Kmetijstvo in samostojnost Pred več ka.kor 1000 leti smo imeli Slovenci lastn« kraljestvo pod kraljem Samom. Kmalu po n]egovi smrti je razpadlo to kraljestvo in od takrat r.aprej nismo bili v*č samostojni in sTobodni. Skoro v«6 kakor 40 rodov smo živeli tlaCansko življenje, zato je razumljiTo, da si 1« težko predstavljamo pravice, ki jib ima svoboden narod. Saraostoien narod ur«di si svoje politične, gospodarske in kulturne razmere na svoji zemlji tako, kakor se niemu zdi najbolje, Te oblasti Slovenci sedaj nimamo, v Jugoslaviji pa jo bomo imeli skupno s Hrvati in Srbi kot troimeni jugoslovanski narod. Ko postanemo samostojni, si bomo svoje razmere,- posebno gospodarske, nekoliko drugače uredili , kakor so aandan«s. V zadnjem 6asu so nastale nove gosnodarske ideje, ki jih bomo uresniC-ili, ko enkrat zadobimo neomeieno oblast nad svo.iim na, svojem ozemllu. Svefovna Tojska ie pokazala potreho, da se zemlja ponarodi (raaeionalizira), to s» nravi, da postane zemlia last doma6ega naroda in ne tnjcev. — Znano je, da je pri nas Se velik del gozdov last fi delkomisor (posestv* graščakov, katera se ne dajo deliti). Ti fidejkomisi so se ustanovili pred stol-etji za tu.'e graščake, ki so prišli v našo deželo gosprtdovati našemu narodu. Imamo fide.-komise. ki obsegajo do 24.000 hektar.iev zemlje. Na tem veleposestvu. 5e bi bilo dobro obdelano, bi lahko izhajalo 2000 kmetskih družin z 10.000 osabaml. Sedaj j» last le posameznih rodbin. Ako bi snra.yili y rok« naroda slovensko zem lio v tem smislu, kakor sem ravnokar omenil, bi priclobili za našega kmeta na celem Slovenskem okroglo 130.000 hektariev gozda in rrhtega Še pašnike in travnike ter njive. Naši mali in Teliki kmeti, ki imao manj kakor 500 ha, imajo sedaj povproCno 5.18 ha pozda. Ako pa bi razdelili one vfilike pozflnve, ki obsegajo, kakor že zgoraj ugotovljeno, 130.000 ha, bi se povečal povpreSen obseg gozda nagih malih in srednjih kmetij ravno za 1 ha. to je na 6.18 ha. Ko dobimo Slovenci samoodločbo, bomo imeli pravico skrbeti za iiašeicra kmeta. s; -raviti v last naroria prozd ter na ta nafiin povečati obseg naAih posebno malih in sredniih kmetij. Ko bomo samostomi, si uredimo tndi drugc cospcKl-^rske razmere tako, kakor nnm prija. Celakniiga bi se lahko spisala o tem, kako si bomo zboljšali svoi gosnodarski položaj, posehno kmetijstvo. Nai navedem tukaj sanao še en slufinj. Vinoreja je tu pri nas zadnja leta začela hirati. Cene vina sicer niso padle, paŽ pa se j© kmetu vinncrad vedno manj izplafial. Vzrokov in bilo ve5. Posebno zadnja leta pred vojsko so preplavilo tu]e pivovarne naše kraje s pivom in so na ta način ne ?e uni<5ile našo pirovarne. ampak tudi izpndrinile dobro vino našega Inneta. Do zadnje gorske koče je prišlo hije pivo. Oeni se, da smo ga, uvažali kakih 150.000 hl na leto. Na Slovenskem brez Primorske srao pridelali pov])reCno vsako loto nekaj čez 700.000 hl vina. Uvoženo pivo j« dela^ 'o hudo tekmo našemu vinorejcu. Ne le na naših domaMh tleh, ampak tuiii drup.ie .ie posobno madžarsko vino^prizadjalo veliko Skodo vinnre]cem. Madžari, ki imajo vrhovno oblast v svOji državi, so si uravnaii tarife za prevažanje blaga, železniške zveze itd. tako, da, so izpodrinili naSe vino posebno na Dunaju in v drurfjh nemških okraiih. Mi, ki nimamo lastne držav«, niti ne moremo prikrojiti tarifov itd. po sto]«, nismo mogli Ukmoraii z njimi. Vse to s» mahoma izpremeni, ko dobimo ffmjo državo. Vhod tuj»mu piTU zabranimo s oariro in z drugimi sredstri in namesto onih 150.000 hektolitrov piva, ki \% priSlo do sedaj iz tujine, bomo im«li naSe domajto nim m Biro. ^&utfci iovoz *Ann sa bo dvignil, ker si uredimo železniške tarife, prevožne zveee itf^ tako, da bo mogel naš vinorejec tudi v tujioi prodajati z dobičkom svoj pridelek, To sfti le dva slučaja, v katerih mora uarod, ako ima samostojnost in neodvisnast, podpreti kme tijStvo. Našteli bi lahko Se nepregledno vrsto korisv l-i, ki jih bo imel naš kmet od Jugpslavije.