Hochlobl. k. k. HotbionotneK, Wieii V Goriei, 22. avgusta 187L IX. „So6a" izhaja vsak petek in velja s po§to prejemana ali v Goriei na dom po&iljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta . . ..- . . ,. 2.30 6etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-slanicah" se placuje za navadno tristop- uo vrsto: 8 kr. L« st tiska 1 krat ZaveCe Srkt po prostoru. SOČA Posanvezne Sfevilke se dobivajo po 10 soldov v Goriei v tobakarnid v go-sposki ulTci - blizo „treh kron*.*. , in. na strtrem trgu.— V Trstu v tobakarni-' ci „Via della ca*rrma 60". Dopisi naj se blagovoljno po&iljajo urcdiiistrii „Snce'- v Goriei v Mailing-ovi Hskarni, mirounina pa opravniStvu;,So5ftu na Korenjiv Sticsa-vi hifii it. 268 II. nudity. Rokopisi se lie vrafiajo; dopisi naj .se blagovoljno frankujejo. — Delalcem 'n di-iigim ncpremofcnira se naro&iiua aiia, ako se oglase pri urodnifttvu. Obdinsko gospodarstvo v Goriei. (Konec.) 2upanovo poro&lo trdi, da niso navadne mestne potrebe zakrivile dolga 500.000 gld., tudi ne trma in luksus; ampak da prihaja doig od tod, kcr se je mestua obcina po 1. 1850. v vseh ozirih napredovaje preuravuala in se je od ristih dob do danasnjega dne dovrSilo muogo neobhodno potreboih ali vsaj jakoko-ristuib del. A 6e se ozremo v ono dobo nazaj, ko je zupanil dr. Visini, t. j. od 1. 1863 do 1. 1809, ter prcteh-tatno, koliko je obcinbki zastop uze taki'at storil /.a razvoj in olepsavo naSega mesta in koliko je v ta na-men potrosil, vidimo, da se ogromni dulg ni nabral zaradi nav6denih uzrokov; marivec se prepritiano, da je uze v oriem Casu mesto cvrsto uapreduvalo, da se je mnogo popravilo, prenaredilo in zboljsalo, kar so zahtevale ideje in potrebe uove dobe: Pomno&le in zboljsale so se ljudske sole; ustanovili otroCji zavodi (asili), uravnale zdravstveuo in gospodarske razuiere mestnih dobrodeinih zavodov; poinno2ilo se je Stevilo OBkrbovancev v mestni sirotua»uiui; uatuuovilo dru&tvo rokodelcev za vzajcmno podpoio; zdravljunje revnih bolnikov izrofiilo diugeinu iz nwitne blagajniue placa-nemu zdravuiku; omejilo, kulikor mogocu, poulicuo berafienje; osnazili so se mestni trgi in ulien; uiuoge hi§e „za uiesnieaniiu so dobile po prizadevanji mest-nega zustopa pvepotrebno svitlobo in zdrav zrak; do-vrsil se jenovi tig za seno; preuravual zelenjadni tig; nekatere uiice so se razsirile in mnogo so kanalizo-vane in popoluoma vredjeue; inestna razsvecava se je izdatno zboljsala; iz javnega vita so se odsti anile neke ne-prilifinosti, ki so kratiie krasoto preljubljeneinu spre-hajaliiacu; osnovala se je pozarna strata itd. — Tudi je takiatui mestni zastop nabral uze muogo gradiva za prihodDJe zboljsanje mestnih raziner; posebno pa je tehniCui odsek pretresaval, kako mestu priskrbeti obilno m n o 2 i n o dobre pitne vode. ObCinski rai:uui takratne dobe pa razkazujdjo jasno, da ni mesto pri vseh na§tetik obeno koristmh zapocetjik naiedilo po letu 1866 nobenega novega dolga; uasprotno, da je od 1. 1864 do dne, ko je po-lozjl dr. Visini ob&nske vajetivroke svojemu nasled-niku (i. 1839), pop'.aCalo nad 30.000 gld, dol&iih za-sebnikom in javuini kredituiua zavodom, tako da se je ob'-lnaki do'g, zapopaden v razdol&tvenem uairtu, od 172.H9 gold, kolikor je zoaSal leta 1864, zuizal na LISTEK. HI. obt'iii zbor Cedlijiuega druistva v LjubJjaui. ) Cerkno 10. avgusta. Leta 1876. je skozi 3 dni zborovalo v Gradecu wOb6no nemSko Cecilijino dru§tvo.tt PriSlo je muogo Slovencev (tudi troje goriskih) poslusat predstave nem-§kih pionirjev na cerkveno-glasbeuem polji. In te jim tako dopadejo, da se koj tarn 2e posvetujejo, kako cudi Slovencem ustanovit enako dru§tvo. Kar je tri-najstorica v graSkem fran6i§kanskem samostanu zbranih Slovencev sklenila, to se je nad vse nade dobro zvrMlo. §e tisto leto se ustanovi v Ljubljani BGecilijino dru-§tvott z namenom, preustrojiti zanemarjeno cerkveno glasbo; in koliko je do sedaj 2e storilo, pokazal nam je III. obeni zbor dne 7. avgusta v Ljubljani. Ponosno sme Cee. drustvo sedaj gledati na svoje triletno delovanje in nima ved bati se za svoj obsta-nek. Kajti ono stoji na trdni gmotni podlagi, ima lastno orgljarsko Solo in drustven organ, na 6elu svo-jem pa upljivne in, kar najbolj vazno, tudi delavne, vnete mo^e. *) Kor je mej naiimi Sast. ditatelji mnogo prijateliev corkvene glasbe, sprejeli smo radovoljno lanjmivo poroSilo. e Y Op. wwd, M8.548 gold., zraven tega s§ je placalu 0000 gold, druzega dolga, dalje 0024 gld. za dela v poprejinji dobi dovrSona in za druge namene, za 6000 in toliko goldiuarjev se je kupilo raznd oprave, 11.029 gold, odrajtalo prehmnitum zanepremo^ne domace bolnike, katere gtroSko je prcd postavo od 3. novcnibra 1803 zalagala dezela. Vse to jo Slo iz navaduihob-finskih dohodkov; kajti po letu 1864 ni nalo^il obeiuski zastop nobenega novega davka •— razun dav-^ine od psev, — niti ni povikgal obstojedih obcni-skih nakladov. — Kako se more po tem takcm trditi, da izvira dolg pol uiilijona goldiuarjev iz napre-dovolno vscstransko prcumvnavo mestne obfiine po» CcnSi od 1. 1850? Ne! nikakcr ni r«s, da je sedanji razvoj goriSko-ga mesta zasluga danadujega oskrbnifitva; mesto je lepo napredovalo in se ruzcvitalo wte v Visini-jevi dobi, in je pri vsein teiu Se plafievalo svoje dolgove. Ldaj pa jo 7a\Mo v finnnCnem oziru moimo pesati — zabrelo jo v ogromui dolg pol uiilijona in da bi hq mu ne bilo posrceilo posojllo—-primoruno bi bilo po-suenmti lepo Florendjo, to je mirediti „ba like rot". Zustonj j« toivj segati v obttiifiko gospodai'Htvo poprcjsujih easov, da so opravifiijo uapakc sedanjih g'ospodai'jcv. Za 200.000 gld. dolga, kolikor ga je bilo I. 1874, bi se bilo mesto g&isoma lahko razdolzi-lo, ako bi bili sedanji wpatroB coiiscriptitt tako gospo-darili, kakor je gospodaril mestni zastop za Casa ve-lczatilu2eiiega dr. Visini-ja, m da bilo vsled tega por treba pretrgati vse napn><|o.v>.nje v dulm in po potre-bah noveje dobe. he var^iio in previdno gospodariti je trebalo in glede uovih podvzutij ozirati se ua inest-no premo2enje, na denarne mofii meSC'auov in na le-tine. Mesto tega pa so se vGdli prav velikomestno, imeli so, kakor se pravi navadno samogoltnim otro-kom, veCe oCi nego 2elodec, vsa veC ali mauj potreb-na javna dela so hoteli naglo in velikansko izvrSiti— prevstvariti so hoteli prijazno a pohlevno Gorico kar Cez nofi v gizdavo avstrijsko Nizzo; — in tako se je zgodilo, da je nastala necega dne v obcinski bla-gajniei tolika su§a, da bi bili kmalo mestui slu^ab-niki in drugi po raznih zasluzenih plaCilih pra§ajo& —-na suhem ostali. Tako se je vsaj takr&t po vsem mestu govorilo. Pa to je bila le zacasna zadrega. Stalna zadrega je nastala iz v zadnjih 4 letih doras-lih 300.000 gld. pasivov, kateri so, pri^teti k stare-mu dolgu nakopicili mestn ogromtio breme pol mi-lijona, ki se ima potoin letosnje kreditne operacije poravnati. ObSni zbor se je vrSil strogo po progranm. Se-Slo se je bilo veliko udeleznikov. S KoroSkega smo videli zabniSkega dekana L. Frfinika s kaplanom nje-govim. Gori§ko je zastopalo 7 cerkljanskih cecilijancev. Ob osmih zjutraj bila je v stolnici slovesna sv. masa, ki jo je slu2il druStveni predsednik prefi. g. pro§t dr. Jarc. Pod vodstvom g. Foersterja peli so §enklav§ki pevci zdru^eni s pevci orgljarske §ole lepo, pa kratko Rampis-ovo ma§o „Cunibertu. Pred Kyrie in po odpetem „Dona nobis" peli so introitus in com-munio koralno, enoglasno s spremljavo orgelj. Gra-duale in offertorium pa je pel zbor brez orgelj, — Petje je bilo zares Vzorno. Nek svetan poslugalec roi je rekel: pri takem petju mora clovek veren postati, ko bi tudi prej ne imel pr,»v nobene vere. Zelel bi si navzoCne na§e gori§ke pevce in or-gljavce, da bi sliSali, kakodno mora biti pravo cerkveno petje. Tu bi se u&li, kako naj se pri«5ne peti, kako konCuje; kako se poje piano, crescendo, forte, s povdarkom itd.; tu bispozuali, kakoSno je pravo, po-bo^uo petje. Potem bi ponehala pravda po"GoriSkem, zlasti po Brdih, kje se bolje poje, ampak marsikteri, <5e ne vsi, bi moral reel: „do sedaj smo lekriCali, da, rjoveli takrat, ko smo mislili, da smo izvrstno peli." Orgljavci bi pozvedeli, kakosne naj bodo preludije, kakoSna spremljava, da je dostojna, da glasov ne prevlada, ne prekriCi, Zares veliko se nam je Se uLiti, Dober pevecSe ni ta, M ima prijeten gifts, ki $ma po notah peti j Knjizica „La Verita* razpravlja dalje posamezne tofike iiupanovega poroCila, pa le povrlno in sem ter tija polemizuje ceW nekako malenkostno. Eato jej m maramo vile slediti; aaj bo na§im Cast, Citateljem za-dosta, kar smo priobCUi, da spoznajo gospodarske raz-mere na§e lepe Gorice. Da bi imeli „vox in capitulo" hoteli bi k «kle-pu Se ofietom stareSinom priporo^ati, uaj si v sree vtisnejo in zanaprej djansko izvrSujejo zlate beeede ^upanove: „Bodimo strogo varfini tudi v navadntti strolklh, odpovujmo se vsakemu nbvoiuu zapofietju, vsakej preu» ravnavi, doklcr se no zboljSnjo kmetijsko, knpiiijsko nizmci'e v de^eli in mestu tako, da ae obfiiiiBki'do-hodki naravno pomno^' porazvojn gospodarskegapro-meta," Dopisi. V GoriCl 20. avgusta. Cesnrjev rojstni god smo praznovali lotos v uagein mestu s tiho slovosnoHtjo. Kako bi drugaCe, ko ni onih elementov tukaj, kateri dtg'cjo mestu pravo iivahiiosit ?' Muze so razkropilo svojo vedu^idjuo Credo po dei^cli, da st na domaCl pasi odpo&je in okrepi. Bojeviti Mars jo odpeljal svoje kropke junake na vojno veibanje v Postojno,— vsi ostali pa smo, po dijasM reCeno, filistii in mani-hejci in enake ba^o ljudje, ki se no zmenirao muogo za posveteu Sum, ampak uftvaino najrajSe rpost for* nacem bonam pacem." Toda stoj! emh bi bil pa ven-dar kmalo pozabil, ki so u2e davno skrhali na golskih klopeh nabrusene urna mece, ter se Martove oprave boj6, kakor Skrat meniSke kute, pa se tudi ne more-jo v§tevati ni mej nlistre, ni mej manihejee: to so na§i Bi r r e d e n t a r j i", kateri imajo za cesarjev rojstni dau in god in za enake slovesne prilike vedno pri* pravljena posebna vosCila in posebne veselice. Letos so se tudi oni vjemali z obCno tihoto, ter so opravili svojo patrijotiCno (?) nalogo brez kriieCih revolucijo-narnih tribojnic in brez pokajoCih bomb. Haztrosili so samo v ponoCnej tiSini na cesti od ielezuiCne po* staje do Gorite par stotin svojih proklamov, importi-ranih brez dvoma iz sosednjega Vidma, kder je glav-na kovaCnica za orozje, kojeima o sv. nikoli oavo-boditi „nere§enoB Italijo. Pomenljivo je, da se ime-nuje cesta, na katero so „irredentarji" nasejali svoje treba mu je Se Sole; treba glas svoj uiiti, prav for* mirati zuati, da — celo usta prav odpreti marsikteri Se ne urne. Nad vse dopadli so mi responzoriji, peti koralno s prelepo spremljavo na orgljah. To so prav zabela k drugemu petju, mi je nekdo djal. Ob desetih se je prieelo zborovanje dru§tve-nikov v krasni dvorani Skcfijski v navzoCnosti prevzv. g. kuezo§kofa Janeza Krizostoma. K zborovanju se je zbralo nenavadno veliko Stevilo duhovnih in svetnih gospodov. G. predsednik pozdravi s krepko besedo zbrane ude, ter izreka ob enera zahvalo milost. g. knezoSkofu, ki je zares druStvu v prospeh veliko pomagal in mnogo grtvoval. Neutrudljivi g. tajnik J. Gnjezda poroca potem o dvu§tvenem delovanji, ter nas iznenadi s prcveselo novico, da dobimo kmalo toliko potrebno cerkveno pes-marico. V ta namen se je bil prej ustanovil poscben odsek, ki je po Slovenskem nabiral lepih pa ie vdo-maCenih napevov. (Samo iz KoroSkega je nek gospod blizo 300 cerkv. pesem poslal.) Iz ten zbirk se je zbralo boljSe blago, ki ga izda Mohorjeva dru^ba za prihodnje leto svojim udom na notah za eden glas. Pesmarica bode obsegala: 1. pesmi za nedelje in praz-nike, 2. Matere Bo2je, 3. angelov, 4. masne pesmi, j 5. razne pesmi, 6. Ordinarium missaeaslov. prestavo, ' 7, Utanije. Vse to pa v slovenskem, nekaj tudi v la-tinskeV jejsiku, Ti napevi yridejo ie noslefl barmo^ razbojniSko seme, „Corso Francesco Giuseppe" y spomin na dan 5. aprila 1875, ko je Gorica, ko je I delela zustopana po ogromni mnolici svojega prebi-1 valstva, z nepopisljivo navduSenostjo sprejela svojega 1 preljubljenega vladarja, ki je po tej sijajno okijicani ceati 2 velikim spremstvom slovesno vhajal v»*fc**o.— Takrat naj bi se bili prikazaU videmski p*i§av-ci se svojimi Sirokoustnimi proklami, okustgi ft bili na mah sad svojega semena. Po noci, skrivai ifcajajo tatovi—a ne poStenjaki. Sicer se pa lojalen Goricaa za tak# afrotjt ne ztaeni, ampak obhaja mirno in nemoteno avtje patei- I joticne prazoike. I Na predvecer cesarjevega rojstva ja »estnaf»4-ba sviraje prehodila glavne trge inulict *» spwaMjaU 80 jo poiarni strainiki t ,paradi« z vtHkimi voMeni-mi bakfyuni fin ne kakor lani z lamflcwn). Veae-lega sprevoda ae je oklenila ogromna imwiica.—Dm- | go jutro so v celej okolici pokali topici in od vseh ¦trani se je slisalo veselo pritrkovanje; ˇ mestu pa je bila ob 10. uri slovesna maSa v prestolnej cerkvi se zahvalnico; pontifikoval je prew. knezo-nadskof, a navcocni so bill vsi nacelniki in viSi uradniki po-litiskih, B0dnij8kib,financnib,gozdnih,in§olski!;obla3t-nij, zastopniki deielnega odbora in obcine in kolikor je civilnih in vojaSkih dostojanstvenikov vGorici,—pa mnogo ljudstva. — Nasi Podtorncani pa so napravili velikansko „Sagro" na predvecer in na vecer cesarjevega rojstva, seveda, z javnim plesom, na krasno v deielnih in cesarskih barvah ovencanem plesiSCi pred cerkvijo sv. Roka. Pri vhodu na trg je bit postav-Ijen okusno v zelenje ovit slavolok, okiucan z avstrij-skimi zastavami in 8 patrijoticnimi napisi. ZveCer krasna razsvecava in priliganje umetnih opjev. Ljud-stvo se je oba vecera tako strasno gatilo okoli obsir-nega plesisca, da je bilo obcevanje po trgu sv. Roka j popolnoma zaprto. Sploh so se Sentrokarji tako do- j bro imeli—da kremarji morda Se danes Stejejo nabra-| ne novce, druge pa—glava boli. Poatava o Solskem nadzorstvu, veljavna za naio pokneleuo gronjo, dolocuje, da „ttajvisaLolska vodilna in nadgledna gospoeka v dezeli |e c. k. delelno §ot-sko svetovalatvo* in da spadajo pod njo med drugim tudi srednje sole (gimuazije in realke). Neki para graf v tej postavi pa odkazoje del sol. svetovalstvu v zadevah njemu podveiienih Sol podrocje dozdanjih deielnih naniestniStev. V* to podrocje je spadala, ko- | likor nam je znano, tudi pravica predlagati one ose-! be, ki so se imele nameScati kot ufiitelji alt ravnate-Iji na doticoa utilise*. Le iz posebnih sinibenih ozirov je minister za nauk vcasih katerega ncitelja sam prelozil iz eneslulbev drugo—a to le izjeinno. Zdaj pa postaja ta izjema, vsaj glede" naslh srednjih Sol—pravilo, in postavno pravilo se je spremenilo v izjemo.—Pred par leti nas je Stremayer-jevfi eksce-lencija raznenadila z imenovanjem dveh novih ravna-teljev za gimnazij in realko in raznenadil ni samo nas priprosto obcinstvo, za katero jenajbolje, damol-ii in placuje, ampak §e skoro vise je [raznenadil del §olski svet, in kakor smo slisali, celdces. namestnika samega, kateri so kar stnneli, ko je necega dne „Wie-ner-Zeitung" poiocala, da dobimo gg. Pan tke-ja in Schreiber-ja kot ravnatelja naiib srednjih sol v Go-rico. C. k. deielni solski svet, v katerem, de se ne motimo, ni sedel takrat noben zastopnik deielnega odbora, ampak so zborovali rami c. k. udje — je v preveliki svojt osupnjenosti molCal: conticuere omnes. sotani ter a primernimi preludyami v posebni knjigi za orgljavce na svitlo. Udov je itelo druStvo 333 irvih, 10 jib je do sedaj pomerlo. Duhovnov je vpisanih iz ljubljanske Skofije 216 in samo 10 (!) iz drugih Skofij. Eaj delate Vi muzikalno izobrazeni gg. duhov-niki, da sevto druStvo nevpiSete? Saj dobite Cerkv. glasbenika skoraj na pel ceneje, povrh pa se vsako leto kako muzikalno darilo. Pevovodja g. Foerster nam poroca o orgljarski Soli, ki je Stela letos 28 ucencev y dveb oddelkih. — Podticaje se v tej Soli brezplacno v vseh organistu potrebnih reCeh, kakor na glasovir, na orglje, petje, harmonizacija, kontrapunkt, fuga, ceI6 liturgije se jim nekaj predava. V soli imajo orglje, harmonium in gla-sovir za porabo. Eaj lepo je videti te uCence razne starosti (od 12—30. leta, cel6 50 leten uCenec je bil med njinri) kretati se krog inatrumentov. Veselje do cerkv. glasbe jim je kar brati raz obraza. Pa se tudi pridno ucijo in kpo napredujejo. Ti bodo pravi misijo-narji sv. Cecilije razposlani po Slovenyi prenstrojit naso zanemarjeno cerkveno glasbo. Letos jih je 5 do-bilo spricevaio sposobnosti, vlani 3. Dohodkov je imelo cee. d. v preteklem d. leta 1942 gL 21 kr., stroskov pa 1076 gl. 56 kr. Ostane Se gotovine 865 gl. Izmed potroSkov Se je porabilo 580 gl. kot ho-norar nciteljem orgljarske sole, 280 gl. pa za instru-mente. 856 gl. so posamne cerkve ljub. skofije skup ijolile. Kaj, ko bi tudi pri nas cerkve v enak namen akup skladale PrejSni donesek k Solskemu zakiadu je izostal, naj bi se pa vpejja! donesek v proapeh •cerkvene glasbe. * poYoril je Be Oa^'e ?oet cecilijanec p. E Sattoer Lani je bil zopet en profesor ex. off.oposlaa na naSo gimnazijp}, a premes^enje je bilo vsaj v tern opravice-no, da je zavod, kder je bil doticni gospod poprej v sluibi, prensinl, alt vsaj zacel prenehavati, in da minister stalno nameSSenema in jako sposobne-mu profworju moral odkazati drugo mesto. Z/iaj pa beremo, da je minister imenoval zopet necega Trzacana Henrika Ma j o n i c a kot profesorja na geriikem gimnaziji. Kakor vsekaie, pride tagosp. na dr. Frapporti-jevo mesto; vsaj drugo ni izpraznje-no.—Glejte to.ej! komaj jepretekel doner teden dni, od kar je velezasluieni Frapporti vpokojen — oie ma je imenovan naslednik. O sluzbenem razpisu, o predloga dez. Sol. sveta, o izboru najsposobnejsega mej kompetenti, o navadnihj postavnih formalnostih— ni duba ne sluba. Sluzbeni oziri so morali biti gle-de g. Majooice, — kateri vtegne biti izvrstna moc, mi ga ne poznamo, — posebno nnjni, da ga je eksceleucija Stremaer poldrugi mesecpred zaCetkora lolskega leta ex. off.o imenoval. In naS vis. e. k. deielni Solski svet, kateri je molcal pr-vi in drugi in tietjikrat pri takih imenovanjih „aus DinstesrUcksichten", — gotovo ne bo hotel 2altti tudi zdaj preljobljenega nam ministra—_ brezuspeSni-miugovori. — Mi pa vprasamo zdaj, ko beremo dan za dnem,. da se hoce sedanja vlada strogo drzati ustavnega okvira: Je-li tako konsekventno preziranje c. k. deielnega Solskega svetovalstva pri imenovanji uiiteljskega osebja za naSe srednje Sole—ustavno? Iz KobariSkega, 11. avg. (Izv. dop.) Narodna zavest je pri nas popolnoma razevetena; porok sonam mnoge besede in narodne veseliee v naSem prijazttem trgu, v Kobaridu. Tudi 10. avg. so napravili nasi na-rodnjaki besedo; Zganova dvorana je bila polna jd-lidnih gostov in domacega ljudstva. Pofestili so nas se svojim prihodom deielni Solski nadzornik, gospod K Iodic z blago gospd in druzino, deielni po-slanec, g. Pagliaruzzi z druzino, delelne sodnije svetovalec g. Defaci? iz Trsta z dralino, profesor Plohl izGorice,odvetnikg.Nikoiaj dr. Tonkli, adjonnkta gg. Defacis in Fabris, mnogo gospej in go-spic iz Tolmina in precejSno Stevilo univerzitetnih in gimnazijskih dijakov in bogosiovcev. Izmej domaiib smo zapazili posebno lepo Stevilo zastopnic lepega spola, kandidatioj na tukajSnem pripravljalnem zavodu, tudi moSki svet je dal precejSni kontiugent. S kratka: prostorna zganova dvorana je bila napolnjena uka-in zabave-leljnega obcinstva razlicnega spola, razlicnih stanov, razlicne omike. : O petji ne bodem mnogo govoril. EobariSki pevci so znani; kdor jih je kedaj sliSal, mi mora piitrditi, da na celem GoriSkem nij boljSih. Tudi gospice Mi-mice Pagliaruzzijeve nocem posebej hvaliti; a njenib pevskih zmoznostih so pisali uze ve§ci strokovnjaki, h katerim se pa jaz nikakor ne morem pristevati. Omenim naj le goli faktum, da je vzbudila se svojim samospevom viharen rokoplosk, in da je morala dva-krat nastopiti. Ne^esa pa ne morem in ne smem za-molCati. G. K. je zadnje dni odpovedal svoje sodelo-vauje kot pevovodja, pevec in igralec. S tern je spravil aranzerja cele besede, stud. jar. g. Pagliaruzzija gotovo v veliko zadrego. Ali korajza veljal V g. Hrasta vdobi naS direktor castnega namestnika pevovodje in pevca, in ulogo v igri podeli kredskema uCitelju g. obSirno o reforrai cerkvenega petja, prefekt Dolinar pa bolj aforistiiino o liturgiji pri litanijah in delenju blagoslova s sv. R. T. ter priporocai poprijeti se rimskega obreda, kakorSen je pri nas v goriSki nad* ; skohji ze v navadi* Temu zivahuo ugovarja Spiritual | g. Flis, ter predlaga naprositi pieC. g. knezoskofa, naj j prepove vsako svojeyoljno novotarenje v liturgiji, dokler ne pride na svitlo popravljeni obrednik ljub. Skofije. Po sprejetem nasvetu je bilo letoSnje zborovanje koncano. Popoldan ob Stirih je bil v stolnici Se nekak cerkven koncert. Pelo se je nararefi 10 lepih pesem za razne Lase cerkv. leta, in sicer vecjidel brez or- [ gel j; nektere pesmi vkvartetu, druge scelim zborom. To predavanjeje bilo nekaj posebnega. Tu se je lehko spozualo, kaj da zamoreta Sola in tehnika pri petja, kako da izurjeni pevci marsikteri na videz suhoparni pesmi lepoto in zwahnost podeliti znajo. G. Fdrster nam je rekel: „Gospodje, ce se Vam kaka peoem zdi dolgocasna, ne jo hitro zavrefii, pojte jo hitreje in efekt bo gotov. Zraven bolifine »Oj dete nam je ro- jenoB, mi je najbolj dopadla P. A. Hribar-ja postna ,0 greSnik", ktero so samo cetiri peli. Sploh so P. A. H. kompozicije prav lahke, uraevne in lepe. One tako reko6 vpeljujejo k cecilj. petju. Nobena cerker bi ne smela jih pogreSati. Dovolj so nam ze Bihar, Vavken, Cvek in dr. pokvarili okas o pravem cerkv. petja; treba, da se vendar enkrat lotimo kaj boljSega. I ZveCer je bila ^pri ZvezdiB skupna zabava, kjer I so se cecilijanci v prijaznem pogovoru med seboj po- I menkovali o svojih telnjah in uspehih, o svojih nadah in namerah. Zarad pomaujkanja vojaSke godbe, ktere I sedaj v Ljubljani ni, so pa cecilijanci aami pod vod- S itvom g. Valcuta marsiktefo krepko zapeli. Vrstile Bratini. G. K. zasluzi zaradi svojega neraozatcga ve-denja javno grajo, bodisi da so bili uzroki taki ali taki, kajti moi mora biti vedno moz! Tern hvalevrednejSi je pa vztrajnost in pogum g. P. — Sa-loigri ,ona me ljubi" in „gluh mora bit;,t ste bili jako srecno izbrani. Prva ugaja vzlasti izoorazenemu ob-fiinstvu, in druga mora tudi pros temu ljudstvu dopasti. Naloge so bile prav dobro razdeljene. Posebno pohva-liti mo,am gospici Pagliaruzzijeve Mimico in Fanico Treo, in gospe Dominko in Gruntar, ker so svoje na-loge tako gladko in naravno igrale. Tudi zarad i tega so posebne hvale vredne, ker tako rade obljube pod-poro dobremu in koristnemu nam«nu, Drugod je treba delati milostljivim gospicam in gospem tisQ6 in tiso5 poklonov, predno se najmilostljivejSe odlofiijo prevzeti kako ulogo. Toda s tern nikakor nofiem kratiti go-spodom zasluzene hvale; vsi so bili fautje na pravem mestu. Tudi knjigopasek te je poSteno trudil, obCin-stvu ustreCi; ali v tem je malo zabredel. Pisatelj in igralec se ne smeta nikdar ravuati po okusu nilega ljudstva, ne smeta biti su^nja; merodajna jim mora bili sodba izobrazenih moz. BWer den B e s t e n seiner Zeit gtmug gethan, der hat gelebt fttr alle Zeiten." Pomniti je tudi treba, da „omne nimium vertitur in vitium". Stari, kiasi5no izobrazeni, zaljubljem norec postal je navaden — Facauapa. — Junak celega Vetera je bil pa brezdvombeno „§or Nac". Moj prijatelj nij v posebnem glasu, da bi bil vesel in dobre volje. Mnogokrat sem ga uze videl pri besedab in drugih veselicah; ali bil je navadno cmeren in till, biado si je cesal z rokama, gledal v tla, in nemirno sem ter tija korakal. Nocoj je bil pa „Sor Nac" ves drugacen. Bil je dobre volje, pel je, pil in celo — plesal; sploh bil je popolnoma pomlajen. Moj prijatelj tudi nij v posebnem glasu, da bi bil cestilec lepega spoia, Bil je sicer dalee" po svetu, bil tudi po salonih, videl je, kako so galantni gospodicr gospem in gospicam roke poljubovali in se uklanjali na desno, na levo, spred in zad; ali „Sor Nac" je bil za take neumnosti gluh in nem. Vrnil se je domov, nepokvarjen v sreu, nepo-kvarjen v vedenji; ostal je sploh skoz in skoz natoren clovek. Ali kaka sprememba nocoj! Stari „Sor Nac" je dvori! gospem in gospicam, delai je poklone, lju-beznjivo se je I njimi pogovarjal in je celo -— plesal I Svojim ocem sem komaj verjel; nastavil sem si naoc-nike in gledal in strmel. „Sor NacM jc bil danes sa» lonski mol. Mislil sem si: „na svetu je pac vse mo-goCe". Hie bi se tedaj ne cudil, ko bi v kratkem sli-Sal, da se je stari moj Nac zagledal v kako lepo Eranjico in da se je — skisal. Prosit „5or Nac"! Izza Svete gore, (Izv. dop.) Zadnji obSni zbor „Siogeu je svojemu novemu odboru narocil, naj stopi v dogovor z „Edinostjott in sploh s trzaSkimi rodo-ljabi, glede veiSe edhiosti v narodnem prizadetjii. V ta namen je g. drzavni poslanec Nabergoj povabil ve5 odliCnih narodnjakov v Nabrclino na pogovor dne 10. avgusta. Obialovati je, da je doticm shod prestri-gel ono namero, rekSi: „naj bode m vse primorske Slovane eno samo politiSko dmStvo v Trstu in to naj ima svoje glasilo." V Trstu je pac toliko Slovanov, da bi tarn raogli vzdrzevati eno politiSko druStvo in ako so zdruzeni Se z okolico in Istro, imajo pac o-bilen delokrog. Nikakor pa ne morem umeti, da hi eno samo drnStvo, naj ima sedel v Trstu ali kjerkoli, moglo uspeSno delati v vseh treh primorskih delelicah. so se navduSefte napitnice, pri kterih tudi Goricani nismo bili pozabljeni. S leljo „k letu vsorej, da se zopet vidimo1* smo se razSli. ObM zbori cecilijanski imajo prelep namen, ne samo pokladati racun, tako rekoc bilanco postaviti, o napredku v preteklem letu, marvec s svojimi predsta-vami upljivati na posluSalce, ter jih ogreti za ceci-lijansko red. — Le Skoda; da se jih iz daljnih krajev tako malo vdeleluje. NemSke, protestantovske vlade poSiljajo organiste in muzike svoje na erarne stroSke k takim zborovanjain, kakor so bili 1. 1876 iz Wur-temberga in pruske Slezije nekteri v Gradec poslani. Ali bi ne vtegnila kaka bolj premolna fara poslati svojega orlista k obenema zborucec. druStva v LJnb* Ijano ? Slednjie Se eno vpraianje. Eako stojimo pri nas na GoriSkem glede cecilijanstva ? Pri nasih Lahih, kterim je Candotti Se vedno njih Bog, je vse nivtvo. Pri Slovencih se le cuje sem ter tje kaj cecilijan-skega, a vse to je Se preborno. Malo izobralenih or-ganistov iraamo, Se mauj pa zvedenih in za lepo petje vnetih duhovnikov. Edo je temu kriv? Mislim, da ne malo naSa dva semeniSea. Dunajsko malo semeniSCe je 1. 1878. Stelo med 160 gojenci 64 muzikov, poduk v petju bil je obligaten. Pri nas pa? Hocemo na GoriSkem s ceciiijansko idejo naprej, lotimo se dela. Osnujmo okrajne ali dekanijske cecil. druStva na prakticni podlagi, t, j. s pevsko solo, s poducevanjem naSih organistov. Naj se ustanovi sploSno diecezanno cec. druStvo, podpirano od cerkvene oblast), ki bi pred vsem skrbelo za — denar, s tem posatnnim okrajnim druStvam segalo pod rame, ter v Ijubljan-skem cec. drustvu, z njegovo orgljarsko Solo ia dru-itveoim orgaaom imelo moCno ?aslorabo, swq^H GoriSka „SlogaK jet 3elela in ieli edinost v de- ! lovanju za narod po vsem Primorskem, dvciapp pa, da bi bila kedaj Mela le edno samo druStvq za vse Primorsko. Sicer se jevzadnjem zboru „Sloge" eden soud izrekel za edno samo dru§tvo v Trstu, ali jaz sem preverjen, da to misel je ediao navdiboval ogcnj volitvenega razpora. Shod v NabreZini bi bil moral vsakako bolj racuniti s „Slogo", nego je. „Sloga" stoji na krepkih nogah, iraa veliko udov iniohsireu delo-krog. „SocaK je gmotno in dusevno danes vsaj tako trdna, kakor kedaj, a nabrezinska resoiucija ta fakta kar ignorira. Vzemimo, da bi se „SIogaB na ljubo onej resolueiji v prihodnjem obfinem zboru razruSila; no, ali misli kedo, da bod© potem BovSani, Cerkljani, Kaoalci, Brici itd. bolj pridno zahajali v politico dru§tvo v Trst, nego so v „Slogoa? NabreSinski shod bi bil svojerau nanienu morda bolj pogodil, ko bi bil priporocal edno glavno druStvo s kar mogoee mnogimi podruznicatni (morda v vsakem glavarstvu eno *), ali pa mnogo samostojnih druStev na, enakej podlagi z ednim samim glasiiom. Dober vrtnar ne poseka uLe stoje&h dreves, ampak dosadi, cesar manjka. IZ So6e, 19. avg. (Izv. dop.) Vedno tieati v zaprti curniiati, ni zdravo. Duh in telo potrebujeta pogostoma okrepcave v prosti naravi, ki jo v obilnosti iraa in Cloveka prerodi in ozivi. Na visokih plauiuah, na Btrnnh gorah in veihovih dihamo svobodneje, nego v dolman, in v zppertih sobah. Tukaj pozabimo na vse zemske nadloge, tu se znebimo vseh materjainih spou. Teh misli navdan podam se prve dni tega me-seca prav zgodaj, Se preden so solncni zarki sinili v najviSe vrhe velikanskih gora pod Triglavom, na nad* sqSko pianino in dalje verb gore BNad-Soca(*. Preden so pastirji v tej planini odmolzli ovce in koze, dospel sem v njih bajto, po domace hlev imenovano. Zvenk-jjanje ovejih in kozjih zvonSekov, molza in vse, kar sem tu zapazil, me je v resniei zanimalo. Dopadalo se mi je gledati pastirje, ko so skupuo zajuterkovali polento in siratko. To so Vam zdravi, cversti in gib-cui mladenci; ko zivo srebro; priporocal bi jim le malo vec snage. Sedeli so krog velike leaene sklede in za-jemali so iz njespresirokimi leseniuii zlicami; gotovo jim je priprosta jed bolje disala, kakor kakeihu meh-kuinemu meScnnu najfineje slasCice. Po dokoncanein zajuterku napotnn so z dvcma pastirjama dalje do namenjenega vi ha in koj sem gori. Tu se vscdcm vcrh briba in obcudujem krasno, zlatorumco izhajajqce solnce, ki se je ravno zad za Triglavom in Kanjaveem prikazalo in sinilo v najviSe verbe podtriglavskih gora. Zrak je cist, razgled. prav lep. Triglav stoji med go-rami, kakor oce med sinovi. Obdajajo ga v resniei velikanske gore kakor: Priseuik, Kamenik, Pikavec, Vogel, Kuk, Kal, velika in mala Ticariea, clsti Verb, itd., ki v jasno in sinje nebo svoje verhe molijo. Do takraj Predela od Triglava v potegujeni zraCui certi lesketajo se od zjutraujega soluca razsvetljene gore: Mangart (Babji zob), Jalovec, MoreS, Prizelj in druge. Pred mano vidim Svinjak, kteri se iz Bovca prav lepo vidi. Prestrelmk, blizo kterega podnoija je velicasten slap „Bokaa imenovan, vidi se tudi od ceste blizo Zvikarja. Ta slap je veliko lepsi kakor pMenski, iz pod kterega izviia potok Gliun. Videl sem Perienik na Gorenjskem, a obstati moram, da ne presega »Bokeu v naravni krasoti. Pac je vicden, da bi ga videl kak naravopisec o casu povodoji in dostojno popisal. Ko sem se nagledal gor na juini straui: kakor Lipnika velicega in malega Lemt-za in potoka Lepenice, ki se vije euako srebernemu traku po lep en Ski soteski, o-Erem se ves ozivljeuega duha v bavsensko dolinico, za ktero je vas Log tudi v ravnini pod Predelom in na misel mi prid«ti §e vasi Soda in Trenta, bliiuji so-sedi oceta Triglava, ki ste gotovo najrevniSi na Pri-morskem. Moj Bug! si mislini, gore hranijo toliko bogatstvo naravne kiasote, prebivalei na njih podnoiju so pa revui, da revnisi biti ne morejo. V dolgove so zakopani do grla in se ne izkopljejo veu iz njih; saj ni niti zaslu2ka niti prideika. Kje bi se nasli viri v polajsanje teh ubogih podtriglavskih prebivalcev? Po mojih mislih bi bilo najbolje, ako bi jim visoka vlada odkazala prostorcek v Busni. Ce prodajo ti reveal njir bovo premozenje tukaj in poplaeajo S tern dolgove, vtegne nekterim §e toliko denara ostati, da se lahko presel6 v Novo Avstrijo. A. L. Politidni pregled. Z DtlHAJA. Z lastnorocnimi pismi od 12. avgusta t. 1. je cesar iz Monakovega, kder je one dni bival, imenoval nove ministre. Na Lelu vladi je postavljen grof Taaffe, ki je ob enem minister za notranja opravila; Stremayr je postal minister za pravosodje in vodii bo tudi zacasno ministerstvo za uk in bogocastje; upamo, *) Misel jo do bra, a po na§i druitveni postavi se no more izvrsiti. — Pricakujemo, da rodoljubi od rftznih strani na5e dezele objavijo ayoje menenje o nabrezimki resolueiji} — po tew priob5irao tudi wi »?ojo, Op. »r,eflt da ne dolgo; Horstoatane minister, za de^elno I brambo; baron Korb-Weidenheim je trgo-vinski minister, grof Falkenhayn kmetijski minister, sekcij'ski §ef Chertek, rojeu na Do-lenjskem, bo oskrboval finance, dplder ne bo imenovan tudi za to definitiven minister; Ze-m i a 1 k o w s k i je minister za GaliSko; dr. P r a Z a k, pa za Cesko. — Izmed biv§ih mini-strov je baron P r e t i s, kateremu je cesar s posebno odlikovalnim pisniom pedelil velki kriz Leopoldovega reda, imenovan za ces. namestnika v Trstu, kamor si je nekda sam 2elel; dr, Grlaser pa, enako odlikpv#9, je postal genq-ralni prokurator n{»jvi§ega in kasacijskega so-di§da. — Na§ dosedanji namestnik baron Pino je v enaki lastnosti prestavljen v gor en jo Avstrijo, od tarn pa pojde vitez Vidman za na-1 mestnika na Tirolsko. Ako pregledamo imena moz, ki bodo odsloj stali na drzavnem knnilti, vidimo da nova vlada ni vec enostransko nem§ka, ampak da so v njej vredno zastopani tudi avstrijski Slpvanf. S posebnim vescljem pa pozdravljamo imepovanje dr. Prazak-a, dolgoletnega, skozi in sko?4 znaCajnega voditelja moravskiU Slovanov. Nje-govo ime nam daje ob enem poroStvo, da so dogovori s Cehi zaradi njihovega vstopa v dr-2avni zbor dognani — in da.se bliza tedajboljSa doba vsem avstrijskiin Slovanom. To posnemamo pa tudi iz onih iistavoverskih glasil, katera so vsigdar podpirali nomSko kegemonijo v Avstriji, ter se s kreevito zagrizenostjo upirali, kedarkoli jc §lo za to, da bi sc tudi drugim narodom dalo, kar jim grc. Prav besno divjajo zdaj zoper novo vlado, v katerej ne zapazujejo izraza prav ice za vse, ampak vidijo le zafietek konca usta-voverskega gospodarstva. Grof A n d r a s s y-jeva doba jc tudi pri kraji. Dunajskc no vino porocajo, da odstopi, I kakor hitro mu bode imenovan nasleduik. ,VN. fr. Pr.", katera ni bila prej ogerskemu diplo-matu posebno prijazua, tozi zdaj, da ga jc bo-1 sensko podvzetje pofcopalo. Uradni in poluradni listi se pa trudijo, svetu dokazati, da Andrassy odstupi cisto prostovoljno zdaj ko je izvrSena I berlinska pogodba in so stvari v Bosni tako I lepo (?) napotjene, da se zanesljivo dozenejo v I korist in slavo driavL Bog daj! a nam se ne zdi nebo nad novo Avstiijo se tako vedro. Iz Trsta. Ces. namestnika bar. P i n o-a je Nj. V. o priliki njegova premesfienja v Line odlikovalo z Leopoldovim vel. krizem. Ko so mu te dni vsi visi namestnifitveni uradniki zaradi tega najvi§ega priznanja neumorne in uspefine j delavnosti cestitali, izrazili so ob enem svoje I iskreno obzalovanje, da izgube oni in da zgubi Primorsko tako ljubeznjivega, a ob enem strogo pravidnega voditelja. Iz L j u b 1 j a n e. Narodni poslanci dezelnega zbora kranjskega so 18. dne t. m. izroclli pro-snjo predsedniku ministerstva grofu Taaffe-u, naj blagovoli posredovati pri Nj. Velicanstvu naSem cesarji, dase kranjski deielni zbor raz-! pusti in da se se pred prlbodnjim zborovanjem nove volitve razpisejo. V svoji vlogi se sklicujejo na§i kranjski poslanci na dva momenta, vsled katerih ta zbor ne more dalje Iegalno zborovati. Prvic so sc vrsiie volitve. leta 1877. pod takim krivifimm pritiskom, da se prava volja naroda na Kranjskem ni mogla svobodno izra-I ziti, in drugip sa svobodnejse volitve v drzavni zbor dokazaie, da tista narejenaa nenaturna stranka, katera zdaj vlada v kranjskem zboru, nima v I kranjskem narqdu nobene podloge. I Za Sarajevo bode minister notranjih za- ! dev razpisal pqbiranje milodarov pd vseb deze-lah. -r- Cesarica Marija Ana je podarila v pod-I poro tamoSojim pogorelcem 2000 gl., nadvojvoda I Rajner 500 gl. IZ CARIGjRADA dobajajo mk dan diu- I gacna porofijla, o spremem^ah v winisterstvu in sploh v viSih krpgih, to dokazuje jasno, da ni I nit ve6 stainega na Turskem in da je b o 1 n i I moz1 uze na smrtni postelji. V MADRIDU se posvetujejo ministri, kako pi o^enlli krajja., Goyori pe, da pojde Wtan^el Silvela skoro. na Dunaj, snnbit za spanjslKeg:a, kralja nadvojvodico Marijo Kristino. Domace stvari; V, de^nigHnlxp^ijaioi vQpyioi bo dpe.f 1. septembra, po konfianem SolsHem letujayna'preskuSpja, od 9-n ure. Kdor se ni iinet prjlike', videti Jn'W prepriCati, kako se pomilpvawa vredni/gluhotiemi btrprV ci poduCujejo in s kolikim uspehoin. naj' so na'pove-daiieg^a dae potrudi v na§ zayod, ki je v ranogem 6-' | zim lzgleden. ' ' ' : f j Mestna godba je vdobila novo poletno (!) oblako i» sicer, ker je v Goricl premalo (7) 8tradajo6ih kro-, jafiev, izdelali so to obleko baje na Dunajl,— I^najdba. Tukajsaji civilai in^enjer, g. Ivaa KerSevani, je dobjl privilege za znajdqnq kqto, katero so rabi pod vodo ter ima po sodbi izvedencev. veliko vredoost za mline in druge tovarno. Ooridan—skof. ZakuezoSkofavjuifaotirolskein Trentu je prezentiran monsig. Jakob Delia Bona, rojen 1. 1814 v Gorici, brat znanega tukajSnjega no-tarja g. Friderika Delia Bona.—Pod nadvojvodo Mak-similijanom j» sluzboval pri takratnem lon>bardo-be-neskcm namestniStvu, potem pod nadvojvodo Kttrlom Ludovikom kot fiolski referent pri tirolskom namest* ii§tvu; pozneje je postal korar prestolne cerkve v Solnogradu; 4. maja 1874 je bil imenovan za tene-doskega Skofa i. p, i. in pomocnega skofa flolnograSke-mu nadSkom. Gorica sine ponosna biti na moLa.~ Spremembd mcj uradnina osebjom. Na-mestniStveni tajnik v Trstu Vineenclj "'rebfir je I na bvojo proSnjo s iiriztianjem uajvise /idovoljliQatl za dolgoletno zvesto slu^bovaiyo upokojou, Alojilj, DelTAra sodnijsiki adjimkt v AjdovfiCini, a sMuu* joe pri c. k. okrozni soduiji v Gorici, ju stalno imenovan za adjiinkta pri tej c. k. okro^nl sodnljl; na njogovo mesto jo presiiavljon Avgust .Takop 16, do zdaj adjunkt v Pulji, tudi njemu je odknzanb sluzbo-vanje pri c. k. okro2m sodnijiv Gorici. KrifltjanKirch or in Kmil Nad a mien ski sta imenovana za sodnijska adjunkta prvi za Pazin, drugi za Koper. ' Magistre.tna enakopravnost. Nij dolgo te* ga, povozil je groi'a Giulaya KoCija^ staro 2unOi da je reva v otmulluvici krvavela. Policaj je mirno gl Glial za odhajitjotim koCija^cm in „L' Isonzo" je prinesel notico npovera donna", a ime in lastuika kooja zamo!-cal. Zdaj pa drugi sludaj. Pred raesccera dni vatavi pri skofovi: p&UCi policaj slugo neke tuk. firrae, kateri je z dvokoleaaim prazuim voziCem mirno svojpot §el, Cee,daje ta ene? ga otroka povozil. Hlapec sc.cudi policaju, da je tako „cukasttt ter tie sprevidi, da zdvokoleamm vozWr kom ni mogoce koga povoziti in pridu§uje se, da on; ni niti po oni ulici Sel. Vsi izgovori, da v»aj poana policaj gospodarja, da je trzen dan itd. niso pomaga-H ni6; hlapec moral je ill z vozicem k si. policiji kjer je bil nedolzhega spoznau, ker je povozencga o* troka o(e policiji povedal, da ni pravi krivec in da je priSel otrok pod voz, vpre^en z eqim konjem. Hlapec je bil milostno izpuSCen, a doma ga je gospodar oStel nkod je toliko casa hodill* QbCinske stvari. Steverjanska lupanija ima novega 2upaua; V preteklo saboto je veCina op-cmskega stareSinstva pol62ila obfiinske vajetl V foke plemenitegagospoda Konrada Pabris-a, V narodaettl obziru sicer ne daja ta volitev posebno castuega spn-Cevala obCini, a nadejatt se je Venda»\ da sd bpnese novega ilupana pjemenitpst tudi v. tern, da povrnczai upahje s 1 o v e n s k i h vofilcey vslovehskej. ziipanUi se spoStovanjemnjihovib najsvetejSih pjfavic. V jllrtr-speh materjainih koristi obSirne ^upanije PM. vtegne volitev prav uspeSna. postati, akb bdn^ew, gtijsjp* Fg bris svojo posebno pozornost in Bkrb ktneCni vrftatti obeinskega gospodarstva in pa boljsemu vzdrze^ttjj zel6 zanemarjenih obeinskih cest, A to dose2e samo tedaj, ako se yostavi nad strange, kafere so' beki sa-mopridnezi v obclni odgojili.m'drugo proti drugi( raz-drazili, in ako, s pravi^uim postopaojem vkvotr yse notranjepvepire, ki so^ob^ni v neCast in Skodo. Za podiupane so izvo|jeni gg. Mihael Maraz, "Iyap Ter pin, Anton PrinCi6 in Andrej PodberSc'iK, ! prvA dva.sta iz bteyerjana, tretji' iz.goranjpga in c>-j trti i? dolnjega Cerovega, Bog daj dobrci BXefioi^V v bbdini.l ' V cetrtek 14. t. ra. je: bila nova volifey 1m a-rijakega starsSiqstva na Vipavskem; ppca ae nam, da je neka1 stranka. nezadoyo^jna z izido»n» PQ-dala protest zoper v.61javnbit' volitve, kerje bilo nefy da izkljuCenih vef daykop.ladeyakev qd dele4Kve;— ' NaCrk postave zastran razdefitve obfeiilskih zem,-ljigfi malidqUkih ha Krasu je zadobil" cpsarsko potrdbo dne 52^- julijft t 1. ~ Izmed mnqgUi, ha.firtqv te ba2e, katere, je nas" de2elni: zbor sprejcl V. prfijteWi sesiji, regen je do, zdaj samo ta. Smarten ska zupanija v Brdih dobiva vwko leto znaiftenitl ziwsek ta1?o*vaniptitoy|CiiiiWli --iMtwiovDi- Bamen bratovS&nskib denarjev ta, da se $ njimi podpirajo ob&nski reveii in da se teda) naSofeni kapital nikakor ne smepotabfti zacer-kev.—Dclelui odbor je unodno reiil pritozbo razso-divii, da iraa v hranilnici nalozeai kapital 3000 gl. eel ostati, in da se imaje doticne obresti i onuni vred, ki dobajajo iz glavnega zaloga za uboge trositi samo za ustanovni namen, to je y pomoc sitomakom. Ker niso vst nadaljni wgovori od n&sprotne strani nic iz-dali, vloltl© je cctkveno oskrbniStvo toibo pri c. k. najviSem upravneni sodiiel — kder je zdaj stvar ? ©bmvii&\i,—Mej tern je pa deJeloi odbor dognal—ker ni Ilo dragaef, s pomocjo polit gosposke,—daje moral g. iupnik hraniloieoe knjizice izrociti zupanstvu, katero je po postavi poklicano, da oskrbnje obeiuo in obciuske zavode. Preteklo saboto prav za rano je printsel cerkveni kljufar F. knjizice v obcinskopi-saruo v Vedrijaa. A i ojioi so prisli Se 4 drugi mozje, ki si prilastujejo naslov in pravice poobiaiceucev §mar« tenskih ubogib. Ko je hotel F. knjizice zupauu izrociti, vzame mu jih eden teh moi iz rok, ce§, daubo-gi ne trpe tega, da bi zupan njihove bukvice hranil in 2 njihovim donarom gospodaril in vsi stirje, ali bolje vseh pet odrine s plenom. Zupan je, seveda nemudoraa stori], kar je bilo storiti in zdaj poeiva pet siromasnih o5etov v bladu pri sv. Antonu v Gorici; uboge zeneinotroci pastra-dajo doina. Kedo je kiivV Gospodarska drobtinica, V drevesnici in v sadnem vitu prav mnogo skodujejo uuavlje mladema drevju. Casi drevesca kar neliajo rasti in slabe, ker so se mravlje ob koreninah ugnjezdde. Gospodar se posluzuje mnogo nasvetovanih pripomockov, petrolija picdila, krede itd. pa vse to le malo ali ml ne izda. Kttko tedaj uadlezne mravlje pregnati V Prekopaj zem-Ijo drevescu ob koreninah in grivo ali rusno vizi stran. Zdaj bo solace zemljo ob koreninah bolj pre-grelo in mravlje bodo same strati bezale. Drevescu boa posebno ustregel, ako ga kedaj se zalijes z gnji-lo vodo, ki je uli nekaj dui na dvoriSci ali kjerkoli v kakem jarku se paiila na solncu. Taka voda ne daje drevescu samo vlago, arapak mu tadi gnoji, ter stori drago rast posebno mocuo, ako se to zalivanje godi meseca julija in avgusta. G. = Dragocena Skatla. Y Trstu je bila na javoi dra2bi prodaua skatla z dragocenostjo za 7196 gold.; kupil jo je neki Petracco tizaski juvelir. Zdaj pa se je zvedelo, da je ono Skatlo podaril bogati kralj kano-nov, Krupp, sultauu Abdul Azizu, kateremu so Turki vrat st skarjami prerezali, sultan pa jo je podaril svojemu mmistru. Ko so sultana umorili, zastavil je denara po-trebni minister skatlo za 6000 f. v Trstu in te doi Je §la na boben." Trzno porodilo. Nasi castiti citatelji, naj nam He zamerijo, da smo zaostali s trzuiuii poroCili; od-sihmal bode prinasala 9SocaM en teden tiioo poroCilo iz Gorice, drugi pa iz Trsta, seveda le o glavnih pri-delkih.— Da je 2ito v cenah poskocilo in dosledno tudi moka, je uie znana stvar; uzroktemu jeozirnasplc§-no slabo letiuo, pa tudi Italija rabi letos ogromno 2ita in prav ta nam je polento podrazila. Tudi cene domaCega vina so po»koCile, kerv obce slabo ka^e prihodnja tergatev; zraven tega je tudi 18. t. m. po nodi po nasi dezeli in drugod toca mnogim zadnji up na mali pridelek bozje kapljice neusmiljeno po-tolkla. Evo Yam cenfk raznega blaga: Kolonijali. Eava; Mcka 100 k. od f. 150 do 154, Ceylon pravi ?52 do 164, druge vrs:e. Por-toriko 146 do 152, Malabar 119 do 126, St. Domingo 111 do 115, Bijo fin 104 do 110, sredi.ji 98 do 100 gold. Sladkor fin po f. 51 do 52, Melis44 do 45tol-5en po 43.—Olivno najfineje olje 100 kil od f. 74 do 78, srednje 60 do 64, Korfu 54, Raguza 47, Istrijan-sko 49, Anglesko (Coton) po 39. — Petrolij v sodicib po 15.50 v zabojih 17.50. ^ito.—Psenica 3 gl. (31 litrov), koruza odl.90 do 1.95; jecmen 3 do 3.20; oves 1.30 do 1.40, fi2ol 2 gl., ajda 1.40. — Moka §t. I. 22.60, II. 20.50. III. 19.80, IV. 18, V. 14.20, VI. 10, otrobi drobni 4, de-beli 5 gl. ni od 20 do 24 gl. 100 kil.— Vino crno furiansko od 30 do 32, belo od 20 do 23 gl, 100 litrov. BazliCna drugavina, kakor Sta-jersko, Dolenjsko, Tirolsko, Ogersko itd. seveda, so veULo ceuejsa, Opomniti pa morFmo, da kdor kupu- je importirana vina, naj pazi in le onda kupi. kjer doti5nega trgovca pozna, da ne bode grdo opeharjen, kakor so bill mnogi jemajoC *ino na kolodvorih. Ne-katera vina so prav lepa, drna, a v par dneh se bar-va spremeni v ternno rudeio. Tedaj pozor!— Krompir se prodaja po f. 3.50 do 4.;— seno od 70 do 95 kr.; slama od 90 kr. do 1 f. 56 kil. Maslo od f. 88 do 90; amerikanska mast po 52; domaea slaninn 68, amer. 52 100 kil; bovSki star sir od 76 do 78, letosnji od 48 do 52. Naznanja se, da bo tudi letos cavadua razstava cerkvene opmve v Gorici v Coronini-jevi hi§i, Baba-ti^e h. §tev. 19. dne 25. 26. 27. 28. in 29. avgusta. Pri tej priliki se izrofe goepidom kuratom stvari, za katere so mej letom prosili vodstvo veCnega CeScenja. Yodstvo zanasaje se, da je vstreglo zeljam dast. kuratov, vgbi vse tiste, kateri niso zadovoljni, all ko-jih prosnje morda niso doSte na pravo mesto, naj se obrnejo naravnost in brez vsacega ozira na adreso b. St. 19 v RabatiSdi, gotovo se jiui stori po volji. Yodstvo si dovoljuje opazko, da doneski draStve-nikov (mogoce, da zaradi slabib letin) niso prav po-voljni; ravoo za to pa se ni moglo vec storiti, kakor se je storilo. Evo, tu razkaz stvari, ki so se od 1. 1874 raz-delile raznira cerkvam: Planet 64 — pluvialov 5 — maanih srajc 30 — roketov 36 — velov za ciborij in mosenj 45 — Stol 48 — bumeralov 27 — korporalov 56 — purifikato-rijev 82 — rokobrisalk 73 — veejih brisalk 91 — pal 62 — altarskih blazin 10 parov — antipeudijev 42 — altarnih prestral 14 — mrtvasko zagiinjalo 1 — baldakinov 5 — zastava 1. Razkaz stvari, ki so se razdelile, ali se imajo Se razdeliti 1. 1879: Dekanat goriski. Sv. Maver, srajce — Kromberg, zastava — kapeli M. B. neomadezevane, obleke za cerkvenike. Dekanat kanalski. Avc>, bela planeta, — Lom, bela planeta — Srednje, roket in drobno perilo — Deskla, vel za ciborij — Lokovec, vel za ciborij. Dekanat tolminski. Dreluka, crna planeta — Voice, altarne blazine — spod. Tnbu§a, rudeCa praz-nicna planeta — Ponikve, rudeCa prazniCna planeta — sv. ViSka Gora, Stola, drobno perilo — Pedine, perilo, dvojna Stola — Idrija n. Bv antipendij. Dekanat loceniSki. Kozbana, bela planeta — sv. Florjan, moSnja za popotnico — Fojana, rudeca planeta — sv. Lovrenc Neb., bela Stola, — Medana, vel za pred razpostavljeno NajsvetejSe. v Dekanat flumiLelski. Grado, bela svilena planeta — Skodovaka, bela planeta. Dekanat komenski. Branica, srajce — Smarje, blazine za velki altar — Staujel, crna planeta, drobno perilo — Rifenberg, altarui blazini. Dekanat korminski. Dolenja, srajce, roket, drobno perilo — Butarji, perilo. Dekanat cerkljanski. Otalez, crna planeta — Se-brelje, moSnja za popotuico in Stola — Bukovo, antipendij — Bavne, bela planeta. Dekanat bovSki. Cez Soco, srajce, roket in drobno perilo. Dekanat eerniSki. Sv. Tomaf, vijsdCna Stola — sv. Kri2, moSnja za popotnico — Batuje, svilen humeral — AjdovScina, roket, moSnja. Dekanat Sempeterski. Dolnja Vertojba, bumerali, altarna prestrala. Dekanat gradiSki. SdravSina, antipendij, dvojna Stola —- Fan, rudeca planeta. Dekanat terziSki. Staiv.rcan, perilo — sv. Peter na Soft, rudeca planeta. Dunajska borza. Enotni Ari. dolg v bankovcih Enotni dti. dolg v srebru . Zlata renta...... 1860 fci. posojilo ... * Akeije aarodne banke . . Kreditne akeije ..... London . . ...... Srebro ... ..... Napol......... C. kr, celrini ...... DrLavne marke..... 22 avgusta 65 gl. 95 kr. 67 , , 95 n 78 „ 60 n 124 , , 60 821 , , —. 261 , . 50 116 „ 66 „ ' 9 » 27 „ 5 , ,50 » Oznanilo. Kavnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta) vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 15. septembra 1879 zaeela javna drazba (kant) neresenih zastav II. cetert leta 1878 t. j. tiste, ki so bile zastavljene meseca aprila, mija in junija 1878. V Gorici dne 5. avgusta 1879. Ravnatelj: Lovisoni. M Skoro zastonj!! Konkurzno oskrbni§tro n«jdavno falirane velike anglcSke tvornice britania-srebornoga blaga nam j« na-roeilo, da oddamo vso tako blago, katero je v nasi za-logi proti mali oddkodbi za voznino in 1(4 delavukega zasluiika. Za suniih 6 gl. 75 kr., poslanili ali po poiti po-vzctih, kot odSkodbo za voz ino z Auglo§kega do Du-naja in nekoliko za delo, dobi vsakdo za Setrti del pravo vrednosti, tedaj skoro zastouj : 6 izvrstnih miznih nozev, z biitunija srebor- niui roiem in pravo angleSko sroborno-je- kleno oslrino; 6 najfinejib Vilie, brit.-srebro, iz onega kosa: 6 tezkih ziie iz britunija-srebra; 6 zliLik iz britanija-srebra najboljo sorte; 1 zajemalnik za mleko iz masivnega brita- nija-srebra; 1 tezak zajemalnik za juho iz cnac srobra; e tezkih uoznih podlozkov „ „ ' I^J.«' S 6 angieskih Viktorija-tas, lino vrozljanih; | ^ ^ .^ 2 jako okusna namizuu sveenika iz brita- j'g "S3 ^ 41* kosov. Vsi ti predinoti (40) so iz najfuicjoga bri-tanija-srebra, katero je na svofcu edina obstojefia kovina, ki ae niti po 2Uletni rabi no raziofiujo od pravoga are-bra, za kai* se gavantuje. KaroCujo se za c. k.'avstr,-ogerske dezele pod naslovoni: General-Depot He; I, esg], Britaaaia-SilbeF-Fa'orikea; Blau & Kami, Wien I. Elisabethstrasse 6. 61) ra i Podpisani ima na prodaj prav dobro tirolsko crno vino, disto naravno a ne oddaja je manj, nego po 56 litrov sknpaj. Alojzij Bader. &3&2&2gm& ga:S«Z3g4] ZALOGA bratov Reiiiiiighaus, SSSiSKJSSO HAHIStro VIHO IK SLIVOVISA se dobiva vedno ter po najniziji ceni pri Kaviic & Ferfila na Korenja pri vodnjaku. JAKO VAZNO vsakteremu za odi. Prava dr. White-jeva voda za oci od Traugott Ehrhardt-a v Grossbreitenbach-u v Turingiji (Tbiiringen) slovi uze - od leta 1822 po celem svetu. Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu t lekarni „Carlo Zanetti" Via nuova 27 in v Gorici tudi v Zanetti-jevi lekarni na Travnifcu. Odlomki izpisem: Va§a prava dr. White-jeva ocesna voda je tukaj u2e v raznih slu-cajih izvrstno pomagala; prosim torej poSljite mi (sledi narocilo). Lauterhagen 27/5 1878. Aug. Scbeer.