Odločil se je za poklic duhovnika, vendar je študij kasneje opustil. Bil je pisec in vsestranski izumitelj ter mojster, saj je sam izdeloval glasbila, čevlje, perutnice za letanje, risal načrte za hiše ... Bil je črnošolec, ki ni znal zdraviti samo z zdravilnimi rastlinami, ampak tudi z zagovori. Z njimi je zdravil tako ljudi kot živino in odganjal ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE naravne nesreče. Nedavno sta bila odkrita tudi njegova rokopisa, ki so ju hranili rodovi družine Orožen vse do danes - Zdravilske bukve in Kolomonov žegen. Umrl je leta 1935, njegov nagrobni kamen je postavljen v Dragi nad Hrastnikom. Zdravilske bukve Zdravilska knjižica je sicer razdeljena na posamezna poglavja, vendar ne povsem dosledno. Njeno prvo poglavje ima naslov Boleizen na žil spoznat. Pisec piše o boleznih notranjih človeških organov (za želodec, »za jetko na jetrih, boleizen na vranc, za serce« ...). Na koncu poglavja zapiše: »Konec vseh znotrainih boleizni.« Kljub temu že v tem poglavju veliko piše tudi o boleznih, ki so vidne zunaj človeka (za »grin-te« na glavi, »kader souze« tečejo, če »bule zausesam« delajo, za »krof pregnat«, za »mehure po ritnig« ...). V drugem poglavju, ki ga ne naslovi, piše: »Za bule in mehurje take kir zlo peko.« Kot kaže, ga namenja vsem dermatološkim boleznim (za »žule«, za »skrumbe«, za raka, za »lešaje«, za »breda-vice«, za gobe, za vse stare rane ...) in ga zaključi z zapisom »Konec trekih bukou« (tretje poglavje je bilo verjetno v predlogi), čeprav bi moralo biti po zaporedju v tem rokopisu to drugo poglavje. # amra www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. V tretjem delu rokopisa piše o zdravilnih rastlinah (fige, »lrije brinje«, oreh, hrast .) in njihovih zdravilnih pripravkih ( »lrinov« olje, »orehov listje voda«, »bezgo-uga pirje voda« ...), ki je v rokopisu najobsežnejši razdelek, vendar ga nepričakovano prekine z zapisom »Konec četrtih buku« ter naslovi naslednje poglavje pete bukve »Šafainje tih rož«, čeprav se nadaljujejo opisi zdravilnih Filip Orožen rastlin, njihov učinek ter recepti zdravilnih pripravkov. Pisec v Zdravilskih bukvah v četrtem in peten delu rokopisa opisuje zdravilne rastline ( »Žensk vrednik rase neirai pod breizam je meihnu drobnu zelše jima pirje ma 5 al 7 voglu al kraju skerčeno romeno cvede ima erdeče korenine je zapro ženska rožo«) in njihov zdravilni učinek ter natančno opiše, kako koristno uporabiti določeno rastlino za določeno bolezen ( »želše in korenine žunft noter jemat obvarje pred kugo in vrečino«). Kolomonov žegen Orožnov rokopis Kolomo-nove bukve predvidoma s konca 19. stoletja so ves čas hranili na Orožnovi domačiji ali pr' Žafran, kot se je reklo včasih. Po Grafenauerjevih besedah naj bi bil natisnjeni Kolomonov žegen sestavljen iz dveh delov. Prvi del je služil predvsem ljudem v vojski, da so se lahko varovali pred vsakim sovražnikovim orožjem (Grafenauer, 1945: 55). Rokopis se začne z molitvijo »Soura-žnike premagat (/ .../ dese bojo mene bati mogli, ko bojo me ugledali dese bojo na vsih udah tresli / .../«). V drugem delu Kolomonovega žegna je človek z njim in z božjo pomočjo ter božjih svetnikov prisilil duhove, da odkrijejo zaklade, ki jih Orožen imenuje »šaci« ( »Perg špeigel naredit: / .../ poteim poglei skus boš vidu skus vsako goro vsaki šac v zemli Bog bo srečo dau / .../«). ANA ČERNUTA ALBUM S CELJSKEGA M V I va I ■ ■ Družabno življenje Pri gostilni Zeleni travnik ob Voglajni Gostilna Zeleni travnik (Zur Grünen Wiese) ob Voglajni je bila ena najbolj znanih v Celju in okolici. Nastala je že leta 1868. Bila je znana po dobri kuhinji, kegljišču in velikem salonu za večje prireditve. V začetku 20. stoletja je v njej imelo prostore Delavsko izo- braževalno društvo celjskih Nemcev, ki je prirejalo različna zborovanja in prvomajska praznovanja. Leta 1923 sta gostilno kupila Anton in Ana Reberšak. Tam je imel v petdesetih letih nastope tudi legendarni Celjski plesni orkester Žabe. Gostilno so porušili leta 1965 ob regulaciji Voglajne. Prispeval: Roman Zupanc (Celje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03/426-17-36 (Srečko Maček). Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik 701 let novi tednik I radiocelje [f 60 let Roman Zupanc, lastnik fotografije, predvidoma je nastala okoli leta 1940, na njej prepozna naslednje osebe: stojijo (z desne) 1. Jože Zupanc. 2. Ana Cerovšek (por. Zupanc), 4. Anica Ploj; sedijo (z desne) 1. Rozika Cerovšek (por. Murko). PISMA BRALCEV 39 Prejeli smo Savinja, kako dolgo še? Na pustni torek, 17. 2. 2015, sem na poti v Celje malo pred dvanajsto uro opazil že iz mladosti znano oranžnorja-vo barvo Voglajne, ki je na ta norčavi dan znova onečaščala Savinjo. Pred leti smo v Laškem večkrat doživeli tovrstni mimotok, kadar so se upra-vljalci odplak iz cinkarne zmotili pri oceni količine padavin in je vsa nesnaga zaradi nižjega vodostaja od pričakovanega postala zelo vidna. Med vožnjo ob Vo-glajni in Hudinji sem opazil zelo aktivne »transformer-je«, ki so hiteli razkopavati obrežja. Voda je kot vse doslej lepo poslušno in brez besed odnašala razrahljane plasti neznane strukture. Tovrstni »vodni transport« je stara in preizkušena metoda. Odcejanje iz podtalnic, izpiranje onesnaženega prahu s streh in z drugih površin z dežjem in nato meteornimi vodami je stalna in nekaznovana praksa. Visoke, poplavne vode tako brez vložkov pripomorejo k večjemu dobičku kapitalskega monstruma, saj nesnago brezplačno odvažajo po rečnih strugah in nalagajo v podzemne svetove. Koliko teh materialov je naloženih v nasipe v okviru lokalnih protipoplavnih ukrepov, se lahko ugotovi. Toda gre za tako močan zgodovinsko utrjen industrijski velekapital v tem okolju, da je vse to postranska zadeva. Sploh pa tu na Celjskem, kjer je vse tako osebno, »žaljivo« in nedotakljivo. Nič ne zavidam tistim, ki morajo skrbeti za prijazno javno podobo tega koncerna. Zelo pa nam je lahko žal, da so »novi podjetniki« v vsem kompleksu videli samo priložnost za nepremičninske posle. Rezultat tega je impotenten Tehnopolis, ki je nastal na popolnoma napačnih izhodiščih. Na tem mestu bi morali stati razvojni laboratoriji za reciklažo zgodovinskih in sedanjih okoljsko problematičnih stranskih produktov nenedolžnih kemijsko tehnoloških postopkov. V teh letih bi že razvili svetovni center za te probleme. Vse to je privedlo do »ukinitve« Savinje v Laškem, saj je po ribiškem zemljevidu postala Spodnja Sava. Prav zanima me, kaj bi na to porekel Nobel. MARJAN ZAVŠEK, Laško 70 let od nacističnega zločina Pred 70 leti je nemški okupator na Stranicah pri Fran-kolovem storil hud zločin nad popolnoma nedolžnimi ljudmi, med katerimi je bil tudi moj brat Franc Cvikl iz Landeka 17 pri Novi Cerkvi. Oba sva se rodila pod isto streho, vendar je on moral umreti, ko je bil star komaj 17 let in 5 mesecev. Obešanje talcev v Grabnu na Stranicah spada med najhujše nacistične zločine na slovenskem ozemlju v letih 1941-1945 in je po obsegu ter načinu morije primerljiv z najbrutalnejšimi zločini druge svetovne vojne. Okupator ga je storil slabe tri mesece pred njenim koncem, natančneje 12. februarja 1945, kot maščevanje in povračilo za partizansko zasedbo v soteski Tesno, v kateri je 2. februarja 1945 padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, celjski okrožni vodja in deželni svetnik Anton Dorfmeister, ki je zaradi posledic ran naslednjega dne umrl v celjski bolnišnici. V zameno za njegovo življenje so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih izbrali sto talcev, med katerimi je bilo precejšnje število v nemški zimski ofenzivi ujetih, tudi ranjenih in bolnih partizanov. Že dan pred eksekucijo so Nemci v celjskem Starem piskru zbrali vse talce, predvidene za usmrtitev, in jih naslednji dan že pred osmo uro zjutraj (zvezane z žico po dva skupaj z rokami na hrbtu) s kamioni pripeljali na močno zastraženo prizorišče zločina. Za njegovo izvedbo je bil določen oddelek nemške pomožne policije pod nadzorom najvišjih gestapovskih častnikov. Dva pomožna policista sta se prostovoljno javila za rablja in na jablane ob cesti obešala talce, pri čemer je bilo na posamezna drevesa obešenih tudi do pet ljudi. Krvavo početje je trajalo skoraj tri ure in je bilo končano okoli poldneva. Talci so viseli do 14. ure, vse dokler jih niso za to določeni zaporniki sneli in zagrebli v dva skupinska grobova. Tragični 12. februar 1945, ko je na Stranicah življenje izgubilo sto zavednih Slovencev (obešenih je bilo 99 talcev, eden je bil ustreljen pri poskusu bega), sodi med najmračnejše dni slovenske zgodovine in odraža vso brutalnost nemškega okupacijskega režima na Slovenskem med drugo svetovno vojno. MARIJA ŠKOFLEK, roj. CVIKL, Vojnik Modri telefon Rabljen števec? Za stanovanje bralca, ki živi v Štorah (posredoval je svoje osebne podatke), je bil zamenjan električni števec. Po bralčevem opažanju je števec rabljen, saj je bilo na njem - preden ga je začel uporabljati - že precej porabljenih kilovatov električne energije. Prosi za pojasnilo. Maja Ivačič, vodja kabineta uprave Elektra Celje, odgovarja: »Na merilnem mestu na tem naslovu smo 19. januarja 2015 zamenjali indukcijski števec s sistemskim števcem za potrebe daljinskega odčitavanja. Po zakonodaji in Pravilniku o overitvah števcev (Ur. l. RS, št. 18/2013) je rok redne overitve za te števce 8 let. To pomeni, da lahko števec tudi z že odčitanimi stanji premeščamo brez potrebne overitve merila v roku osmih let, kot je po zakonu določena overitvena doba. Obstoječi sistemski števec, ki je bil nameščen za stanovanje vašega bralca, ima letnico žiga 2011. Če je bil števec na novo merilno mesto nameščen s podatki o prejšnji porabi, se ti štejejo kot začetno stanje, kar je enako, kot če bi namestili števec, na katerem bi bilo stanje nič kilovatov.« BJ Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. O n Calcin S je kalcijevo- žveplovo gnojilo, ki ga uporabljamo za gnojenje sadovnjakov, vinogradov, travnikov, pašnikov ter v poljedelstvu, kot izboljševalec fizikalno - kemijskih lastnosti tal. Uporaba omogoča izboljšanje strukture tal in njeno rodovitnost. V sadjarstvu Calcin S uporabljamo zaradi preprečevanja fiziološke bolezni grenke pegavosti in gnilobe. Podaljšuje skladiščenje in zmanjšuje kalo. Gnojimo zgodaj spomladi. Poljedelstvo: V poljedelstvu je pomemben predvsem pri pridelavi oljne ogrščice, ječmena, pese, žita, krompirja, čebule, česna,... Te kulture izkazujejo velike potrebe po žveplu. S Calcinom S gnojimo po spravilu žit, tako, da gnojilo vdelamo v tla. Travniki in pašniki: Za boljšo rast metuljnic in trav s Calcinom S gnojimo spomladi med košnjo ali pašo oziroma jeseni pred padavinami. Živinoreja: Uporaba v živinoreji, kot dodatek za zmanjševanje in preprečevanje izgub amoniaka ter za preprečevanje neprijetnega vonja, v količini 15-30 kg/m3 gnojevke oziroma gnoja. O ril c^nnm Calcin b uporabljamo kot gnojilo in regulator pH vrednosti talne raztopine. Gnojilo vsebuje kalcij (Ca), žveplo (S) in magnezij (Mg). Vsa sekundarna hranila so pomembna za razvoj rastlin. Bistvena lastnost tal je pH vrednost, ki vpliva na fizikalno - kemične procese v tleh in na fiziološke procese v rastlinah. Ker rastline odvzemajo Ca in Mg iz tal in prihaja do izpiranja, z dodajanjem gnojila Calcin b dvigujemo pH vrednost, zmanjšujemo zakisanost in vračamo v tla Ca, S, Mg, kar je zelo pomembno za rodovitnost tal. VSAK ČETRTEK h H s CINKARNA www.cinkarna.si strokovno svetovanje: Nande Osojnik, tel. 031 504 512 ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN 40 BRALCI POROČEVALCI S turneje v Pulj Pri Slovencih v hrvaški Istri Koncertna turneja glasbenikov z Gimnazije Celje - Center Že drugo leto zapored so se vsi glasbeni sestavi Gimnazije Celje - Center (GCC) podali na veliko skupno turnejo ob slovenskem kulturnem prazniku. S podporo Urada za Slovence v zamejstvu in tujini so letošnje leto obiskali slovenska društva, ki delujejo v hrvaški Istri. V soboto, 7. 2., so tako v puljski dvorani Circolo Dekliški pevski zbor GCC pod vodstvom prof. Da- vida Preložnika, fantovska vokalna zasedba FaVoZa pod vodstvom prof. Gregorja Deleje in inštru-mentalna zasedba The Šlagers pod vodstvom prof. Saša Šonca pripravili koncert za povabljene goste iz sveta kulture, šolstva, diplomacije in politike. S pestrim programom, sestavljenim pretežno iz del iz slovenske glasbene zakladnice, so tako ob Prešernovem dnevu poudarili pomen slovenstva in slovenske kulture ter pomembnost vezi izse-ljenstva z matično domovino. Na GCC se kultura piše z veliko začetnico in je sestavni del vzgoj-no-izobraževalnega procesa, ki ga v tej celjski srednji šoli, ki sodi sicer med večje v regiji, izvajajo v treh izobraževalnih programih. Prav posebno mesto v okviru kulturno--umetnostne vzgoje ima glasba, saj v šoli deluje kar šest glasbenih sestavov, v katere je vključenih več kot sto sedanjih in nekdanjih dijakov. Glasbeniki dosegajo velike uspehe na domačih in tujih festivalih ter tekmovanjih, pohvalijo pa se lahko tudi z izjemno pestro koncertno dejavnostjo na slovenskih in evropskih odrih. Z vsaj štirimi mednarodnimi turnejami letno so tako eni glavnih ambasadorjev mladinske zborovske glasbe v naši državi. Lani so obiskali Srbijo, BiH in Avstrijo, letošnja gostovanja pa so uvedli s kratko turnejo v Pulj, ki ji bodo sledile še turneje v Avstrijo, Srbijo, BiH in na Malto. Dekliški pevski zbor GCC bo aprila z Mladinskim zborom RTV Slovenija tudi osrednji gost pomladnih Mozartin v Ljubljani z Rheinbergerje-vo triglasno mašo, ki jo bodo mladi pevci ponovili tudi na tradicionalnem Pomladnem koncertu GCC 23. aprila v celjskem Narodnem domu. GD, foto: arhiv GCC NAJINA POROKA Dan za objem spominov Zakonca Ana in Štefan Božnik že 60 let živita v Celju, kamor je Ana prišla iz Črnuč pri Ljubljani, Štefan pa z Dobrne. 18. januarja sta praznovala biserno poroko, ki jo sicer par v življenju redko dočaka. V domači župniji sv. Daniela sta prosila za zahvalno mašo za podarjenih 60 let skupnega življenja. Vznemirljivi so bili občutki, ko sta si jubilanta ponovno izmenjala 60 let star prstan, ki odseva biserni lesk, pod njim pa se skriva prava in iskrena ljubezen, ki jo plemenita zvestoba in medsebojno spoštovanje. Že zdaj smo jima hvale- ljubeznivih dejanj srca ter is-žni za vse dogodke na poti krene odprtosti, tudi za tiste življenja, za čudovit prikaz preproste vsakdanje stvari, ki medsebojne povezanosti in jih današnji način življenja ne opeva več. V času službovanja sta bila tudi zgled delavnosti in poštenosti, Ana kot računovodkinja v Gostinskem podjetju Celje in Štefan kot frizer pri Marku v Stanetovi ulici. S sorodniki in z znanci smo ta dan obujali spomine, ki sta jih ustvarila tudi kot mama in ata dvema hčerama, kot babi in dedi štirim vnukom in kot prastara starša dvema prav- nukoma. V dolgem življenju sta mnogo doživela in prejela, a tudi mnogo izgubila. Posloviti sta se morala že od številnih dragih ljudi, prav vse sta pospremila na zadnji poti. Še zdaj redno in natančno prebirata Novi tednik. Nista naročnika, ampak je nakup tednika kot tedenski obred, ko je treba iti ponj v trgovino. Na praznični dan sta potrdila, da zanju veljajo besede znamenitega Slovenca, škofa Antona Martina Slomška: »Lepote vajinih sivih las ni pobarval sodoben čas, vajin čas je v zlatu zoreči klas, ker vajin čas je prav obrnjen čas.« ŠO Bisernoporočenca Štefan in Ana Božnik Ob jubileju tudi zaplesala V nedeljo, 8. februarja, je praznovala 80. rojstni dan Veronika Voh iz Ponikve pri Žalcu. Veronika svoja leta zelo dobro skriva. Še vedno veliko postori na domači kmetiji, za katero zelo lepo skrbi njen sin Vinko z družino. Na njenem praznovanju smo se zbrali sorodniki in sosedje, ki smo ji zaželeli, da bi ji zdravje služilo še mnogo let in da bi še dolgo ostala tako vedra in nasmejana. Na praznovanju je tudi zaplesala ob zvokih harmonikarjev Blaža, Jerneja in Matica ter s tem dokazala, da leta niso pomembna, ampak da je pogum tisti, ki človeka drži pokonci. Voščili in zapeli so ji tudi člani MPZ Ponikva pri Žalcu, kjer pojeta tudi njena vnuka Matej in Dejan. V veliko veselje ji je tudi pravnukinja Brina, ki jo z veseljem vzame v naročje, čez kakšno leto pa se bosta že skupaj sprehajali po domačem dvorišču. NATALIJA JELEN BRALCI POROČEVALCI 41 Setveni koledar ^ Čas za marca. presajanje je od 27. februarja od 15. ure do 13. 26. CE korenina 27. PE korenina do 13. ure, od 14. ure cvet 28. SO cvet 1. NE cvet; presajanje 2. PO list 3. TO list 4. SR plod do 8. ure, od 9. ure list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. BRALCI FOTOGRAFIRAJO Na življenjski poti Danes praznujemo večkrat kot včasih - osemnajst, trideset, štirideset let poroke, abraham je obvezen, medtem ko je dvakrat trideset že nekaj posebnega. »Starejša večna popotnika na poti.« Kako zelo resnične so te besede, saj smo vsi venomer na poti, poti skozi čas, ki vse prehitro mineva. A dokler hodimo, dokler se naš korak popolnoma ne ustavi, smo in živimo. »Živimo za ta trenutek, ki ga imamo, saj pravijo, da je včeraj že mimo, medtem ko za jutri ne vemo,« nam je k fotoutrinku, ki je že sam po sebi dovolj zgovoren, pripisala Marjana Kračun. Ob nedavnem pustovanju so se pingvini iz Trobnega Dola nad Laškim udeležili velike pustne povorke v Laškem (na sliki), pa tudi več pustnih prireditev v Celju, Šentjurju, Dobju in manjših okoliških krajih, kjer so vsepovsod pobirali nagrade za izvirne ideje in maske ter bili deležni številnih pohval, odobravanj in aplavzov. M ■■■ v m a M va■ Bil je cas pustnih norčij V letošnje pustne aktivnosti so se iz Kulturnega društva Trobni Dol s svojo jato vključili tudi pingvini iz Trobnega Dola, ki so se pridružili ostalim preganjalcem zime. Gre za hibridno in posebej udomačeno vrsto pingvinov, ki se je iz svoje pradomovine Madagaskarja razvila in se prilagodila na življenje v naših krajih in naših razmerah, saj so odporni na vse vremenske razmere. So izredno trpežni in nezahtevni, hkrati pa za- radi visoke umske razvitosti ter inteligence imuni na vse družbeno politične turbulence, slabe gospodarske razmere, krize, predvsem pa na vse vrste pomanjkanja, kot so pomanjkanje dela, denarja, zdravja, zdrave pameti ... Glede na vse te odlike so v današnjih neprijaznih časih upravičeno prepoznani za bitja prihodnosti, česar se tudi zavedajo, zato dobro skrbijo za svoj naraščaj, ki se je za nekaj nadebudnih pingvinčkov povečal celo na pustnih nastopih, pri čemer je bila izvalitev mladičev iz posebnih pingvinjih jajc prava atrakcija. Ta mladi rod ima jasno vizijo in pomembno nalogo potegniti deželo iz krize in ustvariti nov, lepši, prijaznejši in boljši jutrišnji svet. MARIJA OPREŠNIK Celjska ajdovska deklica Zgodba o ajdovski deklici je ljudska legenda. Po tej zgodbi naj bi živela pod stenami Prisanka in vodila popotnike skozi snežne za-mete čez Vršič v Trento - a kot prikazuje fotografija, bdi tudi nad Celjani. Ajdovska deklica je bila tudi sojenica. Obiskovala je mlade matere in prerokovala novorojenčkom usodo. Nekoč je otroku prerokovala, da bo postal lovec in da bo ustrelil zlatoroga ter z njegovimi rogovi prišel do bajnega bogastva. Ko so za to prerokbo slišale sestre ajdovske deklice, so jo preklele, ker je napovedala smrt zlatorogu. Tako je okamenela, ko se je vrnila pod Prisank, in še danes je na skalah vidna njena podoba. Podobno kamnito podobno deklice lahko opazujejo prebivalci Polul, od koder se jo najlepše vidi. Sicer pa gre za skalovje na poti, ki vodi proti Celjski koči čez Suhi potok. Fotografijo nam je prinesla bralka Kati Kumer s REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Polul, ki to podobo vidi kar z ščejo ali morda v njej najdejo domačega okna. Za vse osta- kakšen drugačen motiv. le je lahko izziv, da jo poi- TC Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja in Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo s tem JAVNIM NAZNANILOM obveščata javnost o javni razgrnitvi študije variant s predlogom najustreznejše variante in okoljskega poročila v postopku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M9 Kidričevo-Vodice i. Javna razgrnitev bo potekala od 9. marca 2015 do 9. aprila 2015: - na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 47, Ljubljana, - na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor na naslovu: http://www.nl/ip.yciv.si/si/dtlcivna podrocja/prostor/drzavni prostorski nacrti/javnc razgrnitve in seznanitve/ - na sedežih obiin: Kidričevo, Majšperk, Makole, Rogatec, Rogaška Slatina, Slovenska Bistrica, Poljčane, Slovenske Konjice, Dobrna, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Vojnik, Mestne občine Celje, 2alec, Polzela, Prebold, Braslovče,Tabor, Vransko, Zagorje ob Savi, Moravče, Kamnik, Lukovica, Domžale, Mengeš, Komenda in Vodice. II. Javne obravnave bodo potekale: - 17. marca 2015, z začetkom ob 16.00 v sejni sobi dvorca Sternthal, Kopališka ulica 14, Kidričevo, za občini Kidričevo in Majšperk; - 17. marca 2015, z začetkom ob 19.00 v veliko sejni dvorani Občine Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina, za občine Rogatec, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina; - 18. marca 2015, z začetkom ob 16.00 v sejni sobi občine Slovenska Bistrica, za občine Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica; - 18. marca 2015, z začetkom ob 19.00 v sejni sobi občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur; - 19. marca 2015, z začetkom ob 16.00 v veliki avli splošne knjižnice Slovenske Konjice, mestni trg 4, Slovenske Konjice; - 19. marca 2015, z začetkom ob 19.00 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma v Celju, Trg celjskih knezov 9, za Občino Vojnik in Mestno občino Celje; - 24. marca 2015, z začetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5,2alec za občini Dobrna in 2alec; - 24. marca 2015, z začetkom ob 19.00 v sejni sobi Občine Braslovče, Braslovče 22, za občine Polzela, Prebold in Braslovče; - 25. marca 2015, z začetkom ob 16.00 v predavalnici inovacijskega centra Vransko, Vransko 66a, Vransko za občini Tabor in Vransko; - 25. marca 2015, z začetkom ob 19.00 v sejni sobi Občine Zagorje ob Savi, cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi; - 26. marca 2015, z začetkom ob 16.00 v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici, Stari trg 1, Lukovica, za občini Lukovica in Moravče; - 26. marca 2015, z začetkom ob 19.00 v veliki sejni sobi Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; - 31. marca 2015, z začetkom ob 16.00 v Kulturnem domu Radomlje, Prešernova 43, Radomlje; - 31. marca 2015, z začetkom ob 18.30 v sejni sobi Občine Mengeš, 1. nadstropje, Slovenska cesta 30, Mengeš; - 2. aprila 2015, z začetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Komenda, Glavarjeva 104, Komenda; - 2. aprila 2015, z začetkom ob 18.30 v sejni sobi Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice. III. Javnost ima v času javne razgrnitve, do 9. aprila 2015, možnost dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo, in sicer: - pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe), - po pošti na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 47, Ljubljana, s pripisom »DPN Kidričevo-Vodice«, - elektronsko na naslov: *p.mop@go , s pripisom »DPN Kidričevo-Vodice«. Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo bosta v roku 60 dni preučili pripombe in predloge in do njih zavzeli stališče, ki bo objavljeno na spletni strani ministrstva za okolje in prostor in posredovano udeleženim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavi njihovo ime in priimek, morajo pri dajanju pripomb in predlogov to posebej navesti. Barbara RADOVAN V. D. GENERALNEGA DIREKTORJA DIREKTORATA ZA PROSTOR, GRADITEV IN STANOVANJA Danijel LEVIČAR GENERALNI DIREKTOR DIREKTORATA ZA ENERGIJO 42 NA KOLESIH Nova mobilna aplikacija za gluhe in naglušne voznike za pomoč na cesti. Z usposabljanja za gluhe in naglušne voznike, ki je bilo pred nekaj dnevi v Centru varne vožnje na Vranskem. Gluhi voznik vozijo varneje kot drugi Nova mobilna aplikacija za pomoč na cesti služi gluhim in naglušnim V Centru varne vožnje na Vranskem so pred nekaj dnevi predstavili mobilno aplikacijo, ki pomaga gluhim in naglušnim voznikom pri pomoči na cesti. Šlo naj bi za prvo takšno aplikacijo v Evropi, ki so jo ustvarili ob finančni pomoči Svetovne avtomobilske zveze FIA. Ustvarili so jo v povezavi med Avto-moto zvezo Slovenije in Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. V zvezi društev gluhih in veliko težje sporazumevajo naglušnih omenjajo, da je v naši državi približno dva tisoč gluhih občanov in več kot petdeset tisoč naglušnih. Ti se ob izrednih dogodkih na cesti kot vozniki seveda kot tisti, ki slišijo, zato potrebujejo posebno pozornost. »Tako lahko pride do velikih težav,« opozarja predsednik Avto-moto zveze Slovenije Anton Breznik. Doslej se je dogajalo, da so morali gluhi in naglušni v bližini najti nekoga, ki se je po klicu v klicni center za pomoč sploh lahko pogovarjal. Nov način Če pride do okvare vozila ali prometne nesreče, lahko gluhi, naglušni in tudi drugi vozniki zaprosijo za pomoč na nov način. To storijo po pametnem telefonu s pomočjo nove aplikacije zanje. S tem klicem pošljejo v klicni center podatek o tem, kje so, o svojem vozilu in svoje osebne podatke. Razlika med običajno in prilagojeno aplikacijo za gluhe in naglušne voznike je v tem, da v njihovi aplikaciji ne gre za običajni klic, ampak za posredovanje dodatnih informacij preko SMS-sporočila. »To sporočilo prejmemo tako v klicnem centru AMZS kot tudi v klicnem centru, na- Z UGODNEJŠIMI AVTO KREDITI BO LAŽJE! Preverite ponudbo v najbližji poslovalnici ali na www.banka-celje.si! 11 banka celje www.banka-celje.si menjenem gluhim in naglušnim. Za uspešno pomoč se nato oba klicna centra povežeta,« razlaga Klemen Hren iz Klicnega centra AMZS. Prve klice na pomoč iz klicnega centra gluhih in naglušnih so že prejeli in ljudem v stiski že pomagali. »Pri teh primerih smo se prepričali, da je takšna aplikacija zelo primeren način za reševanje takšnih težav in za hitrejše posredovanje v takšnih primerih,« dodaja Hren. V takšnih izjemnih razmerah se včasih težko znajdejo celo vozniki, ki dobro slišijo, gluhim in naglušnim pa je seveda še veliko težje. Nova aplikacija omogoča poleg pomoči na cesti tudi seznanjanje teh voznikov s cestnoprometnimi informacijami. Vozi pol stoletja »Prej smo imeli velike težave. Če smo na cesti obtičali, smo morali iskati pomoč predolgo, nismo vedeli, koga naj pokličemo. Zoprno je bilo,« pravi o »starih časih« predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič, ki se lahko sporazumeva izključno z znakovnim jezikom. »Zdaj se lahko sam povežem s klicnim centrom, od koder pošljejo pomoč za popravilo avtomobila oziroma ga naložijo,« je zadovoljen Veršič. Projekt je stal petnajst tisoč evrov. Ali so gluhi na cestah bolj nevarni kot drugi vozniki? Lani si je naša oblast namreč celo prizadevala, da bi jim preprečila dostop do volana. »Voznik sem že petdeset let, prevozil sem ogromno kilometrov. Nikoli nisem povzročil prometne nesreče. Treba je povedati, da gluhi bolje opazujemo od tistih, ki slišijo,« trdi predsednik zveze. Zaradi svoje gluhote naj bi imeli vid bolj razvit kot tisti, ki dobro slišijo. Bolj varni kot drugi V Centru varne vožnje na Vranskem so isti dan, ko so predstavili novo aplikacijo, pripravili posebno usposabljanje za gluhe in naglušne voznike, ki se ga je udeležilo približno štirideset udeležen- Varno vozi že pol stoletja. Predsednik Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič. cev. Inštruktor varne vožnje Brane Legan takšne voznike iz svojih izkušenj že dobro pozna. »Ti vozniki so precej bolj natančni, previdni in pozorni. Tudi statistika izkazuje, da so mnogo bolj varni vozniki kot drugi,« pravi inštruktor iz AMZS. »Poslušajo pozorneje in si bolj zapomnijo,« dodaja. Inštruktor varne vožnje Brane Legan gluhim in naglušnim zaupa. Njihovo usposabljanje je podobno usposabljanju običajnih voznikov, le razlaga zanje je natančnejša. Veščine varne vožnje vključujejo spremljanje prometa, pozornost na cesti, prepoznavanje nevarnih prvin in preprečevanje. »Vse to je osnova za čim večjo stopnjo varnosti,« poudarja Legan. Gluhi, ki se sporazumevajo z znakovnim jezikom, se za volanom seveda ne smejo pogovarjati. BRANE JERANKO Foto: BJ ŽIVALSKI SVET 43 KUZA ZA ZGLED Kako izberemo primernega psa? Preden se odločimo za nakup psa, moramo o tem temeljito premisliti. Odločitev, ali bomo družino razširili še za enega člana, je namreč izjemno pomembna. Kako vemo, da smo pripravljeni imeti psa? Vprašati se moramo, če imamo za psa dovolj časa oziroma če smo si ga zanj pripravljeni vzeti. Ali se na začetku, ko bomo dobili mladička, ne bomo jezili zaradi kakšne lužice? Nam ne bo odveč, ko ga bomo morali voziti na potrebo vsakih nekaj ur? Ali ga bomo pripravljeni peljati vsaj enkrat na dan na daljši sprehod in na nekaj krajših? Si bomo vzeli čas za njegovo vzgojo in poleg ukvarjanja z njim doma morda obiskali tudi pasjo šolo? Smo pripravljeni na določene stroške, ki jih prinaša lastništvo psa? Nam načrtovanje dopusta zaradi psa ne bo predstavljalo večjih težav? Če ste lahko na zgornja vprašanja suvereno pritrdilno odgovorili, potem ste verjetno pripravljeni imeti psa. Radi bi poudarili, da psi povprečno živijo približno dvanajst let in da niso igračka, ki jo lahko zavržemo, ko se je naveličamo. Prav tako niso primerni kot darilo, saj mora vsak sam pri sebi iskreno premisliti, če je spo- Psi, kupljeni pri raznih preprodajalcih in rejcih, ki jim je pomemben samo zaslužek, so velikokrat bolni in zdravljenje večinoma celo preseže kupno ceno najdražjega pasemskega psa. (se nadaljuje) Ne pozabite: kupite psa zase, ker sami tako želite in ker ste pripravljeni prevzeti vso odgovornost, ki jo prinaša. soben skrbeti za psa. Prav tako ga ne kupujte otrokom, saj niso sami sposobni skrbeti zanj. Ne pozabite: kupite psa zase, ker sami tako želite in ker ste pripravljeni prevzeti vso odgovornost, ki jo prinaša. Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri psa? Pomembno je, da ne izbiramo psa le na podlagi njegovega videza, ampak da več pozornosti namenimo njegovim značajskim lastnostim. Če se boste odločili za pa-semskega psa, lahko splošen opis pasme preberete že na internetu ali v knjigi. Vsekakor vam priporočava, da kupite pasemskega psa pri odgovornem vzreditelju in ne pri preprodajalcu. Odgovoren vzreditelj bo poskrbel za rodovnike mladičev, ki niso samo list papirja, ampak so dokaz, da pes pripada pasmi, ki jo želite, in da so njegovi starši in predniki opravili vse potrebne teste in preizkušnje za določeno pasmo. Ne nasedajte izgovorom, da lahko dobite psa brez rodovnika, ker je bil osmi v leglu. Ti in še mnogi drugi izgovori so samo potegavščina neodgovornih rejcev, da bi na lahek način zaslužili. Ko boste šli gledat mladičke, bodite pozorni na to, da imajo svetlečo dlako, da nimajo izcedka iz oči ali smrčka, da so bili vsaj enkrat cepljeni in razgliste-ni. Bodite pozorni tudi na njihovo mamo, saj je odraz vzreditelja. Ne pozabite - kupna cena psa je še najmanjši strošek v pasjem življenju. Eva Gologranc (levo) s Hillom in Tamara Jager s Tio. V rubriki Kuža za zgled bosta dolgoletni članici Kinološkega društva reševalnih psov Celje in vodnici reševalnih psov odgovarjali tudi na vaša vprašanja, povezana z vzgojo psa. Pišete nam lahko na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Za prvi sadjarjev Cuprablau Z Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva (Venturia inaequalis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadlem listju. Jablanov škrlup (Venturia inaegualis) V prvi dekadi meseca marca je čas za prvo škropljenje koščičarjev, saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni). Rožičavost češpelj (Taphrina pruni) Breskova kodravost (Tahphrina deformans) FRUTAPON Vsebuje: PARAFINSKO MINERALNO OLJE 980 g/kg Frutapon se lahko uporablja za tretiranje sadnega drevja med mirovanjem do razvojne faze mišjega ušesa (C3 - D) za zatiranje: kaparjev (Coccina), malega zimskega pedica (Operophtera brumata) in za zatiranje zimskih jajčec rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi), listnih uši (Aphididae) in jablanove bolšice (Psylla mali) v: • 4% koncentraciji (400 ml na 10 L vode) za jablane, hruške in drugo pečkato sadje, • 3% koncentraciji (300 ml na 10 L vode) za koščičasto sadje. Zimska jajčeca rdeče sadne pršice Odrasle samice rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi) Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z v 0,8% (800 g/100 L vode) koncentraciji ali Cuprablau Z ultra v 0,6% koncentraciji (600 g/100 L vode), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila). Zelena jablanova uš (Aphis pomi) t Kaparji (Coccina) Strokovno svetovanje: - Nande Osojnik tel.: 031504 512 /nande.osojnik@cinkarna.si Prodaja: - Industrijska prodajalna tel.: 03 427 62 60 /03 427 62 61 hH CINKARNA Listna luknjičavost koščičarjev (Clasterosporium carpophilum) 44 ZA ZDRAVJE Ne čakajmo, da zob Ljudje pogosto pozabljajo napreventivo in redno skrbza zdrave zobe z acneboleti Rubriko Za zdravje ureja Simona Solinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Pregled pri zobozdravniku je priporočljiv vsaj enkrat na polleta (otroci) ali na leto (starejši). Če zobozdravnik zazna dejavnike tveganja za nastanek obolenja zob in obzobnih tkiv, jih lahko naroči pogosteje. Lažje je zdržati enourni obisk pri zobozdravniku kot večdnevni zobobol. Četudi ga tableta za krajši čas morda ublaži, se zagotovo kmalu spet pojavi. Ena najbolj neprijetnih bolečin je zagotovo zobobol. Ponavadi se zgodi, da nam jo zob zagode ravno takrat, ko ni treba, in sicer v najbolj neugodnem času. A pravzaprav jo človek zagode zobu in ne obratno. Skrb za zdrave zobe in listno votlino je ena najbolj osnovnih vsakodnevnih skrbi.Če bi ljudje upoštevali preventivne nasvete (in se jih tudi držali), bi se marsikateremu zobobolu izognili ali ga vsaj preprečili. »Zob nikoli ne zalne takoj močno boleli, ampak se bolečina >oglaša< postopoma,« ptavi Marta Tome, dr. dent. med., spec. otroškega in prev. zobozdravstva iz Zdravstvenega doma Celje. Tako je odhod k zobozdravniku, ko ima posameznik že močne bolečine. samo gašenje požara. Ljudje ob bolečini pgsežemo po tabletah, da si ublažimo muke, vendar je to le lajšanje simztoma. »»S tem namreč ne odpravimo vzroka bolečine. Četudi nekdo več dni jemlje; tablete in omili bolečino, a k zobozdravniku ee ne odpravi, s tem še ne odpravi vzroka. Bolečina ser slej kot prej vrne,«< do-bajazobozdravnica. Zato je treba čim prej na zoboz-draoniški stol. Še posebej takrat e ko se pojavi manjša bolečina. To je? namreč znak, da se z zobom nekaj dogaja. Zdraviti je lažje v tem obdobju kot takrai ko je bolečina že nevzdržna. Zobozdravnik ni »le«zobozdravnik Zobje so del telesa in eo del splošnega zdravja, zato ima preventiva dobar in pozisiven učinek za vse tela, navaja sogovornica in emenja, da Srži stari rek,ii prbvi, da so zobje ogleealo teiesa.Neka,vre spremembe so včasih na zobeh že vidne in lahkv nakazujejo na to, da se je določeno obolenje že razvila v osta- lem delu telesa. Zato zobozdravnik ni vedno samo zobozdrabnik in na zob ni-koline gleda samo kot nekaj, kas je v ustih, ampak mu je lahko tuji znak., kaj se v telesu dogaja. Dobro in pravilna skrb za zdrave zobe se nikakor ne začne v odravli dobi življenja, ampak v zgodnjem otrošavu. Začne ve s preventivo matere, ki j e? prva prinašalka dobrih ali slabih bakterij v otrokova usto. jn tudi zgled staršev dtvoku aeliko pomeni. Obolenje zob ali zobnih tkiv ima lahko več vzrokov. Oletaja več dejavnikov, ki vplivajo na to, kdaj in zakaj se neka bolečina razvije. Poemalo giizemo Ljudje, da bi se izognili zobobolu, lahko največ storimo s pravilno in z zdravo prehrano. Kot pravi To-metova, premalo grizemo. Dobesedno. »eVemo, da sa skozi stoletja in zgodovino kakovost prehrane slabša, vedno več je instant, mehke in lepljive hrane in to ne spodbuja h grizenju. Posledično se pri otrocih pojavlja nagnjenost k težavam v razvoju čeljusti, zob je dovolj, a so preveč nagneteni v če- ljusti,« razlaga zobozdravnica. Zato daje velik poudarek pravilni sestavi obroka. Hrana mora biti čim manj predelana, čim bolj čvrsta, čim manj sladka in lepljiva. »Priporočam tudi čim manj izdelkov iz bele moke, ker ta že v ustih razpada v slad- kor. Treba je vedeti, da so pri grizenju aktivne tudi mišicv, zobje moralo biti ebremenjeni, kar prispeva k z.ravju zob.«« Zdrav pomen sline »Po obroku zdrave in čvrste hrane ta drsi ob zebeh in jih na ta način mehansko ečisti,«« še dodaja Tom etova. Tudi sladki napitki zobem naredijo škoda. »,Ko namreč pneevo sladke napitke, v ustih ni sline, grizemo pa prav tako ne pri pitju, torej sladice stvari ostanejo na zobeh m kvarno vpiivajo na bakterije v ustih in na nastanvk kariesa,«« razkga Tometova. In omenja,°a se pri grizenju izloča slina, ki ima zaščitno vlogo ne samo pri prebavi, ampak tudi pri siščenju zeb ter pri nevtra-sizatiji kislin na zobeh.Do-dazano je, da ljudjo, ki so v etresu. izloeiajo manj eline. nar lahko posleahčno tudi npliva na nastanek bolečin. v zob eh. Nevarno za zobe je kajenje. Kadilei imejo oamreč slabša prekrvavlje-ne dlesni, te st tudi slabše eelijo v primeru ran, zaradi kajenja so vi ustih tudi bolj patogene bakterije, ki pospešujejo nastanek različnih bolezni v uitni votlini. SIMONAŠOLINIČ Foto:SHERPA Kadarčlovek n živa zdravo in čvrsto hrano in ima jedilnik urejen, torej brez vmesnih prigrizkov, je davolj, če si zobe umiva zjutraj in zvečer. Zvečer, da očisti tisto° kav se čez dan nabere na z obeh, zjutraj pa pred obrokom, da se v ustih zamenja ustne flora z manj štodljioo. Čez noč ne namreč v ustih nabere.o škodljive bakterije. Karies nastane zaradi nabiranja zobnih oblog, umazaniji Orane, sline in bakterij na površini zob.Bakte-rejn proizvajajo kisline, ki raztapljajo zobno sklenino, okužba napreduj» do zobnega dentina, sčasoma prizadene zobno pulpo, zob lahka odmre. Gnojni absces je kopičenje gnojaob korenini zoba. Solečina jr navadno utripajona, poveča ve ab grizenju in dotiku, Do vnetja obzobnih tkiv pa iride zaradi kipičenja bakterij v obzobnih tkivih, tkino nabrekne, pordeči in zakrvavi. Sprve je1 vnetje le površiosko, če ga ne zdravimo, pa napreduje v gtobino, kjei povzroči paradontalno bolezen. Preobčušljivost zobnih vratov pomeni, da se dlesen zaradi nepravilnega ščetkanja umika. UREDITE SE V NAJSODOBNEJŠEM FRIZERSKEM SALONU V SLOVENIJI Salon Fantazija je eden najmodernejših frizerskih studiev v Sloveniji. Je prostor, kjer vam pomagajo uresničevati vaše fantazije. Kakovost in dolgoletne izkušnje svoje ekipe kombinirajo z vašimi zamislimi, predstavami in željami. Želijo, da se ob obisku pri njih res počutite sanjsko, zato tudi ob pranju glave ponujajo pogled v zvezde, masažo in vam postrežejo s čajem ali kavo. In vse to po resnično dostopnih cenah. O čudoviti pričeski sanja vsaka ženska, zato so v salonu Fantazija z našo medijsko hišo ob dnevu žena in materinskem dnevu pripravili za vse ženske prav posebno darilo. Ob 8. in 25. marcu bodo vsem, ki boste izpolnili kupon, poslali darilni bon za 50-odstotni popust. Še posebej bodo nagradili eno od žensk oziroma ob materinskem dnevu eno od mamic, saj bodo poskrbeli za njeno popolno ureditev. Le kdo si ne želi striženja, barvanja in ličenja? Salon Fantazija v Miklošičevi ulici 5 v Celju bo poskrbel za fantastično počutje številnih žensk. Kupon lahko izpolnite tudi moški, ampak le za svojo Kupon pošljite na NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom: ureditev | Žreb bo 3. in 17. marca. PFIUL MITCHELL. Salon Fantazija, Miklošičeva ulica 5, 3000 Celje / 031 241 241 www.salonfantazija.si H/salon.fantazija V oOdobju vzgoje in izobraževanja je zobozdravstvena stroka mladim o zadnjih 20 letih eelikokrat položila na sace esnova skrbi za zdrave zobe. To se adaj laže tudi v praksi, saj mladi za higieno in zdrave zobe skrbijo bolj kot starejši. Ali ste vedeli Bolečina v zobeh se pojavi, kadar je zunanja za^itna plast zoba (sklenina) poškodavana ali odstranjena. Ne-tranja plast tako postene nezaščitena, kar omogoči različnim dražljajem (mrzlo, vroče, sladko, kislo) nemotvno prevajanje do zobnega jedra - pu.pe - kjer se vzdražijo zobni žjvčnikončiči. Priporočljiva je uporeba antiseptikov (antiseptične ustne vode in geli), saj zavirajo rast in razvoj mikroorganizmov1 Za lajšanje težav in eezinfekcijo lahko uperabljamo tudi t. i. zobne kapljice, ki vsebujejo etsrična olja cveta dišečega klinčvvca (nagljeve žbice), kafro, tinJeturo mire in kloroform. Uporaba je omejene na krajši čas, ker zaradi visoke vsebnosti t. i< evgvnola nastone nepovratna po&odba zobnega živca. AKCIJA 45 TOP FIT | center za zdravje in rekreacijo Bo rekord ali ne? Bo! Do zdaj lažji že za 144 kilogramov Skupina, ki zdaj že aktivno hujša z Novim tednikom in Radiem Celje, je resno vzela besede Tatjane Škornik Tovornik iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za zdravje. Pretekli teden jim je naročila, da morajo biti pridni, glede na to, da je marsikdo iz skupine za pusta podlegel skušnjavi mastnih krofov. Videti je, da so kalorije uspešno »kurili«, saj so do zdaj shujšali že za 144 kilogramov! Mi še vedno držimo pesti do komolcev, da bi letos podrli rekord v izgubljenih kilogramih. »V torek smo opravili tudi Pretekli teden so se na de-meritve obsega pasu. Skupi- lavnici učili tehnik sproščanja. na skupno meri 207 centimetrov manj kot na začetku,« je dejala Škornik Tovornikova in ko so skupaj v skupini nizali podatke za vsakega posebej, so sledili nasmehi do ušes in aplavzi. Res si jih zaslužijo. Ker so pridni. Te pridejo zelo prav, še posebej, kadar nas v kot stisne stres. To že vedo, saj so minuli teden tehnike tudi preizkusili. Kako so bili pridni doma, pa je spet drugo vprašanje. Dobrodošle informacije pa jim je ta teden nanizala Nuša Konec ODLOČENA SEM H i r*—-C tfllič»'* inRa(liMn Olj« Irena Selič je do zdaj shujšala okoli sedem kilogramov, potiho pa si želi izgubiti 15 kilogramov. V času akcije je pridna, saj smo večkrat slišali, da redno obiskuje fitnes. Prizna, da je bila minuli teden kar »kriza«. Zakaj? »Pust, rojstni dan, pa kakšen kos tortice in kozarček vina,« pove. Ampak kaj hitro doda, da je odvečne kalorije »skurila« na pohodu in da je potem vseeno z veseljem stopila na tehtnico. Zanimivo je, da iz prehrane ni izločila veliko stvari, res pa je, da je omejila količino zaužite hrane. »Včasih sem bila prevelik jedec, ampak res prevelik (pokaže z rokami, o. p.). Nočem pa z jedilnika izločati preveč živil, ker potem mislim, da se bom kasneje znašla v skušnjavi ....« je iskrena. To, da je do zdaj že shujšala nekaj kilogramov, pa se pozna predvsem v počutju. »Polna sem energije,« se nasmeji. »Shujšala sem pet kilogramov. Do zdaj nisem pričakovala več, zato sem res zadovoljna. Počutim se super, sama vidim, da je sprememba velika. Morda ne toliko v teži, ampak v počutju, kondiciji, gibčnosti,« nam je povedala Nataša Vrtačič. Seveda se je Natašin jedilnik dotaknil tudi njenega moža in otrok, kar pomeni, da se je nekoliko spremenil način prehrane in življenja tudi v družini. »Prej v družini nismo jedli veliko zelenjave, danes je to obvezno na jedilniku. Surovo zelenjavo še pojedo, manj pa dušeno ali pečeno. Imajo pa radi denimo pirine ali ajdove testenine, pravijo celo, da so boljše kot navadne. Pa lepo mi je, ker bolj migamo,« se nasmeji. »Včasih so mi rekli, naj se pridem igrat z njimi, pa se mi ni dalo. Zdaj pa se gibam skupaj z njimi in nič mi ni problem storiti. Res sem zadovoljna. Včasih so se otroci rolali, jaz pa sem s seboj prinesla stolček, da sem lahko sedela. Zdaj sedenja ne bo več, ampak se bom rolala skupaj z njimi.« Super! Juričič, dr. med., ki jim je predavala o depresiji. Preveč ali premalo hrane »Depresija je lahko povezana tudi s prekomerno telesno težo. Nekdo se v času motnje zateka k hrani ali pa jo zavrača. Imamo različne primere, nekateri se zredijo, drugi pa celo shujšajo,« jim je dejala o izkušnjah z ljudmi, ki so se srečali z depresijo. »Zato jo je treba pravočasno prepoznati in osebam pomagati, kako to duševno stisko premostiti in obvladovati brez pretirane zlorabe hrane,« je še dodala Konec Juričičeva. Takšna motnja ima več oblik in več stopenj. »Nekateri lahko zelo blago depresijo obvladajo sami, ker spremenijo način življenja, delajo na sebi, se disciplinirajo, se pogovarjajo in so telesno bolj aktivni. Kadar pa je depresija globja, je potrebna strokovna pomoč, da se lahko takega človeka usmeri v zdravljenje z zdravili ali v psihoterapijo. In tudi telesna aktivnost je tudi neke vrste terapija,« je dodala Konec Juričičeva. Ti podatki so pomembni in vedno dobrodošli. Nikoli namreč ne vemo, ali bomo tudi sami kdaj doživeli depresijo ali pa jo bomo znali zaznati pri nekom, ki nam veliko pomeni in mu bomo na podlagi takšnih podatkov lahko tudi pomagali. Na prvi pogled te številke ne povedo veliko. Toda za naše udeležence akcije so ta trenutek številke, ki jim spreminjajo življenje. Gre za razpredelnico, iz katere je razvidno, za koliko je kdo shujšal in za koliko je kdo ožji v pasu. Prihodnji teden bo za udeležence akcije na vrsti delavnica, kjer bodo poslušali o negi kože in o kozmetičnih nasvetih. Delavnico bo izvedla Andreja Knafelc. SIMONA ŠOLINIC Foto: GrupA Tatjana Škornik Tovornik iz NIJZ OE Celje: »Enkrat sem vam pogledala skozi prste! To je bil čas teh presnetih krofov! Zdaj pa morate biti pridni tako kot na začetku. Jasno?« Sicer ni povedala točno tako, kot smo zapisali. Ampak te besede »pašejo« k sliki. Škornik Tovornikova ni tako zelo stroga, a ko pove - pove bistvo. In je za vse v skupini krasna strokovna vodja. 46 RAZVEDRILO Naravne katastrofe in mrk Potem ko minuli konec tedna ni bilo ne neurja ne žledo-loma ne snežnih zametov, kar običajno spremlja radijska dežurstva Jerice Potočnik, je poskrbela za mrk. »Mrkni-la« je namreč mapa z novinarskimi teksti za informativne oddaje. Jerica jo je očitno po pomoti prestavila v drugo mapo in tako poskrbela za predinfarktno stanje urednice radia Bojane Avguštinčič. Iskalna akcija je na srečo obrodila sadove. Brez podpisa Iskalno akcijo pa imamo tudi ob vsakem prispevku, ki ga odda sodelavka Lea Komerički. Iščemo namreč podpis pod tekstom, ki ga redno pozablja pripisati. Ker ni sklerozna niti ne posebej raztresena, sumimo, da ji ime in priimek nista posebej všeč. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Nesmiselno je deliti ljudi na dobre in slabe. So le zanimivi ali pa dolgočasni. (Oscar Wilde) ANEKDOTE Angleški humanist, filozof, politik, pravnik, zgodovinar in pisatelj Thomas More (1478-1535) je izhajal iz skromne družine, ampak svojega porekla se ni nikoli sramoval. Ko ga je nekoč nek lord vprašal, ali je bil njegov oče res samo trgovec, je More pritrdil. Lord se je namrdnil in vprašal: »In zakaj niste tudi vi postali trgovec?« More je odgovoril z nasmeškom: »Oprostite, ali je bil vaš oče res dobro vzgojen gospod?« »Seveda!« je odgovoril lord. »In zakaj niste to postali tudi vi?« ga je vprašal More. Spraševali smo vas, kateri slovenski časopisi so sodelovali pri avto prilogi v prejšnjem Novem tedniku. Pravilen odgovor se glasi: poleg Novega tednika še Dolenjski list, Gorenjski glas, Primorske novice, Štajerski tednik in Vestnik. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Vide Remenih iz Dramelj, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Katera sezona akcije Naj maturantka in naj maturant je letos? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 3. marca, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Otroci in starši Upokojenec iz Prekmurja po telefonu pokliče svojega sina v Ljubljano: »Zdravo, sinko, rad bi ti povedal, da se s tvojo mamo ločujeva po 45 letih zakona.« »Oče, o čem vendar govoriš?« »Čisto enostavno, sine. S tvojo mamo se niti gledati ne moreva več, sploh pa se mi ne ljubi razpravljati o tem, raje pokliči svojo sestro in ji povej.« Sin ves vznemirjen stori, kar mu je bilo naročeno. Sestra začne kričati v slušalko: »Ne bosta se ločila! Ni možnosti, ker jima midva ne bova pustila! Bom že jaz uredila, da se ne bosta!« Takoj pokliče očeta v Prekmurje in se pokroviteljsko razburja: »O čem ti vendar govoriš, kakšna ločitev vendar? Glejta, da ne bosta ničesar naredila, prideva z bratom domov. Lepo pridna bodita in rada se imejta, sta razumela?« Zveza je bila prekinjena. Starček odloži slušalko, se obrne proti ženi in ji reče: »Urejeno, prideta za moj rojstni dan, ampak zdaj me zanima, kaj si bova izmislila za božič?« Pripravljena na vse Lepa študentka v mini krilu pride na izpit. Zavedajoč se svoje lepote reče profesorju: »Pripravljena sem na vse, samo da bi naredila izpit.« Profesor: »Na čisto vse?« Študentka: »Čisto vse! Samo povejte, kaj naj naredim.« Profesor: »Dobro, kaj delaš v petek zvečer?« Študentka: »Nič posebnega.« Profesor: »Potem pa bi se lahko malo učila.« Nesporazum Reče Janez Micki: »Pridi zvečer k meni, ne bo nobenega doma.« Zvečer Micka pozvoni pred vrati in res - nikogar ni bilo doma. Diplomant Politik je diplomiral na zasebni fakulteti. Doma je razlagal ženi: »Če bi vedel, da je tako lahko, bi končal tudi srednjo šolo.« Na kolenih Prijatelja se pogovarjata: »Kako se je končal tvoj prepir z ženo?« »Po kolenih je prišla k meni.« »In kaj je rekla?« »Takoj pridi izpod postelje, da ne bi jaz prišla tja!« Slep Po izgubljeni nogometni tekmi je igralec stopil k sodniku. »Povejte mi, kako je ime vašemu psu.« »Mojemu psu? Pa saj sploh nimam psa!« »Neverjetno! Slep pa brez psa!« 6 8 3 8 5 2 5 9 1 7 6 9 1 4 7 9 6 3 5 3 7 2 4 5 6 9 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Pot v neznano Da dobra orientacija ni ravno na vrhu seznama mojih vrlin, vedo povedati tako moji najbližji kot sodelavci, ki so bili že nekajkrat priča zabavnim pripetljajem, povezanim z mojim ne ravno idealnim smislom zanjo. Še slabše se v neznanih krajih znajde mlajša sestra. No, kadar se skupaj odpraviva v »neznano«, je upravičeno mogoče pričakovati, da bova cilj le stežka našli. In tako je bilo tudi pred leti, ko sva se s prijateljem peljali proti letališču malo naprej od Trsta. Bilo je zgodaj zjutraj nekega februarskega izredno vetrovnega in zasneženega dne. Proti letališču je vozil prijatelj. Na letališču se je poslovil in nama pustil avto, da bi se z njim odpeljali nazaj proti Ljubljani (takrat sem namreč živela v prestolnici). Ker v tistih časih še nisem imela izpita za avto - no, ja, po pravici povedano ga niti »vžgati« še nisem znala - je vozila sestra. Ko sva se s prijateljem peljali proti letališču, nisva bili pozorni, kje se vozimo. Kar se nama je prav hitro maščevalo. Ko je prijatelj »odletel« in je za volan sedla sestra, so se začele težave, ki se jih sprva nisva zavedali. Kmalu nama ni bilo najbolj jasno, kje morava »dol« z avtoceste. In sva se vozili in vozili in še kar vozili. Pa nikjer ni bilo table za Ljubljano ali vsaj za Slovenijo. Čudno. Končno sva le zagledali bencinsko črpalko in sva ustavili. Sestra je šla vprašat, kje za vraga sva in kako lahko prideva vsaj v Slovenijo, če že ne v Ljubljano. Na bencinski črpalki se je našel gospod, ki je govoril angleško (v Italiji je to precej redko, tako da sva imeli prekleto srečo), in nama razložil, da voziva proti Avstriji in ne Sloveniji, še manj pa Ljubljani. Ni in ni se mogel načuditi, kako sva lahko tako »zgrešili«. »No, pa greva nazaj,« sva rekli. In sva šli. Pozorno sva gledali na vse strani in upali, da bova opazili kakšno tablo za Slovenijo. V tem času bi morali biti, če ne bi »zgrešili«, že zdavnaj v Ljubljani. In res, naenkrat sva zagledali majhno tablo, ki je označevala pot za Slovenijo. Seveda je sestra takoj zavila. Primorska avtocesta je bila zaradi močne burje, mimogrede na cesti sva videli tudi prevrnjen kamion, zaprta. Burja je bila tako močna, da REŠITEV SUDOKU 140 3 6 4 7 1 2 9 5 8 2 8 1 9 5 6 3 4 7 7 5 9 4 8 3 6 1 2 9 4 3 8 2 7 1 6 5 5 7 6 1 4 9 8 2 3 8 1 2 6 3 5 7 9 4 1 3 8 5 9 4 2 7 6 6 9 5 2 7 8 4 3 1 4 2 7 3 6 1 5 8 9 je avto, majhen »cilko«, kot sva ga ljubkovalno imenovali, kar poskakoval. Nič bolje ni bilo, ko sva ustavili, da bi pogledali, kje pravzaprav sva. Tako močnega vetra nisem še nikoli doživela. Ker je bila nedelja, nikjer ni bilo žive duše, da bi vprašali za pot. Še danes s sestro ne veva, kako sva se znašli v Novi Gorici. Ker nisva vedeli, kako dalje, sem poklicala mami, da mi pove, kam naprej. Nekatere ceste so bile namreč zaradi nevarnih vremenskih razmer zaprte. V avtu nisva imeli nobenega zemljevida, da bi se lahko vsaj malo orientirali. Mami mi je skušala po telefonu razložiti, kako do Ljubljane, vendar ji -s sestro res nisva poznali tega konca Slovenije - to nikakor ni uspelo. In tako sva se vozili bolj kot ne na slepo. Ko sva prišli do Ajdovščine, naju je mami po telefonu usmerila proti Vipavi. V tistem trenutku sem zagledala tablo proti Črnemu Vrhu nad Idrijo. In spomnila sem se, da se lahko pride v Ljubljano tudi čez Go-dovič. Sestra ni imela pojma, o čem govorim. In me je pač »ubogala«. Te vožnje ne bova verjetno nikoli pozabili. Burja je bila tako močna, da je avto kar plesal po cesti. Ko sva se vozili »po rovtah«, je za nameček še močno snežilo. Vozili sva se nad prepadi, skozi gozdove, dolgo časa nisva srečali žive duše. Ko sva prispeli na vrh nekega hriba sredi gozda, se je mimo peljala zelena lada niva, v njej pa »divjak«, ki se nama je nenormalno režal. V tistem trenutku sva se obe spomnili na grozljivo Teksaški pokol z motorko. Obe naju je spreletel srh. Avtomatično sem pogledala na telefon in videla, da nimam signala. Samo upali sva, da nama kje bogu za hrbtom ne bi »crknil« še avto. In nama celo ni. Po dolgem času sva le zagledali tablo za Logatec in takrat sem vedela, da se ne moreva več izgubiti in da sva na pravi poti, da bova kmalu v Ljubljani. Vožnja z letališča naj bi trajala približno uro in petnajst minut. Najina pa je z vsemi postanki in obračanji trajala reci in piši debelih šest ur. Lahko si predstavljate, s kakšno nujo sva na cilju spili pivo. Kljub mrazu je teklo hitreje kot v največji poletni vročini. POPOTNICA V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka VELIKOST, MOČ SMER POHODAZ NATANČNIM NAČRTOM NRAVO-SLOVJE RIBIŠKI PRIPOMOČEK LUKSEM-BURŠKI VOJVODA PRIPOVEDNA PESNITEV VEČ VRŠIČKOV ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING ZNAMKA ŠPORTNE OPREME ILUSTRATOR MUSTER ALMA KARLIN SNOV, KI POVZROČA ALERGIJO PREMOŽENJE ROMAN JOHNA KNITTLA DEL GORSKE DOLINE ZBIRKE STARIH LISTIN KRAJ V POSOČJU GRŠKA ALKOHOLNA PIJAČA SLIKAR SAMOUK JUDI, PRESELJENI OZEK KOS IZ NEMČIJE V BLAGA V. EVROPO TRTNI HROŠČ MAJHEN ROČAJ POŽIVILNA PIJAČA SLOVESNO KOSILO SL. PIANIST (CIRIL) OKR. ZA ANGLEŠKI NOBILE UMBERTO STANJE OZRAČJA ŠTEVILKA 8 (POG.) KRAJ OB SOČI MAJHNE JASLI KJER KAJ VTEKA PESNIK MINATTI 14 KRAJ V DOLINI SOČE PIJAČA, KI VZBUJA TEK DAVEK OD RENTE UNIKAT ELEKTRONSKA POŠTA (ANG.) INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA PRIPADNIK TURŠKEGA LJUDSTVA MEDVED (SLABŠ.) ARABSKI PLEMIČ DEL LETALA 13 SLAMNATA PREPROGA PAUL EHRLICH NEKDANJI BRITANSKI PREMIER (JOHN) VISEČ SNEŽNI ZAMET DRŽAVA VJZ AZIJI KOS (ŽARG.) NEM. IGRAL. PARLO IZUMRLI GLA-VONOŽEC DEL TRUPA MAJHEN DIRKALNI AVTO ALEŠ PAJOVIČ HRIB NAD SOLKANOM RIS. JUNAKI ... ŽELVE TALIJ SPOJINE PRIJETNEGA VONJA LUKSEM-BURŠKA TV Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za celostno terapijo v Zdrav in pika v Celju 2. nagrada: bon za pico in mehiško jed v Piceriji Verona v Celju 3. nagrada: bon za kosilo v Hotelu Hum v Laškem Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 3. marca 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 7 Vodoravno: GAMELJNE, OTELITEV, BRIOŠ, SR, AIR, AVTO, VB, JLA, LOUISIANA, ESTRI, KOT, IZDATNOST, ATA, VI, MARŠRUTA, ENOJNIK, ETIKA, VREME, DITA, TRNEK, OSMICA, NN, JEAN, TRTAR, MAJOR, EP, ARHIVI, OPAST, 1 2 s 4 5 B 7 B 9 10 11 12 13 14 Ona: Prijeten neznanec vam bo pošteno spremenil trenutne načrte, kar bo za vas nadvse prijetna zadeva. Nenazadnje si tudi zaslužite, da je kakšen teden tudi malo bolj sproščen in lenoben. On: Ko se boste spomnili nasveta, ki ste ga dobili pred kratkim, vas bo zapekla vest, saj bi lahko bilo vse drugače, če bi ga upoštevali. Nekdo vas bo sicer tolažil, vendar vam tudi to ne bo kaj prida pomagalo. Ona: Nikar ne vmešavajte čustev v posel, drugače se vam bo bančni račun precej zmanjšal. To ni vaš teden za finančne transakcije, zato se raje odpravite na izlet v naravo in naredite nekaj za svoje zdravje. On: Prizadevanja na ljubezenskem področju se vam bodo začela počasi obrestovati, saj vas bo nagovorila znanka, ki ste jo že nekaj časa skrivaj opazovali. Nikar ne bodite preveč sramežljivi, ampak naredite odločen korak. DVOJČKA $$ Ona: Ali si res želite pretrgati staro ljubezensko zvezo ali je to le vaša trma? Partner bo zaradi tega zelo prizadet in vam ne bo kar tako odpustil. Preveč živite le za danes, premalo mislite na jutri, medtem ko na včeraj kar pozabljate. On: Partnerka bo od vas pričakovala povsem konkretno odločitev glede zadeve, o kateri sta se pogovarjala pred kratkim. Na prvi pogled bo odločitev sicer težka, vendar bo prinesla s seboj tudi precejšnje olajšanje. UZO, TOLMIN, TL, VRŠIČJE, ORISA, IAN, KAVA, TATAR, ADIDAS, VTOK, BOK, MIKI, LIČAR, KOMAD, AK, NAIVEC, TATAMI, LATENCA, APERITIV, ALERGEN, RENTNINA. Geslo: Do znanja v tujini Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za celostno terapijo v Zdrav in pika v Celju, prejme: Liljana Cukjati, Glavni trg 60, 3313 Polzela. 2. nagrado, bon za dve pici v Piceriji Verona v Celju, prejme: Jure Magič, Zadobrova 112, 3211 Škofja vas. 3. nagrado, bon za kosilo v Hotelu Hum v Laškem, prejme: Albert Dobnik, Polžanska vas 3, 3240 Šmarje pri Jelšah. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: V zadnjem času vas zadevajo razne nevšečnosti in s pametnim ravnanjem lahko preprečite le to, da te ne bodo še večje. A nikar si ne mislite, da bo to povsem enostavno, saj so to le slepa pričakovanja. On: V vas se bo naselil občutek, da vas nekdo stalno zasleduje. Pustite se ji ujeti, da jo boste ujeli tudi sami. Konec tedna boste preživeli v družbi daleč od vsakodnevnih tegob, ki so vam dodobra zagrenile že marsikatero priložnost. Ona: Prišel bo dolgo pričakovan odgovor, toda nikar ne pričakujte preveč, ampak se zadovoljite s tistim, kar vam bo ponujeno, saj se bo za sicer nezanimivo rečjo skrivalo cel kup prijetnih stranskih učinkov. On: Preplavilo vas bo navdušenje nad zadevami, do katerih ste bili do pred kratkim popolnoma hladni. Sprememba vas bo prebudila iz zimskega spanja in lahko si obetate prijeten in razburljiv teden. murn Ona: Ponovno boste dosegli pomemben uspeh na poslovnem področju, kar bo posledica tako vaše vztrajnosti kot tudi pomoči prijateljev, ki vam zanesljivo stojijo ob strani. Pazite le na nevoščljivce. On: V vašem ljubezenskem življenju se bo pojavila neznanka, ki vam bo korenito spremenila načrte. Na začetku bo sicer med vama malo nezaupanja, vendar se bosta na koncu prav čudovito ujela. STRELEC ^ Ona: Neka oseba se bo prijateljsko obrnila na vas z neko željo in najbolje bo, da ji ustrežete. Povrnilo se vam bo z obrestmi. In pomislite malo tudi na svoje prijatelje, ki jih že dlje časa precej zanemarjate. On: Še sami ne boste vedeli, zakaj ste tako nataknjeni in skoraj popadljivi do tistih, ki vam hočejo le najbolje. Tako boste še vedno kuhali mulo in bili gluhi za nasvete. KOZOROG Ona: Postajali boste vse bolj ljubosumni in nič več vas ne bo uspelo spraviti na normalna pota. Pazite se, saj se lahko s takšnim ravnanjem nekomu prav pošteno zamerite. Uspešna poslovnost vas bo stala več, kot pričakujete... On: Prijatelj vas bo naprosil za uslugo, ki mu jo boste z veseljem izpolnili. S tem boste vsekakor pridobili dobrega zaveznika, predvsem pa prijatelja. Sicer boste pošteno utrujeni, vendar na vsak način zadovoljni. Ona: V družinskem krogu se boste počutili tako prijetno kot že dolgo ne, kar bo predvsem posledica vaših nedavnih uspehov na ljubezenskem področju. Pogovorite se s tistim, ki vam lahko veliko pomaga. On: Odločitev o nadaljnjem ljubezenskem življenju bo povsem na vaših ramah, zato se nikar ne obotavljajte, ampak naredite tisto, kar bi morali storiti že dolgo tega. Vse drugo vam lahko prinese le težave. DEVICA Ona: Nekdo iz stalne družbe si že dlje vztrajno prizadeva, da bi našel področje, kjer bi vam lahko kar najbolj škodoval. Poglejte malo okoli sebe ali se kar najbolje zaščitite pred neljubimi presenečenji. On: Zapleti ne delovnem mestu niso tako nedolžni, kot mislite, zato se skušajte čimbolj potruditi. S sodelavci se boste domenili za neke vrste zabavo, ki vam lahko prinese precej pozitivnih posledic. VODNAR Ona: Nikar se ne prenaglite pri odločitvah, ki lahko za dlje časa zaznamujejo vaše življenje. Premislite raje o svojih potezah na ljubezenskem področju, saj se vam lahko neprevidna poteza hitro hudo maščuje. On: Muči vas notranji nemir, saj pričakujete od življenja vse kaj drugega kot to, kar vam nudi. Prevelika pričakovanja se ponavadi končajo tako, da ste kljub uspehu vseeno razočarani. Bodite malo bolj skromni. Ona: Na ljubezenskem področju se vam obeta precejšnje presenečenje partnerja, ki vam bo izjemno polepšalo teden. Poskusite tudi sami vrniti s podobno mero in si tako zagotovite dolgoročno stabilnost vajine zveze. On: Čas bo prinesel svoje in hitro boste pozabili neprijetno preizkušnjo. Drugič raje vzemite pamet v roke, drugače se lahko zgodi, da bo prišel dan, ko je ne boste odnesli tako poceni. In ta dan niti ni tako daleč . OČE RIMSKA 6 4 3 6 5 1o 8 11 g 7 12 48 RUMENA STRAN Barvito ob obletnicah Brez pivovarstva v Laškem, ki slavi 190. obletnico, najbrž ne bi bilo tako kakovostnega košarkarskega kluba, kot je Zlatorog, ki je star 45 let. Zavoljo njegovih uspehov po osamosvojitvi je bila dvorana Tri lilije zgrajena leta 1995, torej pred dvema desetletjema. In v njej je bil tretjič zaključni turnir slovenskega pokala. Ko se je začel, je izpuhtela slaba volja zaradi dirigiranega žreba KZS. In res se ni splačalo sekirati, Laščani so namreč preprečili pričakovani finale med Krko in Olimpijo. Izločili so slednjo in se že osmič uvrstili v finale. Toda še sedmič so ga izgubili ... MSH Foto: SHERPA GrupA V Treh lilijah sta bila tudi Jože Palčnik (spredaj desno), bivši predsednik KK Tajfun, ki je ostal ključni mož šentjurske košarke, in Petar Milovac, dopisnik Sportskih novosti iz Celja. Njegov sin Luka igra za člansko moštvo Tajfuna - tako sta »Pero in Joško« skoraj do zadnjih sekund uživala na tekmi med Šentjurčani in Dolenjci. »Drži obrambo,« je bojda kričal Milovac, a ga Stanko Sebič in ostali niso slišali ter prejeli trojko ... Zdravljico je na svojstven način, tako kot na tekmovanju komercialne televizije, zapela 10-letna Alenka Vozlič iz Ločice ob Savinji. Svoje (ne)spoštovanje do slovenske himne je izkazal trener Krke Aleksandar Džikic (desno), ki ni stal vzravnano in je imel celo roke v žepih ... Trije možje pod hribom Takole zaskrbljeno so se v torek dopoldan ozirali v nebo trije pomembni možje z območja občine Vojnik. V vas Lemberg pri Novi Cerkvi, kjer so se zvečer po grajskem pobočju proti hišam kotalile skale, so takoj prišli med občane (od leve) župan Branko Petre, predsednik Krajevne skupnosti Nova Cerkev Slavko Jezernik in podžupan Viktor Štokojnik. Očitno so vsi trije precej pogumni, saj so se med obhodom pozneje odpravili tudi na pobočje, onkraj zaščitne ograje. Tja, kamor bi lahko vsak trenutek priletela kakšna skala. BJ, foto: GrupA V znamenju svinjskih glav Na smučišču v Lučah je bili v soboto nevsakdanji dogodek. Na 35. veleslalomski tekmi so za nagrado izročili prave svinjske glave predzadnji tekmovalki ter predzadnjemu tekmovalcu ter izžrebanemu predstavniku pokroviteljev. Ta smučarska tekma je namenjena druženju in zabavi ljudi iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki so tesno povezani z gozdovi. Tako se vsako leto zberejo tamkajšnji lastniki gozdov, gozdarji, izvajalci gozdnih del in predelovalci lesa. Prireditev, ki se je je letos udeležilo 55 tekmovalcev, je poimenovana po nenavadnih nagradah. Letos so pravo svinjsko glavo prejeli Eva Suhodolnik, Štefan Farkaš in Albin Robnik. Slednji jo je prejel kot dolgoletni udeleženec tekem, saj so vsi letošnji pokrovitelji svinjsko glavo že prejeli. Še eno svinjsko glavo, za spremembo leseno, izdelano z motorno žago, je za ekipno zmago prejela ekipa Solčave. Organizatorja, Savinjsko gozdarsko društvo in območna enota zavoda za gozdove v Nazarjah, pripominjata, da s poimenovanjem tekme ne želita izražati nespoštljivega odnosa do živali. BJ Nagrade za predzadnja tekmovalca in za dolgoletnega udeleženca veleslalomske tekme za pokal svinjske glave. Naš sodelavec za šport Mitja Knez je mirno spremljal »prerekanje« direktorja KK Zlatorog Aleša Antauerja in uslužbenke Košarkarske zveze Slovenije. Antauer naj bi kazal, da bodo laški košarkarji stali na najvišji stopnički, gospodična pa je bila prepričana, da bodo tam Novomeščani. Žal je imela prav. Ogled filma v primerni barvi Premiere dokumentarnega filma Za srečnejše dni, ki govori o Karlu Destovniku - Kajuhu, sta se v kulturnem domu v Šoštanju udeležila tudi velenjski župan Bojan Kontič in poslanka državnega zbora Andreja Katič, sicer tudi strankarska kolega. Očitno sta se za premiero dobro pripravila in uskladila. Tudi s pravo barvo, ki je primerna za vsebino in sporočilnost, ki jo ima film o Kajuhu. In na katero so, kot večkrat poudari župan Bojan Kontič, v socialističnem Velenju zelo ponosni. RG