w* List 26. Tecai XL h gpspodarske, obrtniške • i I izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tlskamiei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za'eetrt leta 1 gold po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta' 1 gold. 30 kr. na sredo 28. junija 1882 \ i Obseg: Katere vrbe so najboljše za pletarijo 1 Zivotopisna črtica Oznanilo o delitvi premij Gospodarske novice. Naravoslovna črtica dop Novičar Osemnajsti vdliki zbor „Matice slovenske'' v Ljubljani 14 lün Slovstvene stvari Naši Golspodarske stvari. Navedene številke nam kažejo, da je naša mandel nova vrba primeroma najbolj Katere vrbe so najboljše za pletarijo? Tudi pri nas na Kranjskem jeii so se ljudje ml j in v • I • sibjc neja daj 9 ker veliko šibnatih mladik prospeva v vsaki izvrstno za pletenj Razun tega je nopna vrba je uže zbirc leta se mati za vrborejo in pletarijo; posebno zadnj je mnogo vrbovih količev nasadilo. Morda komu vstre žemo. ako zani- ,vrba daj v sotni zemlji se ne raste ne. Slovita kaspijska pa naj m ibj ugaja nji Dobra peščena zemlj demo tu nekoliko skušenj, katere na pravil župan Krabe na Nemškem, in sicer po naročilu dotične vlade. Te poskušnje so jako zanimive, objavili eliti pa } Šotno zemljišče je treba škrlatna grede potem stori v gredah mandelnova IL jih po man 80 jih skoraj vsi kmetijski listi Med vrbami, katere je posebno opazoval in skušal, 80 te-le: konopna vrba (Salix viminalis), delčna vrba (Salix purpurea — viminalis), hvalinjska ali^ kaspijska vrba (Salix pruinosa — acutifolia). priliki preskuševanja stavil si je sledeča vprašanja Katere izmed navadnih sort dajejo na 'isti zemlji nqjvec 'pridelkov ? Odgovor. Od mandelnove vrbe najboljša je oba, To pri- Ob Koliko mladik dajo najboljše vrhove sorte v razni zem Iji ? na enem hektaru izrastlo je v treh in pol ki ima široko listje (Salix triandria latifolia). znava Angleška in Francoska. Konopne vrbe so tudi še izvrstne pa škarlatne, druga pa uže manj. Katere vrline sorte dajejo največ mladik ali sibic III za pletenje'^ Odgo Mož ki letu šibnatih mladik, in sicer: dreveaic štel one poskušnj delal imel je po 100 dob J.. F vAv^uiiiapornatizjöuiijije uaia Konopna ü* — ----«..x vrba 1200 centov, mandelnova vrba 1312 centov, škar- ^rbi 1115, pri škrlatni 1041, pri fudeči konop ml j i je dala konop * J^ ^WOGWIAOUJ^ XXJ^kdl ^ iUl^I JC ^KJ X\J\ 41etnih, vsake sorte. Ko je mladike pre poizvedel je sledeče: Vsakih 100 drevesic je dalo pri konopni vrbi 1057 mladik äli šibic, pri mandelnovi ai vrbi } ) kap latna vrba 888 centov, rudeča konopna vrba 760 sijska 960 centov. lovnati zemlji: konopm 2392 centov, mandelnova vrba 1926 centov, škrlatna vrba 1192 centov 1028, pri kaspiški 658. Prva je toraj domača naša man delnova vrba, najslabša pa tujka kaspijska. dob vrba I IV. 9 kapsijska 290 centov rudeča konopna vrba 1612 centov J slabi glinasti zemlji: konopna vrba 496 centov, mandelnova vrba 880 centov, škrlatna vrba 528 centov, aka vrba 290 centov. skorj Koliko daje vsaka imenovanih sort lesa in koliko skorje IP Lesa imajo nekatere sorte mnogo, pa tem manj 9 drug pa narobe. Vrbovje, še zeleno zvagano, rudeča konopna vrba 1257 centov pokazalo je pri 100 utežnih delih sledeče razmerje kap sij Skorj dobri pešnati zemlji: konopna vrba 1296 centov, mandelnova vrba 1416 centov, škrlatna vrba 672 centov, rudeča konopna vrba 688 centov, kaspijska vrba 1135 centov. Konopna vrba Mandelnova vrba Skarlatna vrba Rudeča konopna vrba* 57*6 Kaspijska vrba 54*5 v stotinah 58-15 48-7 57-84 Lesovine v stotinah 41*85 51h3 42-15 42-4 45-5 lab 1 n p eš n a t mlji: konop Domača mandelnova vrba daje tedaj največ lesa vrba 952 centov, mandelnova vrba 800 centov, škrlatna vrba 672 centov, rudeča konopna vrba 688 centov, kas- pijska vrba 585 centov pa najmanj Skorj bolj a. Ali kaze in toraj zmed vseh sort naj t mlj konopna vrba 880 centov, mandelnova vrba 1984 centov, škrlatna vrba 1120 cen- zemlji Vrbam se je pred tov 510 centov % metra in meter globoko, vspehi pa niso rudeča konopna vrba 928 centov, kaspijska vrba različni» Toda treba je še več skušenj more odločiti na eno «li drugo stran. za vrbo globoko prekopati"^ zasajanjem rigoliralo , Vg naetra bili posebno tukaj 9 9 predno se fS •Vi.- • .. > « r « . f % ^ « . k 202 VI. Kako je treba vrbe saditi, pridelkov ? da se dobiva ijve^ Poskušalo se je na moöni io težki zemlj z man omejitve na kako najvišo starost, dokler so zdrave, dobro rejene, imajo na sebi lastnosti dobrih kobil plemenjic in imajo s seboj lepo žebe, ki še sesa, ali je uže od- dal bol vrbo Skušnje pokazale so, da je gosto saditi kakor pa redko. Najbolje se mi zdi, vrste po 50 centimetrov narazen saditi, rastlinice v vrsti pa 10 cen timetrov narazen. stavljeno. Pri sicer enaki kakosnosti pa imajo mlajše kobile prednost pred starejšimi. 3. Premija ee sme kobilam z žebetom le takrat prisoditi: a) ako je žebe od cesarskega ali licenciranega privatnega žebca in se to dokaže s postavno (legalno) VIL Kako dolgi naj bodo vrhovi kolici pri nasajanj .v? pripustnico; ako se prinese od župana narejeno in od pristojne politične okrajne obiastnije potrjeno spri- Zadosti" ie, če so 30 centimetrov dolgi. Veči količi čevalo, ter se s tem dokaže, da je pripeljana kobila z žebetom uže prej , ko je žebeta storila,, last bila tega so gola potrata gospodarja, ki za premijo prosi 4. Zarad tega, da je katera kobila z žebetom uže ^ ^ ^ ^ m ^ a« ^ •• Oznanilo o delitvi premij v prejšnjih letih prejela eno ali več premij ) ona ni iz- J V denarji in v priznanji diplom za kobile in žebice katera se bo vršila na Kranjskem za 1. 1882. Na Kranjskem se bo za leto 1882. vršila delitev cesarskih premij v c. kr. cekinih in v srebrnih svetin- ko- za žebice v čve- ključena, da bi ne smela za iiji-Drej več premije dobiti. 9 ad 3. Za premijo utegnejo prositi mlade kobile v in letu dobiti: svoje starosti, ter smejo tedaj premijo jah kakor tudi delitev priznanskih diplom za bile z žebetom za mlade kobile terih konkurznih postajah politi ki so Ribi tembra 1882 za okraj podej imenovane Koče vj sep V Šentjernej i za politične okraje: Krško, R dolf V r h n i k Črnomelj 6. septembra 1882. i za politične okraje: Litij > ljub Ijanska okolica, Logat > Po sto j mest Ljublj Kranj septembra 1882 če so ubrejene od cesarskega ali licenciranega privatnega žebca, in se to dokaže s postavno (legalno) pripustnico; če je kobila najmanj eno leto uže v posesti tistega, ki za premijo prosi, in če se to dokaže po spričevalu župana, katero je potrjeno od pristojne politične okrajne obiastnije. . Mlade kobile, katere so kakor take enkrat premijo dobile, utegnejo prihodnjič premijo dobiti samo kot kobile z žebetom, če imajo lepo žebe, katero se za polit okraje: Kranj, Rad sesa ali je uže odstavljeno. a in Kamnik 12. septembra 1882 V vsaki konkurzni postaji se začne delitev premij v imenovanih dnevih ob devetih predpoludne. Za to delitev premij veljajo sledeče uredbe, katere ad C. 80 se naravnale po pravilih , ki za to eli Za premijo utegnejo prositi lepe žebice po spol-njenem prvem in drugem letu, če so dobro rejene in če po rasti svojega trupla obetajo , da se bodo za naprej } s privo- dobro razvile in odgojile. z ozirom na krat Do premij imajo posestniki takih žebic če se s postavno pripustnico dokaže pravico 7 U' da Ijeujem c. kr. ministerstva za poljedelstvo posebne razmere te dežele. ^ , v 77 80 te žebice od cesarskega ali licenciranega privatnega bplosne ureaoe. ^^^^^ plemenjaka, in se dokaže po spričevalu župano- Delitev premij se bode vršila v vsaki konkurzni vem, od pristojne politične okrajne gosposke potrjenem postaji po posebni premijski komisiji pod vodstvom da so jih posestniki sami izredili. f predstojnika dotične politične okrajne obiastnije kot predsednika; ta komisija obstoji iz enega poslanca državnega žebčarstva, potem iz dveh poslancev odseka za konjerejo c. k. kmetijske družbe, poslednjič iz c. k. deželnega živinskega zdravnika ali živinskega žebčar-skega zdravtiika, eventuelno iz dotičnega okrajnega živinskega zdravnika. . Kot premije se bodo delili c. kr. cekini in srebrne svetinje. Ako bi se kdo odpovedal gori imenovanim premijam, se mu bodo namesto teh premij podelile priznanske di-ume z imenom rejca, s kratkim popisom premiranega ad A., B. in C. . Kobilam z žebetom, mladim kobilam in žebicam, katere utegnejo za premijo prositi, se bode v vsaki konkurzni postaji delilo od premijske komisije: > ki še sesa, eno darilo po i Kobilam z žebetom cekinov, eno darilo po 5 cekinov, eno darilo po cekine in eno darilo po 3 cekine, potem dve sre brni svetinji. Mladim kobilam eno darilo po 5 cekinov, eno da- onja z opazko, da se je premiji odpovedal. Premije se izročujejo rejcu premirane živine prccej od premijske komisije proti prejemnemu 3 tU. IL Posebne določbe, A. Za kobile z žebetom, B. mlade kobile bice. ) O. ze- rilo po 4 cekine in eno darilo po 3 cekine, potem srebrni svetinji. Žebicam tri darila po 2 cekina in 2 srebrni svetinji. Skupaj 148 ces. cekinov in 24 srebrnih svetinj. Konecne opazke. Posestniki triletnih, za pleme sposobnih žebcev se da naj jih o priliki premiranja pripeljejo pred K ran j i utegnejo za premije prositi samo kobile z žebetom, mlade kobile in žebice noriškega plemena, v drugih postajah ni zarad plemena nobene omejitve. ad A. Za premijo utegnejo prositi kobile z žebetom samo od svojega spolnjenega četrtega leta više, brez pozivajo, komisijo v ta namen, da se zapišejo, ker bi se utegnili pozneje kupiti. Premijska komisija ima tudi pravico visokemu c. k. ministerstvu za poljedelstvo nasvetovati licencirane privatne žebce za podporšino. Od C. kr. deželne vlade za Kranjsko. Ljubljani 11. junija 1882. 203 Gospodarske novice. Od drugih mrčesov (kebrov-kožekrilcev, kačjih pa stirjev, kobilic 1. t. d.) ločij 1Q Znano je da j^, «« je uo J. WO Luuyj^Kß meru svoje najlepših nogradov pokončala; od tega časa poskušajo ^li flafutice Nove trte. na Francoskem likujejo se metulj dru trtna us mnogo po SVOJI zunajnosti in životovi obliki tako, da jih gimi mrčesi zamenjavati ne moremo. Ti imajo v primeru svojemu životu po štiri navadno zelö velika krila francoski vinorejci saditi nove trte, katere vvažajo iz po dvoje sprednjih, velikih ali zgornjih, in vseh krajev sveta v^deželo, da bi se Jim vendar enkrat posrečilo dobiti trto, katera bi zoperstala tej trtni bo- zadnjem času vpeljale so se tri nove trte, dve lezni. iz Kine in ena iz Konhinkine. pa ravno po toliko zadnjih, spodnjih ali malih, katera izraščena so^ iz metuljevega oprsja. Krila ta ali flafutice ežena in omrežena so z brezštevilnimi žilicami ter p rep Prvi dve trti našli so francoski misijonarji leta 1873. na 1100-1200 metrov visokih gorah, iz česar se uže naprej lahko sklepa, da bodo tudi v naših mrzlih evropskih krajih dobro rastle. Predlanskem nasadile so se te trte na Francoskem in tudi po drugih državah; kakor sedaj kaže, se bodo pri nas dobro obnesle in upati je, da bomo dobili ž njimi trte, katerih trtna uš ne bode končala. Te trte dajo mnogo grozdja in iz njega napravljeno vino enako je najboljšemu francoskemu vinu, imenovanemu „Bordeaux". oziroma so z brezbrojnimi prahu podobnimi luskicami popolno na gosto pokrita, Luskice te priraščene — izraščene — ao na krilcih metuljevih na zelo malih in prav tenkih peceljčkih ter so skoraj tako druga poleg vravnane, kot ao drug drugi prirejene peke na peknati strehi ena imajo pa te luskice navadno raz novrstno in lepo barvo, dajejo v posameznih in posebnih \r8tah metuljem prekrasno in veličastno podobo; se v6, da to ne o vseh metuljih, ker in grdi po svoji so med njimi tudi Vsi barvi Trtni rozicek ali hudi^ek ) mrčes, ki se po goriških vinogradih nahaja, spada med ( polokrilce (hemiptera) in sicer v družino ,,Membracina* od nekateri bol) ali manj čudni metulji sploh imajo zelö male glavice; na teh je po dvoje tipalnikov različne oblike. Nekaterih metuljev tipalnice podobne so cepcem z malo bunčico na zadnjem koncu; drugih zopet podobne so zagozdicam, tenkim iglicam, glavnikom ali česalom, nitkam, motozičem in ščetinicam ter se imenuje „Centrotus cornutus Fabr." j> ako se IVI se trtnega soka, tudi živi po leskah. zelö Mrčes pomnoži, je trtam škodljiv; kakoršne vrste ravno daje metulj. Na vsaki strani gl ima metulj po eno tako J imenovano ,,veliko oko" naj se nabira in pokonča. čegar površje dostikrat iz več nego sedemnajst tisoč malih, iljivih delcev (prostorčkov) obstoji. prostemu očesu Kako naj se urede Šolski vrti? Deželni šolski svet š.tajarski izdal je ukaz od Stranske oči se pri metuljih navadno pogrešaj jih je le po dvoj Dalj kar j , a CO so, pa zelö zelö redka prikazen imajo metulji zelo male zgornje ustnice 25. maja t. 1. o napravljanji in uredbi šolskih vrtov, ravno da opazljive in nepremične take (zgorenje) Glavne točke tega ukaza so, da naj vsak popoln šolski čeljustice; spodnje čeljustice so pri njih ob enem tudi vrt ima sledeče dele: ^ podnjimi ustnicami zrasčene, so nekoliko podalj Drevesnico in žlebičku podob ) ) 2. trtnico (v krajih z vinorejo); oddelek za zelenorejo; skupaj položene cevkast, navadno skupaj 4. poskušnje; lične . primeren čebelnjak s čebelami. Povsod naj se pa ozira na kmetijske razmere oko- Ker bo morda ta ukaz tudi pa nujemo med ali strd imaj a narejajo ena na drugi sloneče ali ali jezik ime-svoj živež zvit, dalj tudi krajši rilček, kar navadno metuljevi naše mal, prinesemo ga v prihodnji številki. učitelje zani- metulji opazovati tem rilČastim jezikom metulj iz cvetličnega cvetja srkajo.^ Nekateri tako kratek rilček > da ga je prav težko f centimetrov dolg asprotno je pa ta zopet pri drugih po več Na metulj ^-----------------ako jo dalje iskujemo, najdemo še po dvoje pravih in po dvoje nepravih posebnih tipalic; pravih posebnih tipalic vsaka obstoji iz treh malih udkov, kar vse skupaj je z malimi prašnatimi luskicami ali pa z dlačico pokrito. To dvoje tipalic so ob enem pravemu jeziku ali rilčku metulje- ta, kadar metulj živeža ne pi Deželni zhor Štajarski peča se v svojih sejah jako pridno s kmetijskimi stvarmi Za pokončavanje trtne uši dovolil je 9000 gld ter je odločil 6000 gld. podpore istim gospodarjem, katerim je v vemu nožnice, v katerih apravila toČa mnogo škode Dalj je izdelal načrt de išče, skupaj zvit zaprt ali shranj Oprsj metulj želne kmetijske banke, katera bi imela namen posoje vati gospodarjem denar v zboljšanje kmetijstva. sem ter tje nekako kapici podobno, in z luskicami ali pa z dlačico na gosto poraščeno Spodaj priraščenih ima metulj ter životu popolno primernih nog; iz strani oprsj na oprsji jih šestero dolgih in tenkih a raz- Katoroznan^ke stvari. prostirajo se pa njegove čvetere flafutice ali krilca. Krila metuljeva so ob životu ozka, na zadnjem ali zunanjem koncu pa široka, zaokrožena, zobčasta," dostikrat pa tudi Naravoslovna crtica. Kratke poteze iz splošnega življenja metuljev in gosenic. / V zadnjem dopisu svojem na tem mestu narisal bil všenjeno izrezana. Kadar metulji počivajo ali mirno sed6 delaj se svojimi krilci razne podobe; v takem stanu J ta pri nekaterih vrstah ravno razprostrta, pri drugih v podobi strehe povešena (povesnjena), pri drugih štrle naravnost po koncu, zopet pri drugih so ena čez drugo ravno navzdol ali so pa lepo skupaj zvita položena, visö Samice nekaterih vrst metulj sem castitirn citateljem „Novic'' kratko sliko o splošnem da ž njimi kar nič letati ne morejo; ravno tako so ta "ivljenji kebrov m njihovih ličink. Ker pa letos ni ' tako mala krilca kebrovo dovolj ) leto temuč tudi pravo gosenčj enako sliko o metamorfoznem , naj mi bode pri nekaterih le deloma, a pri drugih pa tudi popolnoma življenji tega mrčesa ob kratkem podati, da ga od vseh strani natančneje zatiramo gola Metuljevo življenje je navadno zelö kratko; le prav - jih preživi zimo, a ti le v srednjem toplotnem pasu, spoznamo, se za-nj bolj zanimamo in ga krepkeje v katerega tudi naši kraji spadajo. Samice metuljev malo nosijo vsaka po več sto jajčik /v. ( - .. I > ■i" i • A , t • • - • -vV > • ^ / - >r - I *» ♦ • » . t/ -■'t: V J % - A •• ^ .r > ♦ >1 : t • 'S-*:" 1 " • ' "iL vV, .-^cr ti. X • w. i f V / v » < J , I \ 204 morfoz Učenjaki imenujejo življenj te„ > tO le J J^ -J J- vljenje popolnega spremenjevanj mrčesa ..meta- a ali Životopi^Da čHica. predpodobovanja, ker se iz ene v drugo popolnoma dru gačno in tej neslično podobo buba metulj spremmj Gosenica kolike razlike so med tem Množij se metulj po jajčkih Ce so bila jajčka v pozni pomladi ali pa poleti znešena, izvali se iz ce še tisto leto male gosenice znesena, prileze iz njih maii zarod se prihodnjo pomlad bila pa ta jih drug jeseni leto Jurij Grabrijan malo kedaj ne- Gosenice imajo sploh valjasto, koliko plosnato truplo ali život z roženo gl truplo ali život, katero obstoji iz dvanajsterih obročkov ima na obeh straneh zračne votlinice V N Gosenči ečnem spominu bode pravier bo se bal slabega govorjenja Pslm. III. 7. Zal da mor ) sope ali diha Na prednjem delu i pokončevalka človeškega življenja s skoz katere (go- koščeno svojo roko ravno sedaj v tem važnem času života ali na oprsji ima vsaka gosenica po šest roženih in s krem pij dobro oboroženih pravih nog, katere poznej najboljše sinove cerkve in domovine, da so ijridnemu ratarju jednako prvi orali može tudi metulju kot noge ostanej vse spremenjene — imajo gosenice po svojih posebnih vrstah tudi na drugem Dalj odno našo le- prava vih adnjem delu života od nog 7 odvale in jemo. katere se^pa ob ča3U zabubovanja popolnoma dino ill opiraje se vedno in povsod na zdrava, krščanska načela, priborili nam boljšo prihodnost Ees _ je pač, da so dosegli visoko starost, ali vender na duhu do pet parov nepra- še krepki in čili, vodili nas bi bili lehko še vsaj eno gube Ce desetletje; ako so pa obnemogli na polji duševnem in zapazimo na vsaki strani gl gosenico dalje natančneje ogledu- so jib zapustile dušne in telesne moči, vender smrti < ^^ t^M _ ___^ ^ ^ _ _ ^ ^ _ _ I ^ S^ ä ^ M A ___ ___ — — _ ___# Bvitlih zrnic (pik), katera so lep njene po sest jim nismo želeli nikedar in jim ne želimo, temveč zrli nčj tudi v se očesca. Poleg tega imaj po dva zel6 kratka tipalnika gosenice na svoj GoseuČjih ust deli so in dve podnji čeljusti tile poleg tega še štirj zgornje m zvezi posamezna go- bi radi še leta in leta v spodbudo svojo njihova čestita obličja. Taka prečestita oseba bil je tudi umrli častni župnik in dekan vipavski, Fran - Josipovega moči so ga zapustile kanonik prav dve močni zgornji reda vitez Jurij Grabrij . ________ ^____________, podnje ustnice in jel je pešati uže pred kakimi tremi leti "na duhu in šlatovci ali posebna tipalca Nekatere gosenice imajo od znotraj po dve bolj dolg posodici (posebna prostorčka), kateri združujete se na telu J sosebno zapuščal ga je spomin in dasi zelo zelo nerad, izročiti je moral težavnejša pastirska in uradna spodnje čeljusti da more gose štrucasti brado niča povoljno odpirati ali jpa zapirati se loči in preparira klejasta tvarina, iz katere ^mora senica pri zabubovanji svoj pajčevinati ali pa klobuči teh posodicah ko smo go opravila svoja mlajšim, krepkej ijubili tudi odšle zelo v njegovo prečestito močem. Ali vender mi smo ga presrečni bili tedaj se nasti zgornji mešiček (zapredek) spresti bubi in v pravega metulja spremeni f radovala naša duša in vzbudila je v nas misli na nje gova vzorna dela in njegove neprecenljive zaslusre, ter Tudi se potem nas navduševala, da naj hodimo njega pot tudi mi, to o drugih it potrebnih časih in prilikah gosenice na povedani način večno človeštva V^^ Y ^ m m m ^^ % ^ ^ je, da naj delujemo za prospeh in prosveto časno in 8 pomocj imenovane bradovičice podnjih čeljusti skega osobito milega nam oda sloven pajčevino m začasna skupna stanovanja v obrambo pred bolesti in In ravno zato krvavelo nam je srce tuge in godnim vremenom ali pa za senico — predej Po tipu imajo gosenice zel6 osno nam je postalo oko, ko smo zaslišali život; nekatere 80 popolnoma gladke, druge bodičaste in zopet nekatere resaste ali kosmate. Zavoljo tega jih ločimo v golice (gole ali gladke), bodice, kosmatice ali ščetarice — (tudi,,medvedi" 3 po pretužno vest, daje ta preblagi, velezasluženi mož, dika in pnos cerkve in domovine, izdihnil plemenito svojo dušo. Kaj je on storil za svoje rojake kot dušni pastir ter kaj je storil za-nje kot domoljub jim po nekod pravijo) in pa šopk svojem životu posamezne dlačine pk ) katere imaj , zapisano poduk onim, ki ga niso po natrosene Med gosenicami nahajamo pa tudi repate to je take, ki imajo nad svojim zadkom mehek mesnati ali pa , nekoliko nazaj zakrivljen repek ali rožiček trd rožen kakor: mlečkar nekatere 7 smrtog » oleandrovka in drug ) J majo dvojnat ali dvorogljatim vilicam podob pravimo jim viličarice; v naših krajih nahajajo je v knjigi življenj znali, ter njemu in njegovim mnogobrojnim čestilcem v spomin, napišemo naj tu sledeče črtice: Porodil seje Jurij Grabrijan 22. marcija leta 1800. v Adlešičah (h. št. 17) na Dolenjskem. Roditelja sta mu bila kmetijskega stanu še precej imovita in zelo pobožna. Brati in pisati se je naučil doma; a potem šel repek se te navadno po vrbah, pa tudi drugod je v Novomesto 7 je dovršil 1. 1819. z izvrstnim Med ali jnim gosenčjim kardelom so tudi nekatere ki na ali pa pod ovratjem po dvoje rožičkov vspeliom tedanje šestrazredne latinske šole. Prišel je mnogo- potem v ljubljanski licej in se učil tudi tu z izvan imajo redno pridnostjo. Bil je vnet za vse dobro, vzvišeno, Život gosenic je zel6 razne dolgosti ta obseg od pravo in lepo. S pokoj pesnikom Pr J-ZA ia; T ^ AWj.^vr« V^-JOXXXlVVyj-lX JL X V-^OXX JLAVlHj SVOJllH sošolcem, zlagal je rad pesnice in več Preširnovih prevel nekoliko milimetrov do 15 centimetrov in tudi včasih š( I več dolgosti. Kakor različna je dolgost in velikost go senčjega života, ravno tako raznovrstna je njegova barva Gosenice, kakor pozneje tudi njihovi metulji, so mutaste a vendar je tudi tu mala izjema. Gosenica smrtoglav žk, žk'*: na jezik nemški. Tudi pozneje kot hovnik pel je rad in zložil bogoslovec in du sikatero niično in po ) menljivo pesnico, kakor: „Kranjska Slovenija" 1. 1823. (natisnena v Novicah 1. 1862.); „Ipavci vtemeljiteljem ol o TTT-4 n Xi^olni/^/i TT T.-inl-xl-iiT^i-v-iCC 1 X862 ' ^ 1 čeva, ako se je dotakneš, prav glasno žika: „žk ravno isti glas more pozneje tudi njeni metulj prav krepki izvajati, kar posebno, ako leta, prav krepko izvršuje Tudi gosenica velikega ponočnega pavlina ima prav ne znaten enak slavne čitalnice v Ljublj Ijanskim gostom 1864. itd Pozdrav ljub Ko je bil 1. 1821 na azpotji, A'olil si ni za vse njem metulj je pa uže popolen mutec. več koristiti in več v* 1 «« dobro vneti mladenič stanu, v katerem bi bil zložnejše živel, temveč volil si je stan, v katerem bi bil zamogel dobrega storiti za človešt\ Med vso drugo psenčjo zalego, kolikor sem je do sedaj tedaj ni iskal sreče svoje, temveč srečo druzih "pazoval^ nisem izven navedenih dveh slučajev v se našel ; da bi se kakorkoli glasiti mogl (Dalj nobene prih.) Zato stopil je v ljubljansko semenišče, ter pripravljal se tu marljivo in navdušeno za bodoči'stan. Sošolci bili so IJ 305 mu med drugimi: Baraga Friderik Svetličič Matej Burger Josip in pretečeno leto umrli prost novomeški Wilfan Simon. V mašnika posvetil ga je neumrljivi vladika Anton Alojzij 27. avgusta 1. 1825. ter poslal Te njegove neprecenljive zasluge za cerkev domovino priznal je 1857. vitezom Fran - Josipove m cesar sam, ter imenoval ga leta eda ^ . ^^— - xoua, cerkvena vikša oblast pa 1.1858. častnim kanonikom stolnice liublianske In narod, sosebno Vipavci priznali "L ^ _ mu vse zaupali in ga tako rekoč v svojem~ srcu nosifi in ravno zato ločijo se in mi ž njimi tem težje od potem duše past na Brezovico pri Ljubljani. Odtod pre . Ko pa od- in supereminenti stavi ga 1. 1826. v Loko in 1. 1830. v Žii vzame papež Pij VIII. s pismom apostolicae dignitatis specula tržaški dekaniji: postonjsko in bistriško vipavsko, imenuje vladika Wolf 1. 1831 16. julija 1. 1830. škofij so jih s tem, da so njega svojega ljubljenca. Milo smo plakali J Gri*älb rij 3/11 Sb stalnim duhovnim pastirjem v Šturijah na Vipavskem. Tu ostane 7 let, ter pridobi si v kratkem zaupanje in srca vseh duhovnjanov tako, da se ga starejši ljudje kaj radi spominjajo in njegovo vnemo za dušno in telesno blagostanje vernikov zelo hvalijo. Ko pokliče Vsemogočni 1. ^838. vipavskega dekana imenuje goriški pa še ležal na mrtvaškem odru in ko je sedaj avno tako zdihujemo ko leži v zaprti gomili uže peti dan občutki ki obdajajo tu dušo in srce, naše, sopretužni, iednaki katerimi koprne zapuščeni otročiči, ko so jim preskrbnega očeta. In dokler položili v gomilo preljubljenega, ^___________, pred se od njega ne moremo in nočemo "locfti občespoštovanega S tek ar i a Fr. v večnost knezoškof Wolf še iste T TVyV^XAV^OU, X111011UJI leta Grrabrijana oskrbni kom vipavske župnije in dekanije; dve leti pozneje imenovali so ga tamošnjim župnikom in dekanom. Tu tedaj je delal in se boril z vso vnemo in gorečnostjo ne prisežemo, da ga čemo v večnem spominu ohraniti m najlepši spomenik postaviti mu s tem, da čemo živeti m delovati po istih naukih, katere je on za dobre m prave spoznal, to je, da čemo služiti do smrti • Veri in domov Ivan Lavrencic za najsvetejši svetinji narodnost —skoro polov oda slovenskega: vero in stoletja. Pač redka prikazen!*) Pred vsem posvetiPje moči svoje prvi svetinjinaroda, sv. veri, kot izvoru in podlagi spioš- Osemnajsti Veliki zboF „Matice slovcuske nega blagostanja, časne m večne sreče človeštva in ^^iv^rii^nc posebej narodov, njihovega razvitka in napredka. Skrbel 46 V Ljublj da so se sv. resnice duhovnjanom vestno in goreče oznanovale in da je dosegalo duševno življenje vedno višo stopinjo popolnosti. Lepšal je tudi cerkve, sosebno 14. junij (Konec.) Profesor Šuklj svojo župnijsko in loško, ter sezidal v Logu pri Ma- nega pododbo.«, ten Božji velikansk zvonik, ki bode spominjal kot Matice hrvatske, „monumentum pereime" še naših potomcev potomce je bilo tem čudnej na velikega dekana vipavskega, Jurija Gr a- in je imel priliko zapaz } kot stopnik manj o m e ni zagovarja premembo po zgledu pravil Hudo graja delovanje odborovo brij ker ) kar gosp. Suklje sam odbornik napačnosti omeniti v odboru In koliko je on storil za azvoj odne zavesti To znano je, menim, slehrnemu, ki je količkaj slišal o Treba bi bilo samem, ne pa ga napasti javno pred celim svetom. Stanj( Matice, pravi, je žalostno, vse gre pri njej le rakovo pot narodnem gibanji v novejšem času culi smo na taborih, v deželnem zboru Ime Grabrij sedanjih okoliščinah skrbeti za po ^ , čitalnicah in na drugih narodnih shodih. Vipavcem ustanovil ie leta trebne šolske knjige, pa odbor tega ne stori. S t imate matematika in la 1864 Čitalnic -v- , ter bil jej predsednik do zadnjega zdihljeja. In kedo je napravil 1. 1870. v Vipavi taboi maj er je bil obljubil, da se tinsčina učiti slovenski, ako se priskrbe knjige. Pa kaj se .1® * , öii |ja ÖU ötJ iia bVJllO ( prav slabe knjige, kar priča knjiga Krsnikova godilo? Nie ali pa so se na svitlo dale kake katei v.J. je prekosil dosle edino vizmar 1 ako ne svitlo dani atlant m pa n 1 •• Ol —O-IVU IIC OVltlU UaUI itllctUl. V^fl 1( ijrabrijan i! in kedo je bil duša vsega narodnega gi- Matica skrbi za izdavani Gor'-^-^ - ^ , ^ , .. -..... - J On je stavil v odboru predlog banj Da! on je bil v naj T -n . . 1 - ^ - ^ - -------J- šolskih knjig, pa ta Nasvet do Postojne, ako ne zopet Grabrijan?! ni bil sprejet, pač pa drug dilatoričen predlog, in knjig odnem obziru za kraj > kar je bil neumrljivi oče B1 e i w e i s ze celo S1 o v e n i j ^ ^ In kaj je bil nepozabljivi Grabrijan našej mladim? Uverjen sem, da skoro slehern Vipavec odgovoril ne bi dobili, ako bi se ne bil mož iz na'sprotnega tabora ponudil, da jih hoče Izdati Odbor mi bode oče Kako milo ter blago avnal on ž njo ^ ^ - —-----O J^ - T ^AVVA kjxjl £J iT f/A vov^ J ^ 1 duseval jo s presrčnim očetovskim glasom k enostransko pridnosti in uku. Zidal jej je šole skoro v vseh ob v nemar puščati, ampak bi moral pisatelj naj to ali uno spišejo pri presojevanji spisov ravna popustlj ne smel te reči še pozivati Dalje govornik očita odboru, da rahločutno in ) &nah dekanije vipavske čigar pisatelj še ne v6 gled stavlja spis o Inocencij --------------»-IJ^/CV Y ^xvv^ , »^OV^LHULf IVldÖllU ÖCZ^IU V Vipavi s prelepim napisom nad velikimi durmi . - III kaj so zgodovinski vin, m j } OSObito krasno sezidal jo je Alzogovo cerkveno zgodovino zaznamoval za vir! m omiki Veri Res je pač, da so drugi veliko pripomogli, Reklo se mu dokaz trditve omenja tudi svojega spisa o Palackem ali vender Grabrijan bil je tudi tukaj duša. Sezidal je nekatei potem župnijsko hišo, kakoršnih je malo na Kranjskem ) da bode treba zarad politične cenzure Enako je bil vnet za stan kmetijski in za povzdigo volil reči premeniti ali izpustiti. On je v to pri puščena Ko pa knjigo v roke dobi, vidi da je njegovega blagostanj Bil cela kontroverza med Palackim in Höffierjem, katera je podi društev, ki so pospeševala prospdi kmeta. On je tudi največ pripomogel, da so dobili Vipavci vinorejsko šolo na Slapu ' ' . - najstarejši ud kmetijske njemu prizadejala veliko truda In ipavske in v prejšnjih časih tudi druzih je bil Hüffler znan kot hud klerikalec vornik, da je število društvenikov čedalj kaj ? Samo Dalj m a n j f ker kdoi — —ne veruje, xictj jjicuita »tciiugrciiicu; poročila deželnega zbora kranjskega, sosebno seje 6. de a A a \ V ^V ^B ^^ M H A I « ^ A B naj prečita stenografična je zmanjšalo skoro za polovico, in tudi premoženj tično toži go-in se B Ma- je cembi 1872. in uveril se bode ventarj irom bolj pi komaj 600 gold v račun nastavlj Vrednost Matičnih knjig odboru 8 4000 gld., pa znaša sicer tudi treba mož f: cestitega gospoda J Notranjskem poznamo le še župnika: zlatomašnika Nak znajo dobro gospodariti, pa o izdavanji knjig naj bi ne govorili. Zato naj se tudi pri nas odbor deli v knj ki ih in najiskrenejših prijateljev, da pastiruj pokojnega dekana enega gospodarski oddelek in ob enem naj se število Planini vipavski, eil hvala Bo uže Ö v se na duhu in telesu 47. leto njegovih udov zmanjša. On stavi toraj predlog: No _ izvoljenemu odboru se naroči še enkrat pretresati pra 206 sanje o premembi pravil, zlasti ževni in gospodarski pododbor in o zmanjšanji števila odbornikov od 40 na 20. treba odkladati, in o delitvi odbora v knji- Pakiö v njem pogreša od dr. Zamika povdarjano do- Dr. Tavčar miali da reči ni se v načelu uže zdaj sklene, da se odbor skrči na naj 20 udov in deli v dva pododbora. Gospod prvosednik ga zavrne, da se o tem na- pa ostane v manjšini. Zanj je glasovalo ločbo, da mora vsak odbornik ,,Matice slovenske'' pravilno pisati slovensko diktando. (Splošni smeh.) Nasvet Sukljetov s 1. pristavkom dr. Zamika se potem sprejme skoraj soglasno. Drugi dostavek dr. Zamika glede pravice glasovanja pri občnem zboru 20 dru- svetu ne more glasovati, ker se mora po pravilih vsak štvenikov. predlog glede premembe pravil naznjaniti v vabilu. Gosp. Robič na očitanje prof. Sukljetovo, da se je zmanjšalo premoženje, odgovarja, da prej je imela Ma Dopis ljubljanskega društva ,,Narodni Dom" in do- - > tica veliko obligacij, ki so stale v računu ne pa dejanski vrednosti. Ko se je pa kupila Matična ločila njegova, da _____,, lastnica „Matice slovenske'' ima ,,Narodni Dom" sčasoma , se vzame na znanje in postati ob po nominalni, enem se pritrdi odborovemu nasvetu, društvo „Narodni Dom (( v Zvezdi, prodale JU».v NJV JV ^f ^ V« V A V« J^WIOJ näprOSlti^ ^^J OV^-^JC* piC^VHC» A ^ JL& 11W V*. so se te obligacije, in v račun bi imel pravico v odboru njegovem sedeti tudi zaatop • 4 naj bi svoja pravila premenilo tako, da nik „Matice slovenske". hiša se je postavila prava cena. Številka imetja se je toraj znižala, premoženje pa se ni prav nič zmanjšalo. Tudi ni res, da bi knjige ne bilö vredne več ko 600 gold. Samo za živalstvo se je poslalo v Prago čez 2000 gld., se na dnevni red" ni postavila navadna točka: pa vrednost te tem je bil dnevni red dovršen pre pa se je g. Zvab pritožil, da knjig še ni dobil, razhodom in da knjige, ki veča. se prodaja za šole, je še mezni nasveti. Tudi je priporočal odboru, naj uže Posa- sko- Gosp. prvosednikov namestnik omenja ) da raj pregleda nabrano narodno blago in ga spravi na svitlo. Gospod prvosednikov namestnik odgovarja. knjigarska vrednost Matičnih knjig znaša čez J5.000 da se je ta točka izpustila iz dnevnega reda le zarad gold., da se je pa le 4000 gold, vzelo v račun. Število tega, ker mora vsakdo nasvete, ki jih misli staviti, prej udov je manje, ker so se prej v imenik jemali vsi, ki 80 se bili kdaj kot udje oglasili ne glede na to, ali so svoje doneske plačevali ali ne , zdaj pa so se bprejeli samo oni, nik nekako potrdilo za društvenike, ki se v njem na- naznaniti odboru. Ker se pa ni do odločenega časa nobeden tak nasvet naznanil, izpustila se je ta točka kot čisto nepotrebna iz dnevnega reda. Glede knjig od- ki so letnino za tisto leto odrajtali, in je ime- govarja gosp. tajnik , kje jih bode dobil 7 ob enem pa h a j a j o da z letnino niso na^ dolgu. tudi 00 ponavlja željo, da bi se vredilo narodno blago. Dr. Zar nik podpira Sukljetov predlog, dostavlja mu pa še te-le določbe: „1. Odbor se ne deli v dva pododbora , ampak volita se dva odbora , književni in vrednih in ne za natis. Gosp. tajnik in gosp. Žvab ne vesta, da se je odbor uže veliko trudil s pregledovanjem narodnega blaga, da je pa mnogo pod tem imenom poslanih reči le malo gospodarski odbor vsak s svojim podpredsednikom. Prvi tem je bilo zborovanje končano in gosp. Grasselli ima 14, in drugi odbor 6 udov. Ti udje se volijo sklenil je ob pol 7. uri zbor ter se prišlim društvenikom naj pri velikem zboru odločno za vsak odbor posebej, književni odbor se volijo samo slovenski književniki. , Pri občnem zboru smejo glasovati in voliti samo usta-novniki, ne pa tudi letniki". Ker se pa to prečudno zazdi vsem pričujočim , spremeni ta svoj nasvet tako, da naj bi imeli to pravico samo osebno navzoči dru-81 veniki. zahvalil za prihod S ve tec se sklada z nasvetom Sukljetovim y da naj Slovstvene stvari, * Davorin Jenko ^ sloveči skladatelj zložil je prvo srbsko opereto „Vedeževalka". odbor premembo pravil še enkrat vzame v pretres, ker se bode odbor vsled nove volitve jako prenovil. Odločno pa oporeka očitanju, da bi bilo stanje ,,Matice Belega Grada došle poročila ne morejo prehvaliti tega najnovejega Jenkovega dela. opero , Ravno pa zvemo, da je Jenko navršil tudi novo ,VraČara ili Baba Hrka". Prav iz srca Častitamo Slovenske'^ žalostno. V 15 letih se je marveč tako lepo vstanovila in razvila, da je mora vesel biti vsak narod- našemu rojaku! malim premoženjem se je veliko storilo in njak. mnogo lepega in koristnega na svitlo spravilo^ čajo letos izdane knjige: geometrija, slovnica Sumanova To pri- > dopisi. Bloške okolice 23. junija. Kar se malokdaj, 19. somatologija, letopis. Kritizirati in grajati je lahko; zlasti v hribih le po preteku veliko let zgodi, se je Prešerna so kritizirali, in najnovejši naš pesnik Gre- t. m. pri sv. Vidu nad Cirknico zgodilo. Bila je namreč birma, katere uže čez petdeset let ni bilo; zato sojo gorčič našel je tudi svojega kritikarja. Premoženje in število udov pojasnila sta predgovornika. Glede šolskih vsi farmani še toliko bolj zaželeli in so k tej imenitni knjig pa mora omeniti, da se odbor ni branil jih dajati cerkveni svečanosti za olepšanje vse storili, kar je bilo postavili mnogo ske knjige. Treba je ozir jemati tudi na ude, ki ne bi majev, med katerimi jih je posebno 6 s slovenskimi zabili zadovoljni samo s šolskimi knjigami. Šolske knjige stavami na daleč okoli pomenljivost tega veselega dneva se pripravljajo o času, ko so potrebne." Ko bi jih bil oznanovalo. Pri napravljenih slavolokih so se sledeči, izdal odbor uže prej, bi mu Matica gotovo ne vedela od tukajšnjega gosp. učitelja preskrbljeni napisi brali: na svitlo, da pa ne more vsega potrositi samo za šol- mogoče. Popravili so na nagloma pota Knjige se spreminjajo, Stremajer bi ne bil vpe hvale Ijal slovenskega učnega jezika, ako bi bili tudi knjige imeli Ijal, in Matica Ji )) Srečen prihod", (na drugi strani) ,,srečen 7) odhod". ) ker je še tisto odpravil, kar je bil Jireček vpe- Vami in Verna srca višjemu dušnemu pastirju". )) Blagoslov z za nami" bi imela še veči kup nespečanih knjig, neseč Skozi težave na višave, pastir pri- ki so po mnenji gosp. Sukljeta tako malo vredne. Odbor bo imel skrb tudi za šolske knjige, ko bo videl, da jim je za vpeljavo slovenskega učnega jezika resnica. polajšave". ,,Sveti Vid na visocem svet', petdeset ni Te videl let". „Slava knezu škofu". Zvečer so bile med napisi luči prižgane, da se je posebno lepo bralo. Bila je tudi cerkev, sicer za to faro premajhna vsakemu • M ^ V 1 ^ pri- Gosp. prvosednikov namestnik prebere po- prav všečno ozaljšana. Prejšnji dan proti večeru tem^gori omenjeni zedinjeni nasvet prof. Sukljeta in hodu premil. knezoškofa je šlo veliko odrašenega ljudstva, kakor tudi šolska mladina z osemdesetimi zastavicami dr. Zamika, kakor ga misli dati na glasovanje Gosp. 207 naproti, kateri prihod je tudi lepo vbrano kienkanje zvonov in pokanje možnarjev pozdravljalo in poveliče- Tudi cerkveno petje vkljub slabim orgijam ]e bilo 1. Vsak producent podari razstavi po en komad jih izdelkov ---J.« ga uupi razatavitelj nikakorsne druge razlake franco v se tako precej vbrano; samo dotični orgij naj bi bil pri dopošlje; potem nima dkih cerkvenih svečanostih pri odgovarjanj prenehanji orgelj povsod natančno prej informiran lahko 2. Vsak komad dobi nepogojno tak katere sklep pombe bi gotovo vsak z radostjo sprejel 1 opazi prostor, da se Pri večjih zbirkah se še izreka spi elja, da ne deset let do take vesele svečanoati preteklo bi opet pet omara ali tudi zaporica dovoli tudi, ako je treba, posebna Od virov Krke 23. junij poznej 4. Zadnji čas dopošiljanja je 1. avgust 1882, da laglj natančno določi dan Novice'^ od 21. junija P^eti razstava } kedaj se ima od t. 1. št. 25. poročajo, da so v Krki skoraj vsi raki za kugo razun kar beremo 5. Tudi k poginili. Pri nas o tej kugi celo nič ne vemo, stave dovršeni izdelk > kateri bodo po odprtj raz- ; ki polnoma zdrav To so se zdaj v zgornj Krki se sprejemajo po meni sporočam, da ne bo morebiti kdo 6. Cena, imeniki in čedne tablice, tordek i. t. d t. d. so že m ^^ jö goljufija, ker se od nas raki vedno vozijo sredo popoldne 21. t uji^uii, ua jc guijuuja, üer in daleč po svetu pošiljajo log Odbor red kupčijskega prospeha potrebni razstava sta stalna odborova, trgovinski dobiček razstavniko poglavitna brija rosta nektere kraje toča precej hudo zadela v tej okolici, stransko in vestno pospeševati m mm TT V*« «^«m** brez Vipave dne 25. junija Vipavi umrl je 22. t Dekan Jurij Gr a Vse reci naj se pošiljajo na Jakob Lochbichler m narodni sta i mnogozaslužen gospod na cerkvenem, narodnem in gospodarskem polji, v visoki starosti 82 let se na posebni obš njegovega pogreba Sklicevaj - ki Sprevod, katereg ljudstva in nad 30 duhov zivotopis, omenjamo tukaj samo e bil preteklo soboto zjutraj ob Director der Franz Josef-Schule in Graz Odbor stalne razstave u^nih 'pripomočkov v Gradci. Motnika 19. junija, {Letina, mlatilnice, Cugma jerjevo zelezno drevo " ' - - — ) se ljubljanski dekan postojnski dekan H o f s t e t jamo gospoda grofa Lanthii poslanca Mateja Lavrenčič vdeležila velika vodil m \Aii SjUKfj OL^fA/Jfjl tJUjj jbolji za kmetijstvo zanimaj adjerejaj buMe.) Ker se „No Ur bas, pridigoval j prečastiti gospod e preč. gosp. zmed žalujočih omen- gospoda deželnega pisem » > naj im dan malo Leti smo napredovali in kako imamo letino po ure Bog nam zadosti lep kaž ne bdo, kakor nam ) da bi kake hude do uže večkrat pretilo, pa hvala edaj nam še ni toča zdatne škode naredila ki nosil kra la- kakor drugje po sveti. Seno nam daje prav bogato košnj vorov venec ) naročen po närodnih deželnih poslancih z ker skoz in skoz dežj dosti dragemu tovarsu spremljevali pokoj- nekim napisom: „Iskrenemu rodoljubu deželni poslanci^'; enako so z ^ nega: kmetijska podružnica Vipavska, Šlapska vinorejska šola z goap. vodijo R. Dolencem na čelu, gospe Vipavske, šolska mladina i. t. d. i. t. d bilo, ko so začela zoriti žita 7 a daj lep Nektei 1 leti začel naši premožni kmetje po hribih so si pred omišljevati ročne mlatiln ima vsak veči posestnik. Ravno ko > sedaj JO Cugmajerjeva spodo v bočn ik cinske omenjamo še gospodov okrajnega glavarj Iz došlih go ga gvardj krasen, dokaz pnika dr. Jurija Sterb in s K Gl kapu podobna železna drevesa, kakoršno ima uže vsak. kdor ima kaj za orav zemlje. Ta hvalevredna drevesa pa —, v^v^o.««, kako priljubljen m \u pokojni pri vsih, ki so ga poznali. Žup Sprevod bil je velikansko soko cenj bil gospodu Dol pa gre še posebna hvala Vipavskemu izdelujeta oba blizo jih tudi Za kovača, eden na Loči drug v Ceplah na Vranskega (Franz), ki imata dosti naročila bližnje J da bil v hosti sprevod, trajajoč do blizo pol ene popoldne, — tako kra žlahtnijo. Taki divjaki neradi rastej sen in skozi v rosta naš j lepšem redu Naj častitlj sta mejo; leto ali dve raste sejme (v Kamnik) včasih pripeljeta, se pri nas toliko skrbi, da se divjaki in pre- , če se prav pri adj _ zkpoljejo ter na sadovni prostor posadij Ijublj f goreč boritelj za pravice Slove vesel J do adj f pa se potlej posuši, da človek gubi Pa h, ki so ga poznali v miru počiva f Gradca 25. junija. (Vabilo.) Izmed učiteljstva pogled - dalj kmetje vrte prav dobro zasaj drevj ) imajo da endar kateri cvete m jeseni ko pomladi > ko zon ) od ljudskih in meščanskih šol v Gradci ustanovil se bor, v ta gotovo koristni namen, da bi ustanovil "stalno ^^^^ bi jih s pridom^ gojili prav lep romantičen Pri bučelah bi se lahko kaj dobilo, pa se bolj zanemarjajo; vzrok je, da ne umejo ljudj razstavo učnih pripomočkov za ljudske in meščanske šole Križnik 9 za blijoteke teljske pripravnice, m za teljsb šolsk ) Ustanovitev razstave v Gradci zarad volj Podgore 27. junija. Pri občinski volitvi so bili za župana gospodar Janez Žnidaršič iz Male tega posebnega pomena, ker je to mesto tako rekoč kul- Franc vasi, za svetovalca pa Janez Zevnik iz Male vasi turno^ središče za južne in zapadne dežele, kakor Štirske, Koroške, Kranjske in Primorja, in ker pasamezne dežele r cul IZ deb Ljubljane Zag in Političnih in celö ni m vse malimi izjemki še niso z učnimi pripomočki tako pre- zale tu in tam k bilo tiho f če jskih dogo se v skrblj Ba ta način stavo je uže različna zalo akor bi bilo želeti > m je upanje f da bi se se P pri odraščenih Ljubljani ne ka in m nogo razpečalo. Odbor za stalno raz- bo prej popolnoma konca pn otrocih. Nekateri trdijo, da teh bolez prav hude januarja t. 1. poslal okrožnico na Pripisujej zništva učnih pripomočkov. Veliko tvarine uže doposlalo in še vedno dohaj je toliko nabralo, da je razstava zagotovlj ko 11 ne šole. pa to nezdravemu vremenu, kakoršno "je bilo dokler se ne končaj Do edaj bilo zdaj vroče zdaj mrzlo, zdaj solnce zdaj dež a Sledeče fabrike in produciraj neznani in se opozoriti na stalno bilo ima namen, tudi vsa ona založništva da se človek kaj lahko pregrej ikrat stanovitnej a menda d pa prehladi f Bo druga podvzetja in društva, katera v tej stroki Slovenske (Vabilo) vreme L VI db v katerih naslovi so bili do sedaj odboru dne v Matični hiši do dne 5. julij t. m tedaj okrožnica ni mogla doposlati, azstavo uČnih pripomočkov v Gradci jih povabiti k vdeležbi. Sledeče točke so podlaga razstavi, po katerih se red kongresnem trgu št skupščini ,,Matice ob 5. uri popolu- Dnev Branje zapisnika o LV. odborovi seji. 2. Branj pisnika o XVIII. rednem venske kem zboru Matice Slo ima razstavitelj in odbor ravnati ka, njegovih Naznanila prvosedstva dveh dovalca društvenih računo namestnikov, blagajnika Volitev prvosed pregl m o. Volitev odborovih od 208 ßekov. od LV. odborove seje Poročilo tajnika, oziroma knjižničarja o dobi sleparja „barona' ( Hofmana na let vječe. Rojen v To- Nasveti o knjigah, katere plicah na Oeskem bil je izučen glažar, toda nadarjen se bo^ Matici slovenski izdajati letos in prihodnja leta. je naučil tujih jezikov ter se vedel po odličnem ve- Angle Poročilo gospodarskega odseka. 9. Posamezni nasveti, denji prislepariti v najvišje kroge na Ruskem Ljubljani dne 26. junija 1882. {Veliko besedo in bogati bazar) priredi Ijublj skem, Francoskem , Nemškem in v Avstriji. Dokazanih mu je mnogo goljufij, ki znašajo več sto tisuč gold. prvosednikov namestnik. Velike denarne nerednosti staknile so se tudi pri zava- Peter Grasaelli, f) ska Čitalnica na čitalnične restavracij korist „Narodnemu Domu v Obseg Peti deljo dne 2. julija t v prostorih rovalnici 700.000 goldinarjev. Gorice. Patria^', njen vodja Frik zginili je in z njim Dr. Tookli predložil je deželnemu možkega zbora čitalničnega; godba c. kr. zboru načrt postave, po kateri naj bi vsako mesto in vsak pešpolka „veliki knez Mihael^'; piramide Sokola; ples; trg volil svojega poslanca v deželni zbor doma in se umetalni ogenj in „bazar^^, katerega oskrbljujejo narodne volilna pravica razširila v smislu nove postave za volitve ple gosp6 in gospodične s v društveni dvorani uri zvečer. — Vstop ) Po končani besedi se prične v državni zbor nadstropj Začetek ob posrednega davka. na vse , ki plačujejo vsaj po 5 gld. ne- za osobo 30 kr darnost je neomej Rado Pri Ogrska, Tisa Estar-u zaklano je bilo , kakor veselica preloži na prihodnjo nedelj ugodnem vremenu se se je sodnijam naznanilo, po judih mlado kršansko dekle Odb pri praznovanji judovskega praznika. I ------ "^"""J ^ ^ m, m t^** i^J^AJVf W jvtVAVfT kJAV'gC« ^«.C^^UirWC«* T O prilSFltli {-f Gospa Eliza plem. Kapus-Pichelstein), soproga vrženo je bilo v vodo žensko truplo v obleki umorjene. znanega rodoljuba v Kamnig Naj umrla je doe 23. t. m. j® sodnijam prav pokazalo sled za morilci in zaprt * T JUWCtLUUlgVl tlJXlJ.iC4l JC UUC t. U.I. ^-------J--^ ^^---—* v miru počiva ia Bog naj tolaži vso njeno družino j® ^ze^ rabinarjev namestnik Rosenberg, deve t druzib o tako britki zgubi {Gospoda Ivana Solar-ja)^ deželnega šolskega nadzornika v Zadru, zadel je mrtvoud, kakor včerajšnji „Narod' poroča. Upamo in iz vsega srca želimo, da bi se našemu judov in brodarja, katera sta drugo truplo v vodo vrgla. Vsa dogodba dela velik strah judom po Ogerski, ker se po pravici b«je preganjanja. Egipt. Zarad egiptovskih zmešnjav zborujejo {Odgovornega vrednika ,fNovicnega^^ gosp. Alojzij mu je preteklo nedeljo večer po kratki bolezni umrla soproga Marij Majer. se ojaku prav kmalo popolno zdravje povrnilo evropske velevlasti v Carigradu, pa brez Turške, katera ' je zdaj krinko odložila ter priznala, da je Arabi pasa prav po njenih ukazih ravnal. — Vse kaže na to, da bo Angleška s pritrjenjem ali brez pritrjenja konference za, sedla vsaj sueški kanal, ako ne še večjega dela Egipta» Majer-ja) zadela je velika nesreča, ker 49 let stara, zapustivša sedmero otrok {Gospod inženir Ziegler) odložil je, kakor čujemo, odborništvo za ljubljansko mesto, katero sprejeti so ga pregovorili tovariši njegovi. Prav veselo zna-to za naravni razvoj narodni v Ljubljani in za težko meni IX. izkaz doneskov za spominek dr. J, Bleiweisa vit. Trsteniškega. skem pad čudovito skrp Vivat sequens (F Celji) bil liberalne f stranke na Kranj- Gospod Lukan Jakob, mag. v št. Vidu obsojen odg ij Südsteirische Post^^, gospod Leon zarad dop pri Zatični vrednik od Grg. mariborski bogoslovci, posla > v kterem bil na časti Ljub po preč. gosp. Fr. Ogradi, korarj mestni odbornik dr. Zupp po nepazljivosti sprejel oni dop Gotovo je obsoj Ijen ljubljanski Gospod Polak Eduard, častni kanonik list dopisnike Čas in dekan v Leskovci nikov nam prijaznih moramo pa pri tej prilki živo prositi, naj ne škodujejo naši pravični — dobri stvari 8 tako nepremišljenim ravnanjem in naj ne pišejo, česar ne morejo zanesljivo dokazati. Ne tepimo sami sebe! v f? n Grivic Fr, Vovk Jan f kapi v Leskovci žup. v št. Jerneji Tavčar Ignacij, župnik pri sv Križu na Dolenjskem . . . >> Logar Jakob Križu pri Ajd pnik pri sv. Novicar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Levičarji nadaljujejo svoje hujskanj in čenčanje pri svojih strankarjih, sicer pa domača po litika popolnem miruje. — Porotna sodnija.obsodila jj Hajšek Ant Pihler Simon, kapi , zup. v Makolah 0 gold. — kr. 7 „ 40 10 V }f 5 }} if 2 J? 2 5 M 2 » 1 1} If Skupaj temu v zadnjem listu izkazanih 39 gold. 40 kr 1122 50 je Skupaj do zdaj . 1161 gold. 90 kr na naročbo Koncem tega meseca izteče vljudno prosimo gg. naročnike in prijatelj naročha na .^Novice^^ za naše 1 ki prvo polovico letošnjega leta 1 zato so naročnino le za ta čas odrajtali ali ki na novo želijo dobivati naš list, naj se oglasijo zato do konca tega meseca, da liste poredoma dobivajo^ v pričetku druzega polletja Novice'^ z ,^0glasnikom^' vred stanejo za pol leta po poŠti 2 gold. 40 kr 9 za četrt ,, po „ i „ öu Hr., - v „ „i „ Naročnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikove po 30 kr v tiskarni prejemane gold J tiskarne v Ljubljani A ^fm. i sir a- e ija • ^ Wo ric Odgovorni vrednik: Alojizj Majer. — Tisk in založba: Blazöibovi nasledniki v Ljubljani.