Molotov zahteva odpravo atomske
bombe in razorožitev narodov
Razne drobne novice iz Cleveland« in te okolice
Četrta obletnica—
V petek ob 7 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Franc Vene v spomn 4. obletnice njegove smrti v pregnanstvu v Nemčiji. Jotly Hustlers—
Ta st. clairska skupina, ki spada pod okrilje SDZ, bo imela nocoj veselico v sobi št. 1 SND. Starši, opozorite na to svojo mladino, ki spada k tej skupini. Za birmance—
Pri sv. Lovrencu bodo imeli v nedeljo birmo. Botri in botrice dobijo v Grdinovi prodajalni na 6113 St. Clair Ave. lahko lepa in pripravna darila za svoje birmance, kot molitvenike, rožne vence, križce, ovratne verižice in stotero drugih stvari. Jože Grdina vam bo prav prijazno postregel in cene pri njem so vedno zmerne. Sedmina—
Jutri ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sedmina za pokojnim Johnom Tomažičem.
NOV! GROBOVI
Tony Skull j
Na poti v Arizono, kamor je bil namenjen radi zdravja, je nagloma,.un>rl Tony Skulj Jr., sin Mr. in Mrs. Tony Skulj iz Maple Ave., R. 2, Geneva, Ohio. Truplo pokojnega bo pripeljano domov, čas pogreba in podrobnosti bodo naznanjene pozneje. Naj mu bo ohranjen blag spomin, preostalim sožalje.
-o---
Med piketi in delavci je prišlo do tepeža
Milwaukee, Wis. — Vodstvo Allis-Chalmes Co., kjer je stavka že od 30. aprila, se je obrnilo na guvernerja Goodlanda za pomoč, ker policija ni mogla več obvladati položaja. Med piketni-mi stražami, ki so člani CIO avtnih delavcev in me delavci, ki so hoteli na delo, je namreč prišlo do pretepa pri vhodu v tovarno. Unijski delavci so hoteli preprečiti delavcem vhod v tovarno. Kompanija trdi, da se je Vrnilo na delo ža 3,000 delavcev.
Allis-Chalmers izdeluje far-marske stroje in drugo poljedelsko opremo.
K-o-
Litvinci apelirajo, da se
povrne Baltik
Washington. — Uredniki ameriških litvinskih listov so se oglasili pri predsedniku Tru-manu ter apelirali nanj, naj bi zastavil, svoj vpliv, da se vrnejo svojim upravam Litva, Lat-vija in Estonija, ki jih je Rusija vzela 1940.
-o-
Vseslovanski kongres bo v Belgradu London. — Zastopniki slovanskih organizacij v Zed. državah, Kanadi, Južni Ameriki in Franciji so bili povabljeni, da se udeleže vseslovanskega kongresa, ki bo v Belgradu na 8. decembra. Tako je poročal radio iz Moskve.
-o-
Deček je priznal umor svojega tovariša
Pittsburgh, Pa. — Charles Hazlett, star 13 let, je priznal, da je pred 8 meseci po nesreči ustrelil svojega tovariša Mihaela Gerricha. Truplo je vrgel v klet, kjer so zdaj našli njegov okostnjak.
ZRAČNA POŠTA IZ AMERIKE BO CENEJŠA
Glavna pošta v Washingtonu nas obvešča, da bo poštnina na pisma za zračno pošto mnogo znižana od 1. nov. naprej. To velja za pisma iz Zed. držav v inozemstvo. Tako bo stalo pismo pol unče težko po 1. nov. 15 centov v vse evropske države, v Kanado (ena unča) 5 centov; v druge kraje, kot na primer v Novo Zelandijo, bo pa poštnina 25c.
Tudi zračna pošta po ozemlju Zed. držav bo cenejša* znižana 1)0 namreč od 8c na 5c. -o—--
Nemški zdravniki so pod obtožbo, da so norili ujetnike
zabil, da je najvišji uradnik I velike države Ohio, pa jo je udaril kar "po naše," kot je bil vedno navajen, kadar je med svojimi.	j
Ko je odhajal iz dvorane, so ljudje vstali in mu od vseh strani nudili roke, zatrjujoč I mu, da so še vedno z njim. ;
Shodu je dobro predsedoval mestni odbornik 23. varde, Ed-1 I ward J. Kovačič, glavni sloven-j ski govornik je bil pa Joško. ; Penko, načelnik Lauschetove | kampanje v državi Ohio med Slovenci. Izborno je govoril in poudarjal, da je naša narodna in državljanska dolžnost, da volimo za Lauscheta, ker je i najboljši, najzmožnejši. Go-1 voril je za izvolitev Lauscheta tudi mestni odbornik 32. varde, John J. Prince, ki je tudi poudarjal, kako da je važno, da izvolimo v teh resnih časih guvernerja, ki se je tako' dobro izkazal v prvem terminu, ne pa presedlati konja sredi reke.
I Nocoj bo guverner Lausche govoril na shodu v Shore višji šoli, Lake Shore Blvd. in 222. cesta. Ljudje naj pridejo iz Collinwooda, Nottinghama ter Euclida. i _ ' 1
Nuernberg. — Ameriška vojaška sodnija je napravila obtožbo proti 23 nemškim zdravnikom, ki so obtoženi, da so pomorili na tisoče oseb v raznih taboriščih s tem, da so nad njimi poskuševali raznfe metode, da bi iznašli 1;o ali oM sredstvo. Kakor poskušajo zdravniki navadno nad živalmi zaradi učinka tega ali onega strupa ali sredstva, so ti nemški zdravniki poskušali nad ujetniki po nemških taboriščih. Pri tem jih je pomrlo na stotisoče.
Sodno obravnavo proti tem zdravnikom bodo pričeli drugi mesec. Za njimi pridejo pa na vrsto bivši naciji, militarist]', finančniki in industrijci, ki so pomagali Hitlerju pri izvrševanju programa za nadoblast nacizma. Obravnave proti tem bodo pa trajale preko leta 1947.
-o-
V enem letu je rodila štiri otroke
i
j Quincy, Mass. — Mrs. Alice ; Walsh je rodila v enem letu štiri otroke in sicer je imela dvakrat dvojčke. Prvič sta bila oba fantka, drugič i^a deček in deklica. Vse je zdravo in veselo.
To so vam buče. — Tini/ White, star 26 let in Raymond Allen, star 29 let, oba iz Deer Creek, III. se postavita z bučami na bučnem festivalu v Eureka, III. Tiny je visok U čevlje in 3 palce, težak 76 funtov in seveda mora imeti ta veliko bučo; Allen pa meri 5 čevljev in 11 palcev ter tehta 360 funtov in poglejte ga, s kakšno bučo se pa on Postavi.
edinost, če je dovolj dobre volje za to.
-o-
Senator je ožigosal zadržanje hotelirjev v stavki
Washington. — Senator Morse iz Oregona je včeraj ostro napadel washingtonske hotelirje,' kjer so uslužbenci na stavki. Senator pravi, da to ni nič drugega kot namen, da se razbije unijo uslužbencev. Kdor pogleda' plačo uslužbencev in njih zahtevo po izboljšanju, bo vsak uvi-del, da so upravičeni do svojih1 zahtev. •	!
Kakor moramo plačevati v j Washingtonu sobe in postrežbo v hotelih, potem gotovo nihče ne simpatizira s krokodilovimi sol-' zami, ki jih prelivajo hotelirji,' češ, da ne morejo plačati višjih; plač, je izijavil senator. Za vsem j tem ni nič drugega, je rekel se-' nator, kot da hotelirjem ni všeč, ker so se uslužbenci organizirali v delavsko unijo.
-o-—
Iz raznih naselbin
West Frankfort, 111. — V bližnji naselbini Thomsonville je 4. okt. umrl Joseph Supančič, star 62 let, doma iz vasi Hosta pri Novem mestu. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, dve hčeri in več vnukov, v starem kraju pa dve sestri.
Washoe, Mont. — Dne 4. okt. je umrla Katie Mihelčič, stara 68 let, doma iz Zagorja na Kranjskem. Njen mož je umrl zadnjega marca. Zapušča tri hčere, dva sinova in pet vnukov, v Kleinu, Mont., pa sestro.
Komunisti bi radi dobili tudi šolo v oblast
Guv. LAUSCHE BO GOVORIL NOCOJ V EUCLIDU
sladkor za prezervira-ije se dobi do 1. dec.
Washington. — OP A nazna- ( nja, da bo ameriška gospodinja , imela nadaljnih 30 dni, da lahko ! uporabi sladkorne znamke za prezerviranje. Namesto, da bi bile te znamke veljavne samo do konca oktobra, bodo do 30. no-vmebra. To so "spare" znamke 9 in 10.
Navadna sladkorna "spare" znamka št. 51 iz vojne knjige ostane veljavna do konca tega leta in sicer za 5 funtov sladkorja vsaka.	i
-o-
Trgovci zahtevajo odpravo kontrole sladkorja.
Columbus, O. — Zveza ohij-skih trgovcev z živili je posla-; la s svoje konvencije apel na' predsednika Trumana, naj odpravi racioniranje in kontrolo sladkorja. Naj se ga pošlje nekaj manj v inozemstvo, pa ga bo dovolj za doma, trdijo trgovci.
Gorica. — Zavezniška vojaška ,blast je obsodila v zapor sedem ■slovenskih mladeničev, ker so zanetili in vprizorili nedovoljene demonstracije v bližnji Kopani, hoteč s tem preprečiti učiteljem, ki so bili nastavljeni od zavezniške vojaške oblasti, da bi poučevali v slovenščini.
Pri sodni obravnavi so izpovedale priče, da ti učitelji niso ča-željeni v Kozani, ker da niso člani komunistične italijansko-s'ovenske antifašistične unije. Ko jih je vprašal angleški major Reaks, zakaj morajo biti učitelji Člani te unije, je eden obtožencev izjavil: "Ker je ta unija simbolična zveza z Jugoslavijo."
Med obsojenimi je bil Angel ! Prinčič, načelnik komunistične unije v Kozani. Priča, Marijan Pirust je izpovedal, da je videl, kako so na 15. oktobra Prinčič in drugo obkolili truk, ki je pripeljal tri učitelje iz Goricfe. Ljudje 5)0 učiteljem grozili, da si
niso upali s trujca in so se odpeljali nazaj.
Vzgojni oddelek zavezniške okupacijske oblasti poroča, da so slične razmere kot v Kozani povsol drugod po zasedenem ozemlju. Namen domačinov je, trdijo vojaške oblasti, da se ustvari mržnja proti zapadnim zaveznikom ter da bi se izročila vgqja v šolah v roke komunistom celo v nižjih razredih.
Zavezniške vojaške oblasti izjavljajo, da hočejo v šolah samo nepolitično vzgojo. Vsak učitelj mora podpisati izjavo, da ne bo izvajal v šoli nobene politične propagande in aktivnosti.
Komunisti so zanesli med šolske otroke že gesla kot: "Zavezniška vojaška vzgoja je fašistična." "Fašist je vsak, ki ni komunist." "Prava demokracija je samo v komunizmu." "Učitelji zavezniške oblasti so hlapci angleških in ameriških kapitalistov in imperialistov."
Na zavezniško vojaško oblast
pritiskajo starši za učitelje in pravijo, da bi svoje otroke radi poslali v te šole, pa se boje komunistov. Učiteljem se pa grozi, da tvegajo življenje, če bodo poskušali učiti v zavezniških šolah.
Tipičen slučaj se je pripetil v slovenski šoli na Opčinah. V 3. in 4. razredu je bilo vpisanih 38 otrok. Učitelji so prišli v šolo pod protekcijo policije. Prvi dan so prišli vsi otroci v šolo, drugi dan jih je prišlo 21, tretji dan 7, četrti dan 5 in peti dan — noben.
Zavezniška vojaška oblast je odprla 167 slovenskih šol v 150 vaseh in mestih v okolicah Gorica, Trst, Pulj. Tekom poletja je trenirala 472 učiteljev, polovica od teh so bili izraziti komunisti.
Toda učitelji v dvajsetih izmed 43 vasi v tržaški okolici, si ne upajo v šole, ali pa pridejo samo pod protekcijo policije.
Tako se vzgaja slovenska mladina v Julijski Krajini, . .
>
I if AMS^ŠKA Wo©M©VINfl
S DAROM! B	AMERICAN IN SPIRIT-FOiv& ^	SLOVENIAN MORNING
txxixxxxxraxxx^	IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	NEWSPAPER
N0- 213	CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 30, 1946	LETO XLVIII—VOL. XL^IU
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
i
(Došle preko Trsta)
SMRT JE POBRALA znane frančiškanskega patra dr Hadrijana Kokolj, ki je bil na 2ac'nje gvardijan na Brezjah.
V RADOVLJICI JE UMRL daleč po Gorenjskem znani tr-S°vec in posestnik Ivan Bulovec.
OD SVETA SE JE POSLO-v septembru tudi znani zdravnik dr. Josip Tičar. Pred-110 je stopil v pokoj je bil šef zdravnik državnih železničarjev.
Jakob ogrizek, duhovni
^vetnik in župnik v pokoju, je l,di dal letos v septembru slovo temu svetu. Bil je mnogo let ZuPnik v Pečah pri Moravčah.
pOžAR V TURJU NAD HRASTNIKOM. — Dne 30. avgusta je izbruhnil velik požar v vasi Turje nad Hrastnikom. Po-se je hitro širil in zajel v počnem vetru večje število hiš *n gospodarskih poslopij. Uni-li^ih_je 28 hiš in gospodarskih
poslopij. Ogenj trdijo, da je nastal po nepazljivosti.
"ROBLEKOV DOM." — Slovenija se je ponašala z lepim številom planinskih domov. Ljubitelji gora so našli v teh planinskih kočah po leti vso oskrbo. Slovenci so imeli razumevanje za lepoto svojih gora. V dobi domače državljanske vojne so dobili partizani od svojega komunističnega vodstva nalogo uničevati vse. če jih je kdo vpraševal, zakaj požigajo in uničujejo, so odgovarjali, da bodo že Nemci vse spet pozidali. Tako je bila po tej nerazumljivi partizanski želji po uničenju tudi večina planinskih koč požga-nih. Tudi "Roblekov dom,': koča na Begunjščici, je postala taka žrtev. Listi poročajo, da so 15. septembra zopet otvorili ta
_(Dalje_na_2._ strani)
Narod je napravil sinoči guvernerju lep sprejem
Natrpana dvorana naroda je navdušeno pozdravljala svojega sina
Avditorij SND na St. Clair Ave. je bil sinoči natrpano poln naroda, ko se je vršil politični shod za ponovno izvolitev guvernerja Lauscheta. Ljudje so veselo pozdravljali domačina, ko je prišel v dvorano in paz-no sledili njegovemu govoru. Frank je pa govoril, kot bi govoril svojemu prijatelju in ne volivcem.
Povedal je, da kandidira na svojem rekordu zadnjih dveh let kot guverner in upa, da bo na tem izvoljen. Nima denarja, da bi kupil volitve in jh tudi ne mara kupiti. "Ako bom ponovno izvoljen, bom jaz gu-iverner, ne pa kaka politična ali druga skupina, ki bi ji moral biti pokoren," .je izjavil Lausche in narod mu je burno pritrjeval. • Včasih je kar po-
Španci utrjujejo mejo ob Franciji
Madrid. — Potniki, ki so prišli z Pirenej, pripovedujejo, da špansko vojaštvo gradi dvojno obrambno linijo ob francoski meji. Ena je 6 milj od meje, druga pa 10 milj.
-o- " I
Banke bi rade zapirale ob sobotah
New York. — Zveza bankirjev v državi New York je razposlala na vse banke vprašanje, če so zato, da bi zapirale ves dan ob sobotah tekom' celega leta. Dozdaij so smele zapirati v soboto samo v poletnih mesecih.
K
ava se ne bo podražila,
ker jo je dosti
, Washington. — Dovolj kave ® vzrok, da cena isti ne bo po-k°čila. Plantažniki sodijo, da 0 bo to sezijo več kot 48 milijo-v vreč, dočim je svet ne bo IOl"abii več kot 28 milijonov Vreč.
■ . j
---p-
5 medvedov se je otresel
j,.Whitefish, Mont. — Frank ®st se nahaja v bolnišnici, doy110 Z(*e'an zob 5 medve-]0 '' 8 katerimi se je spoprijel na 0gtu: Lovec je končno ubil 3, bli*	sta pa °dšepala iz
hudega lovca.
Skupščini združenih narodov je povedal, da bo organizacija razpadla, če se odpravi pravica vetiranja
NAPADEL JE CHURCHILLA KOT NETILCA ZA NOVO VOJNO
New York. — Včeraj se je oglasil pred skupščino zdru- ( ženih narodov ruski komisar Molotov, ki je govoril v imenu j Sovjetske Unije ter zahteval, da se vsi narodi takoj razoro-J žijo in da se takoj prepove vsako nadaljno izdelovanje in j raba atomske bombe.
Molotov je govoril eno uro in 8 minut in je presenetil vso skupščino, ko je prišel na dan z zahtevo po razorožitvi. Ko je hotel po njegovem govoru predsednik zborovanja zaključiti sejo, je skočil Molotov na noge in rekel: "Sovjetska delegacija apelira na druge delegate, naj izjavijo svoje mnenje glede razorožitve."
Angleški delegat Baker je rekel: "Ako bodo začeli vsi drugi govoriti, potem lahko pričakujemo dolge govore. To pa ni zaže-ljivo ob tem času."
Molotov je odgovoril, da Rusija ni zahtevala, da govorijo vsi delegat je sedaj, toda tistim, ki to želijo, naj se da prilika za to.
Predsdenik zborovanja je nato rekel, da je večina delegacije že odšla iz dvorane ter je svetoval Molotovu, naj s tem počaka do jutri.
Molotov je. brez pridržžka povedal skupščini, da se bo vsa zgradba šdruženih narodov zrušila, če se sistem vetiranja odpravi. Nato je pa padel po bivšem angleškem premier j u Churchillu, češ ,da je vojni agitator.
Starim diplomatom bo prišlo v spomin, da je ruski državnik Litvinov leta 1927 predlagal pri Ligi narodov, da se odpravi vse armade in vse bojne mornarice pri vseh državah, pa ni prišlo nič iz tistega.
Iz Molotovega govora je razvidno, da med velikimi petimi (Zed. države, Anglija, Rusija, Francija in Kitajska) ne bo dosti soglasja, čeprav se je mnogo pričakovalo, ko je Molotov ob svojem prihodu v Ameriko izjavil, da se lahko doseže slogo in
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6X17 St. Clair Ave.	HEnderson 0638	Cleveland 3. Ohio
_Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za. Ameriko pol leta (4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko Četrt leta $2.50; ca Cleveland in Kanado po poŠti eetrt leta $2.75.
Za Cleveland in okolioo po raznaialclh: celo leto $7.00. pol leta $4.00,
trt leta $2.50.
Poumezna itevtika stane 6 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United State« 17.00 P*r yew; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. 0. S. $4.00 for 8 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 6 months. O. s. $250 far > month«. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months.
Cleveland and suburb« by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months.
$3.50 for 8 month«.
_Single coplM .8 centa each.____ _____
Entered as second-elm« matter January 8th 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1878.______
No. 213 Wed., Oct. 30, 1946
Dolarska diplomacija se kuja
Čehi 30 oni dan spoznali, da je težko sedeti na dveh stolih hkrati. Hočejo biti namreč naklonjeni Sovjetom in zapadnim demokracijam obenem. Toda to pa zaenkrat ne gre, zlasti, ker jim Moskva ne more dati tega, kar lahko dobe pri zapadnih "kapitalističnih" državah — dolarjev. Na mirovni konferenci so češki delegatje stalno glasovali z Sov-jeti, čeprav jim tega dostikrat ni bilo potreba. Ko je Moskva napadla zapadne demokracije, to se pravi: napad je veljal predvsem Zed. državam, češ, da igrajo dolarsko diplomacijo in da hočejo z denarjem "zasužnjiti" Evropo, je češko komunistično časopisje ročno potegnilo z Moskvo. To je bilo prav v tistem času, ko je Češka vprašala v Ameriki za $100,000,000 posojila.
In glejte, demokratična Amerika, ki pač noče nikogar zasužnjiti, ne z dolarji ne z orožjem, je uvidela, kako veliko krivico bi naredila Češki, če bi ji posodila denar, pa je mahoma ustavila vsa pogajanja za to posojilo. Saj bi res ne bilo lepo, če bi hotela kapitalistična Amerika zasužnjiti lepo češko deželo. Amerika je, z drugo besedo rečeno, izmaknila roko, s katero je ponujala Čehom denar in katera*roko so hoteli Čehi — ugrizniti.
• Vrhu tega je Stric Sam zvedel, da hočejo Čehi prodati Romuniji z lepim dobičkom za $10,000,000 ameriškega vojnega materiala, ki bi ga kupili od Amerike z izposojenim denarjem. Torej Amerika naj bi najprej dala denar, s tistim denarjem bi Čehi kupili ameriško blago, pa ga za lep profit prodali Romuncem.
Ta nenaden preobrat v Washingtonu je deloval v Prag kot mrzel curek vode. Češki komunistični premier Gott-wald je takoj ukazal svojim kabinetnim uradnikom, da morajo takoj prenehati vsi napadi na Zed. države, tako v časopisju kot na radiu. Ta ukaz je prišel pa prepozno, ker mačka je že prevrnila skledo z mlekom in Čehi bodo morali drugam po denar, ki bi ga si'cer tako lahko dobili v Ameriki, saj je bil Stric Sam vedno naklonjen češkemu narodu.
Čehi in drugi evropski narodi zdaj lahko uvidevajo, da veje iz Washigtona popolnoma drugačna sapa kot je včasih. Ameriška vlada je namreč začela s posebne vrste tuje-zemsko politiko, namreč, da niti Rusija, niti njeni sateliti ne bodo dobili denarne pomoči iz Amerike. Tako je prišlo, slučajno ali ne, da je bila Češka prva ruska lutka, ki jo je zadela nova politika iz Washingtona, Ti ruski sateliti bodo najbrže tudi s težavo dobili denarno pomoč od mednarodne banke za rekonstrukcijo in razvoj dežele. Zed. države so namreč dale največ denarja v tisto banko. Čehi so že vložili prošnjo za $350,000,000 posojila, Poljaki pa za $600,000,-000. Dežele, ki so začele udrihati po Ameriki, ne bodo dobili dolarjev.
Nekateri zamerijo Zed. državam, ker so dobremu češkemu narodu odrekli1 posojilo, ki ga tako nujno potrebuje. Pravijo, da narod ni kriv za dejanja vlade. Mi se s tem izvajanjem ne strinjamo. Češki narod je postavil pri volitvah komunistično vlado, torej je narod odgovoren za vlado. Ako mu delo vlade ni všeč, naj si izvoli drugo.
Naj bi jih zamenjali
Pred par dnevi smo priobčili poročila nekaj žensk, ki bo z veliko težavo prišel iz Jugoslavije v Ameriko, čeprav so ameriške državljanke. Vse povedo isto storjo o razmerah v Jugoslaviji, da so namreč neznosne. Pa saj jim ni treba pripovedovati kako je tam, saj nam že to zadostuje, če povedo, da so obrnile zemljo in nebo, da bi prfšle iz "paradiža" v Jugoslaviji.
Takih živih prič o faktičnem stanju v Jugoslaviji bo še več, če bodo le mogle sem čez morje. Titova vlada se namreč na vse načine trudi, da bi jim zabranila izselitev. Ameriška vlada je že protestirala v Belgradu, ker Titovci ne puste ljudem dostop do ameriškega poslaništva, da bi tam dokazali, da so ameriški državljani. Ne radi tega, ker ne pustijo ljudem iz dežele, ampak radi tega, ker dobro vedo, kaj bodo ti ljudje govorili, čim jim ne bo več OZN A (jugoslovanska Gestapo) ne bo več za petami. Ameriška vlada je pa vneto nedelu, da dobi svoje državljane domov. Mnogo jih ne bo mogla nikdar izslediti, ker so enostavno izginili za — železnim zastorom.
Da bi pa Jugoslavija ne bila na škodi radi izseljevanja takih, ki si tako vneto žele proč iz "svobodne in demokratične Jugoslavije,", nam je prišlo na misel, da bi se temu prav lahko opomoglo. V Ameriki je namreč vsepolno ljudi, ki noč in dan vpijejo o dobrotah v Titovi Jugoslaviji, ki jim je vzor nebes na zemlji in kaj še vse. Te ljudi naj bi Stric Sam zdaj zbral ter jih poslal tje, kamor jih tako vleče srce —• k Titu. Tam naj bi nadomestili one nehvalezneže, ki so se naveličali Titovih dobrot, ki so se že tako natrpali mleka in medu, ki teče zdaj kar po cestah v Jugoslaviji, da jim že kar slabo prihaja od samih dobrot. Mi', ki smo kar zadovoljni v tej deželi, bi bili zelo hvaležni Stricu Samu, če bi nekoliko počistil doma. Zakaj bi delal krivico ljudem, ki si žele boljših dežel in boljših vlad? Saj smo vendar v svobodni deželi in vsak gre ladko, kamor hoče. Torej take, ki neprestano kažejo na Sovjetijo in Titovino, o neskqnčni svobodi, ki vlada zdaj tam, naj razrešj jarma, v katerega so vpreženi tukaj ter jih pošlje, kamor jih vleče srce. Vse vozne stroške tje naj jim
plača iz svoje blagajne. Ameriški narod bo z veseljem tisto povrnil v davkih, samo da se bo ustreglo nezadovoljnežem ter jih osrečilo.
Morda bi bilo dobro, če bi se jih tudi nekoliko sililo, apeliralo nanje, naj vendar gredo, kamor jih tako neznansko vleče srce. Ne vemo, zakaj sami ne silijo tje. Vsaj mi ne vemo še za nikogar, ki bi šel sam od sebe v Titovino, da bi se tam naselil. Mi, ki smo sanjali o lepi Ameriki, smo enostavno prišli sem in konec besed, pa ki smo morali skoro še beračiti za potne stroške. Tako naj napravijo tisti, ki venomer sanjajo o srečnih časih v Titovini. Ako nimajo svojega denarja, naj se oglasijo, ga bomo nabirali zanje, pa še zelo radi in tudi vemo, da bi ga ljudje radi dali, seveda pod pogojem, da jih ne bo ve>č nazaj.
Grdo je od Tita, da je čisto pozabil na te svoje zagovornike tukaj. Saj bi se vendar spodobilo, da bi jim zaklical: Pridi, pridi zvesti hlapec . . .
I
BESEDA IZ NARODA
Opereta "Mascot"
»♦ft****** m m ar a • s's * » ri »t*	* * t» * a *♦ a-fr*
tako se nam bo počasi približala zima.
Delavske razmere so prilično dobre vse naokrog. In v torek 5. novembra pa bomo imeli državne volitve. Vsi, ki smo ameriški državljani, bomo gotovo šli ta dan na volišče. Tu v La Salle imamo moža demokrata v osebi Mr. Vinca De-menca, ki je kandidat za državnega poslanca (Representative) v državi Illinois ter se vam toplo priporoča, da mu daste na dan volitev svoj glas. Priporoča se vsem slovenskim volivcem, da glasujete zanj in zadeli boste pravo.
Kakor je razvidno iz dnevnega časopisja, bo velika bitka za razne urade tudi v državi Ohio. Ni moj namen rojakom v Ohio kaj diktirati in vam narekovati, koga volite, pač pa bi želel, da bi vsi Slovenci oddali svoj glas za svojega rojaka Frank J. Lauscheta. On je demokrat, popularen, pošten in zmožen mož, ki zasluži, da je ponovno izvoljen guvernerjem države Ohio. Prepričan, da sem, da če boste njega zopet izvolili, da ne boste veseli samo Slovenci v državi Ohio, ampak bomo z vami veseli vaše zmage tudi vsi Slovenci v državi Illinois in sploh širom Zed. držav. Samo recite: Franku želimo zmago in mu jo bomo tudi priborili, pa bo vse O. K.
V	zadnjih tednih je bil obiskal našo1 naiselbino Mr. Jože Grdina, ki se je mudil tu kot zastopnik Ameriške Domovine. Upam, da je dobil kaj novih naročnikov. Le to ga je malo oviralo pri delu, ker je bil precej prehlajen. Kar pa tudi ni prav nič čudnega, ko pa imamo tako čudno vreme, enkrat je toplo in zopet mrzlo, zato je pa tudi dosti ljudi prehlajenih,
V	bolnici sta bila zadnje tedne Mrs. Angela Novičk in Mr. Joe Bratte. Oba sta se morala podvreči operaciji in tudi oba srečno prestala. Upamo in želimo, da bo kmalu zopet vse O. K!
K sklepu pozdravljam Jožeta Grdina, vsem slovenskim rojakom pa tole: vsi, ki radi či-tat.e slovensko, naročite se na Ameriško Domovino, ki je dnevnik in pride vsak dan v hišo. Veste Slovenca ne bo več, ker sedaj izhaja samo enkrat na teden kot glasilo KSKJ. Zato vam danes toplo priporočam Ameriško Domovino. Pozdravljeni.
Državljan. --o--
Pevci in pevke "Glasbene matice" bodo podali opereto "Mascot" v nedeljo 3. novembra. Prireditev se bo vršila v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. in se bo pričela ob 7. uri zvečer.
Ko človek prvič lista po tem prikupljivem, melodioznem glasbenem delu, se čudi in se vprašuje, zakaj se ta muzika in dov-tipna igra ne pojavi večkrat na svetovnih gledaliških odrih. Saj ta opereta to v polni meri zasluži. Pa morda je vzrok v tem, da se zadnja leta le vse preveč poudarjajo imena kakor Johann Strauss, Franz Lehar, Victor Herbert, manj znana, a zaslužna imena se pa pozabljajo. Opereta "Mascot," ki jo je uglasbil FVancoz, Edmond Audran, se sme brez pridržka primerjati z najboljšimi operetami zadnjih sto let.
To delo, ki je v treh dejanjih, nam prikazuje pestro družbo: pastirje, kmete, prince, princese, dvorjane in vojake. Glas ba je lahkotna, vedra in zelo melodiozna.
Tudi dialog ((govorni del o perete) vsebuje marsikatero zanimivost, pa tudi presenečenje. Tako nas Pippo (Frank Bradač) iznenadi v svojem solospe-vu, ko se predstayi zbrani družbi kot Saltarello in ji pove, da je on "najboljši plesalec vseh stoletij, plesalcev knez: ta lah kota, ta divota!" Zaključuje sa mozavestno: "Diven umetnik sem. "Skromen dečko!
Princesa Fiametta (Josephine Levstik) pa zelo hvali kmete in kmečko življenje in pravi: "To je ovčar? Kako poetsko! Prav ugaja mi ta ovčar. Razen tega ljubim naravo — in — on se mi zdi tako naraven. Na dvoru se tako dolgočasim. A kako je tu vse simpatično! Ljubim vse, kar je robustnega, krepkega in jedrnatega, zato ljubim kmete, zato me je očaral ta ovčar. Njegov obraz je tako simpatičen."
Ko je Bettina (Carolyn Bu-dan) sredi ljubezenskih zaplet-ljajev, vzklikne vsa iz sebe: "0-možim se in sicer takoj, ako sem srečna ali ne. Bogat ali reven, star ali mlad, vse skupaj me nič ne briga. Jaz hočem moža."
Princ Lorenzo (John Nosan) se želi poročiti z mladim dekletom. Nekateri ugovarjajo, češ, da je prestar. On pa izjavi: "Jaz sem krasna partija, malo v letih, a dobro konserviran."
In tako se razvija ta vesela in pikantna zgodba dalje. Učinkovite vloge imajo tudi Rocco (Vencel Frank), Princ Frede-rik (Frank Plut), Parafante (Anton Podobnik), in Matheo (Anton Eppich). Poleg solo-, spevov, duetov, kvartetov, nam nudi opereta "Mascot" tudi mnogo lepih in živahnih zborovskih točk. — Občinstvo je vljudno vabljeno.	Z.
slik. Vabljeni ste vsi Slovenci, da se udeležite tega shoda in da se pokažemo in da držimo skupaj. Le tako bomo lahko sigurni, da bo ponovno izvoljen naš rojak Frank J. Lausche guvernerjem države Ohio.
Posebno pa prosim naše rojake, da nikar mu ne nasprotujte pri volitvah, raje pomagajte, da bo res izvoljen, čas beži in ga ni več dosti na razpolago, zato pa naj vsak- vsaj teh zadnjih par dni stori vse kar je v njegovi moči, da pomaga svojemu rojaku do izvolitve. Zdi se mi, da je vse prevelika napaka med nami ameriškimi Slovenci to, da smo preveč nevoščljivi drug drugemu in kakor si kateri pomaga do malo višjega urada, že mu hočemo spodnesti stolček. Saj če človek napravi' kakšno napako, to se še Vedno lahko popravi.
Zato pa vas prosim vse Slovence in Slovenke, nikar ne pozabite, da je guverner Frank J. Lausche naš slovenski brat in smo lahko ponosni, da imamo med sabo takega moža, ki je zmožen opravljati tako odlično in odgovorno službo kot jo o-pravlja sedaj. Saj skoro ne morem misliti, da bi bil kdo med nami, ki bi ne volil zanj ali se tako daleč predrznil, da bi pri volitvah prezrl njegovo ime. Vsak Slovenec in vsaka Slovenka naj da svoj glas zanj pa bo gotovo izvoljen in potem bomo lahko rekli, da smo držali skupaj in bomo lahko tudi ponosni. Zato pa ne pozabite priti na shod v petek večer ob 7:30 v City Hall, E. Main St., Geneva, Ohio. Na svidenje!
Jerry Stroj in.
11111111111111111111 Če
verjamete ^ al' pa ne
imiiiimimiiiiii
Jakšič se je nasmejal, ko sem mu napravil tako dolg in iz srca prihajajoč govor, kakrš-
Shod v Genevi
—	Perzijska zgodovina sega najmanj 1,400 let v dobo pred,
Kristusovim rojstvom,
* * * >
—	Iz ječmena kuhano pivo so pili v Babilonu že 5,000 let pred Kristusovim rojstvom.
Sodnik Joseph H. Silbert
Sodnik Joseph H. Silbert, ki je letos kandidat za sodnika o-krajne sodnije dobiva vsak dan več podpore v prid njegove volitve. Njegovo kandidaturo so odobrile delavske unije kot CFL in CIO, dalje Republic Club of Heights.
Civilne in politične organizacije širom Cuyahoga okraja so na delu, da mu pri volitvah no-vefnbra pomagajo do izvolitve okrajnim sodnikom za termin, ki se prične 3. januarja 1947. Prav tako je za njegovo izvolitev tudi mnogo nestrankarskih organizacij v okraju. Kot dolgoletni sodnik je pokazal svoje zmožnosti, s katerimi je podajal pošteno in nepristransko svoje razsodbe, kar ga usposablja in priporoča za okrajnega sodnika. Zato se vam toplo priporoča, da pri volitvah v novembru volite: Joseph H. Silbert za okrajnega sodnika.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
(Nadaljevanje z 1. strani)
dom. Popravljati so morali seveda Slovenci sami in ne Nemci, kar je medvojna podivjanost uničila. In tako bodo še dolgo morali popravljati grehe partizanskega vodstva.
GOSPODARSKA PODJETJA REPUBLIKE SLOVENIJE. — Večkrat smo že na tem mestu imeli priliko povedati, da je skoro vsa slovenska industrija s silno malimi izjemami sedaj podržavljena. Socializacija ali bolje prilagoditev kom u nističnemu sistemu vseh produktivnih sredstev je izpeljana skoro do'kraja. Povsod ima besedo država. In delavec, ki ne bo odobraval režima in njegovih dejanj, ne bo dobil nikjer dela, kajti vse bo v rokah vladajočih komunistov. Država se je polastila večine podjetij s tem, da je lastnike obsodila kot svoje nasprotnike in vzeia njih imetje. Tako je država okradla lastnike. Mnogi so v takih razmerah raje državi "darovali" tovarne in delavnice, da ni bilo treba hoditi poleg izgubljene lastnine še ričeta jest. Tako so nekateri ostali vsaj plačani uradniki svojih industrij.
Tudi smo že poročali, da je vsa večja podjetja centralna vlada v Belgradu proglasila kot svojo domeno. Velika podjetja
usnjarne, vsa industrija hranil kot tovarne olja, testenin itd, dalje manjša kovinarska industrija in mali rudniki. Podržav ljenih je okrog 100 žag in lesnih industrij. Sem. spadajo tudi vsa manjša državna posestva. Nekatera od teh so bila že prej last ljubljanske dravske banovine, druge pa so prišle v last slovenske republike sedaj po vojski, ko se jih je država nasilno polastila. Prav tako spadajo sem vsa na novo ustanovljena državna podjetja, o katerih je bilo že večkrat govora.
NOVA RAZDELITEV SLOVENIJE. — Slovenski narodni osvobodilni svet je tudi potrdil zakon o novi upravni razdelitvi Slovenije. Novi zakon določa 1119 krajevni hljudskih odborov (nekdaj občine). Največ krajevnih ljudskih odborov ima mari-boi|,ko okrožje in sicer 475, ljubljansko okrožje jih ima 240, novomeško 229 in celjsko 175. V tem številu niso mesta: Ljubljana, Maribor in Celje. Radi te .upravne razdelitve bodo potrebne tudi izpremembe katasterskih občin.
PONAREJEVALCI DINARJA. — Ljudsko sodišče na Suša-ku je 25. septembra izreklo razsodbo proti skupini ponarejevalcev dinarja in tihotapcem. Po-
Malo tega in onega iz La Salle
La Salle, 111. — Hladni dnevi so, jesen je že med nami, listje odpada z dravja in cvetlice že klonijo svoje glavice, ki jih je opalila mrzla slana in
Geneva, O. — Slovenci v Har-persfield, Geneva, Madison ter v vsej okolici Ashtabula okraju, pozor!,
. Tem potom vse naše rojake iz teh krajev prav prijazno vabim, da pridete na važen shod, ki bo v prid ponovne izvolitve Frank J. Lauscheta guvernerjem države Ohio. Shod se bo vršil v petek, 1. novembra ob 7:30 zvečer v City Hall, E. Main St. v Geneva, O. Na tem shodu bomo imeli nekaj dobrih govornikov iz Clevelanda in nekaj domačih. Ko bomo pa z govori gotovi, nam bo pa Mr. Anton Grdina pokazal nekaj zanimivih
pravijo, da so pomembna za vso državo in ima torej pri njih besedo samo osrednja vlada, ne pa tudi pokrajinske vlade kot je vlada slovenske- republike v Ljubljani. Tako so komunisti izpeljali popolno gospodarsko centralizacijo, katere) je hotel svo-ječasno izpeljati režim diktature kralja Aleksandra. Kar se temu ni posrečila, to je dosegel Tito. Vse, kar kaj več pomeni, je sedaj tudi na Slovenskem popolnoma v rokah Belgrada.
Manjša podjetja pa še upravlja vlada v Sloveniji. In teh je še lepo število. Seznam, ki ga je objavil takoimenovani "Prezidij slovenskega osvobodilnega sveta" našteva 406 takih podjetij. Med njimi so vse tiskarne, male
narejene bankovce so uporabljali za nakup tuje valute. Torej kar dve nepostavni dejanji. Ljudsko sodišče je vse obsodilo na smrt z ustrelitvijo in na zaplembo vsega premoženja šest obtožencev.
OPERETA "MASCOT"
bo podana po
Glasbeni Matici
v NEDELJO 3. NOVEMBRA 1946
ob 7 zvečer
V SND NA ST. CLAIR AVE.
Vstopnice se' dobe pri vseh članih ln v Oražmovi slaščičarni v SND Vstopnina $1 in $1.50
nega ne bi spravil skupaj ti če bi snubil. Uprl je vam0 svoje mile oči in rekel:
"A, da bi ga, meniš?"
"Največjo napako bi storil V svojem življenju, če ga ne bi, sem mu vneto potrdil.
"Well, p'ravi j o, da je vsak pes upravičen v svojem življenj u vsaj za en pošten popad, torej menda tudi jaz ne bon1 ob vsfe, če ga kanem na eno kapljico. Ne boš vsaj ve-homer napletal in mi očital, sem svojeglav. Se reče, saj 60 nisem zaobljubil, da ga ne bo® nikoli pokusil. In če že tak® počneš in tako slavo žvrgoliš 0 tem fošku, kakor mu praviš, £a pa bom."
""Refoško je, France, ne f°' ško. Nikar ne pači pošten«1 imen," ga poučim, "Na, za P0' skušnjo ti ga bomo dali sa^0 par kapljic in če bo zakej P° tvoji razsodbi, boš rekel, pa D0' mo primaknili."
"Naj bo, ampak da mi ne ste zamerili, če ga bom izplJ11' nil, ako mi bo storil napek v ustih" končno pristavi Jakstf-
"Samo to glej, France, ^ boš kozarec dobro držal, da ne bo vse skupaj potegnil0 usta, kadar t,i bo tam zapel aU1' biks," ga učim in mu nalije!l1 7 ali 8 kap)jic. S takim čloVe' kom je treba biti previden. ^ se ve, če bi se res ne primeri'0' da bi ga vrgel iz ust, ki ne ^ ločiti vina od vina. Vsake ' pij ice je neznasko škoda.
"Torej na zdravje, fantj^ reče Jakšič, ko je nerodno P* jel z nevajeno roko za čašo 1,1 jo nesel k ustom. Nekaj čas® jo je držal pred nosom, da mu ta svetilnik na obrazu P® vedal, ali ga je varno ka111 na jezik, ali ne. Vsi smo 11,1 peto čakali, če bo, ali ne Pa je! Kane si ga na eno kapljico, potem še eno 1,1 potem kakih pet skupaj. CeP ne bo streslo, sem si mislih ^ bo dobro. Skrbno sem gleda' njegov obraz in čakal, Če ga 11 skremžil, kakor otrok pri ^ stu, ko mu denejo na jezik s5 li. Pa ni obraz razodeval lllC' • Obnašal se je kot junak, ki 1,1 niti ena mišica na obrazu gane, ko mu režejo prst, a M ga devajo iz kože. Videli s^0'
■	da je tiste kapljice kon^ spravil v gobo, potem je pa makal z jezikom, kot je me11 videl pri nas. Še parkrat Je
■	požrl, da bi spravil iz ust vSe 1 do zadnje kapljice, potem je P
postavil čašo na mizo tik bu^' Ijke in kratko ukazal: ' "Še natoči!"
Vozjo, sem si mislil, ribica pograbila za trnek, fant je Jakšiču smo zdaj natočili P°, no čašo in verjemite, ali pa J1.' samo drvakrat je požrl, Pa J. bila prazna. Kar ustrašil ge se. Križ božji, saj sem morda navsezadnje le pi-ev^ silil. Pa ne,, da bi se zdaj >u[ cejal, kot bi bila navadna v° da, pa še ki ga ni vajen.
"France, z andohtjo ga PjJ! Refoško ni, da bi ga človek !! korcem zajemal. Te bo vrge'' ga prijateljsko učim.
J VLv
"Ja, kakšni pa ste, bi rad g del. Najprej se drete na v?.j mile viže, da bi me prip1"^1: do pijače, zdaj pa, ko sem * komaj jezik omočil, mi ga ^ godrnjate. Kar je res, je res, ta-le se pa že pije. Se & pokličite, bom dal tudi j»z 1 eno flašeo."
■ Se
Vidite ga, zmeneta, zdaj bo pa nalival, da ne bo m' ,, mer podobno. Kar malo P0^ sal sem se, da sem ga tako , lil. Se bomo morali žuriti ^ trije ostali, da ne bomo prekra ki, če ga bo Jakšič preveč ^. netal. Pa tudi škodil bi mu ^ ko. Sam vem, kako je v takei{ slučaju. Jaz sem prišel na češnjo-črnico in sem se j tako nabasal, da nisem ^ 0. dve uri z drevesa. Bomo ^ rali paziti, da ne bo prišlo P • več nanj. To se pravi: mi je bomo morali bolj hiteti*
Vino in mošt
Naprodaj je fino vino in mošt, na zaboje ali na sode. Pišite ali telefonirajte:
M. Cohodas
R. 2
v Geneva, O.
Tel. 5204 Geneva
(216)
Da bi stregla bolnici
Išče se žensko, da bi stregla starejši bolni ženski. Zglasite se na 1245 E. 55. St. (hiša spredaj, zgorej) in sicer od 8 zjutraj do 2 popoldne. (213)
Moderna hiša naprodaj
Proda se lepa moderna hiša na Lockyear Ave. 6 sob, furnez, garaža, cena $8,700.
Hiša na Addison Rd. 16 sob, za 2 družini, 2 furneza, zelo velika klet; cena samo $10,500.
J. Lushin
7113 Myron Ave.
HE 6054.
(215)
Bicikelj naprodaj
Proda se deško kolo Road-master Deluxe; v jako izvrstnem stanju. Vprašajte na 1064 E. 66 St.	(213)
Pozor, veterani!
Naprodaj je zidano poslopje za 4 družine vsako stanovanje po 5 sob; nahaja se v collin-woodski naselbini; prinaša več kot $1200 na leto. Cena je samo $12,000. Za podrobnosti vprašajte
Porath Realty
10522 Superior Ave.
RA 5777
Mr. Pausic, KE 8064
(213)
IZVOLITE ZA
SODNIKA
»
BURT W.
GRIFFIN
na okrajno sodnijo
(Thomas S. Dwyer, Sec'y.)
finnsR
'JterW'
PUNCH PRESS OPERATORICE INŠPEKTORICE TOVARNIŠKE DELAVKE VARJENKE
1. IN 2. ŠIFT
Dobra plača od ure in komada Stalno delo z to 60 let staro družbo
Izvrstne delovne razmere
Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 e. 49th St.
j	VETERAN 2. SVETOVNE VOJNE
CtXXXXXXZXXXXXXXXXZXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTIXXIXX
_(215)
Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. m Broadway Plača 93%o na uro
Čas in pol za nad 8 ur.
Zglasite se pri Mr. George J. WulfJ
Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
_(214)
Moški in ženske
Izkušnja ni potrebna Dobre delovne razmere Dobra plača od ure Stalno delo
American Box Co.
1900 W. 3 St.
Scranton Rd. bus
(218)
"MALI OGLAŠI"
Furnezi
Novi turned za premog, pltii. olje, KOrko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare tia plin ah olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN j?487
vKavorlino slovensko (x
Krompir naprodaj
Naprodaj je fin krompir, ka-tahdin in green mountain, pripeljan s farm. Proda se po $3 za 100 funtov. Zglasite se pri Mrs. Cebular, 15420 Lucknow Ave. '	. •_(13)
pozor"
Lastniki avtov!
Ako ste namnejeni prodati svoj avto, je sedaj čas, Mi plačamo najvišjo ceno.
Superior Body Co.
G60o St. Clair Ave.
Frank Cvelbar, lastnik
(Wed. Fri.x)
GEORGE PANCHUR in SINOVI
TRGOVINA Z RAZNOVRSTNIMI BARVAMI IN STENSKIM PAPIRJEM
Papiramo in dekoriramo
16603 Waterloo Rd.
KE 2146
V ČETRTEK b . . SAMO EN MU . . . Od 10 dopoldne do 5:30 popoldne
pri
THE MAY CO.
Koncem mesečna
RAZPRODAJA
po H)sej trgovini
OČISTILO SE BO RAZNE LOTE MEŠANIH MER IN BARV
• OPROSTITE, NE VZAMEMO NAROČIL PO POŠTI ALI TELEFONU
KONCEM MESEČNA RAZPRODAJA ¥ SPODNJI PROSTORIH
V plamenih rdečega pekla
Spomini političnega kaznjenca Spisal: ALBIN BREZNIK
sar se je sele v poslednjem trenutku spomnil. Ce bi &el on v celico, bi "ekspresisti" * (Ek-spresisti so tisti, ki kmalu zapustijo kaznilnico in se zato šolajo v posebnih, zanje pripravljenih krožkih.) ne imeli prilike za šolanje, kako naj vendar potem delujejo med proletari-atom? Trdil je tudi, da mu je "KKK" svetoval, naj se v interesu prosvete ogne kazni. Ta izjava se seve ni mogla kontrolirati, ker je bil "KKK" v celici.
(Dalje prihodnjič.)
Povišajte 1 sodnika
ARTL
za njegovo zvesto
službovanje
* * »
NJEGOV REKORD:
Tri termine v clevelandski
mestni zbornici. Deset let sodnik na clevelandski mestni sodniji. Sedaj priporočen od: —Citizen League —Cleveland Press —Cleveland News —Cleveland Plain Dealer —-Cleveland Bar Association —Zmagovalec v Cuyahoga County Bal Poll
—C. F. of L. in C .1. O.
* * *
POŠLJITE SODNIKA ARTL NA OKRAJNO SODNIJO (Common Pleas Court) za termin 2. jan.
Xj Joseph A, Artl
Joseph Artl Campaign Com. Chas. P. Koch, Sec'y.
I THOUGHT YOU 11 I TOOK AN HAD A HEADACHE. ALKA-SELTZER : HOW COME YOU AND CHASED THE I FEEL SO GAY? THINS AWAY 1
fYii
'{HEADACHE
ALKA-SELTZER is unusually effective in the relief of Headache because its analgesic (painrelieving content) is made ' more positive by alkaline butters.
Alka-Seltzer being a combination of painrelieving and alkalizing ingredients has gained wide usage and popularity for the relief of Acid Indigestion, Cold Synfptoms, "Morning After" misery and Muscular Pains. And be sure to try Alka-Seltzer for that tired feeling 5 following hard work or strenuous exercise.
Ask your druggist. ..........
Tomčova Cvetličarna
SLOVENSKA CVETLIČARNA Cvetlice za vse slučaje Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE.
Tel. GL 4316_
Peč naprodaj
Poceni je naprodaj peč na premog. Zglasite se na 1434 _ E. 45 St.	(214)
Izgredniki so stali na hod- s mku, od koder so posamezno r odhajali k upravniku po za- c služeno kazen. Paznik jih je s Preštel, toda eden mu je manj- r kd: nadzornik mu je mimo- L Srede povedal, "da Kurnik ne 1. Pride k raportu, ker je njega k zaProsil, da ga zbriše iz sez- p ^ama. Rekel je to na glas z a očitnim namenom, da da iz- " tednikom razumeti, da so voj- t ki jo je voditelj sam že i; Pustil na cedilu. Učinek teh 1 besed je bil res dober. Z zbe- c Sanimi očmi so se kaznjenci nied seboj spogledovali. Kaj J Pomeni to, da jih je voditelj : zapustil? On, ki je še celo sam stavil predlog! Vrst Ja-1 ftezove vojske se je polastila Plašljivost.
Na vprašanje upravnica, ali obžaluje svojo udeležbo, je pr-vi odgovoril: "Ne." "Šest tednov celice." Drugi je bil manj bojevit in zato odkrito priznal, da sam ve, kako se je to zgodilo. Mi-^ si je: če se sam voditelj lah-izmaže, zakaj se še jaz ne . • saj menda zaradi tega ne bo 8la kominterna v konkurz, če Pa poj de, ne bom jaz glavni Krivec. Ker je svoje dejanje obžaloval, ga je upravnik kratko odpravil: "Marš!" v Ta "marš" je vsak rad sli-• fral, ker je pomenil, da ga je spodil od raporta brez kazni. Medtem ko je odšel tretji k u-Pravniku, so drugi po previdni "babe" ostali brez nad-x°rstva, tako da so se lahko ^zgovarjali. Čez nekaj trenutkov so vsi vedeli: Ako obžalu-jes> si prost, sicer dobiš šest te-dnov celice.
Hudi problemi so se podili po Možganih cerkvenih revolucio-n*rjev. Ali biti dosleden ju-^ak za neumnost, ali dosledno Za voditljem. Polovica je "^a oproščena, druga polovica !)a je romala v celice, ker ni lr*iela dovolj poguma, da bi de-Jail.]e obžalovala.
Ko so prišli dezerterji v delnice, so bili od pravoslavnih tovarišev sprejeti z marksistični psovkami. To je dva od tako potrlo, da sta prosila Paznika, naj ju odvede v ce-jCo, ker sta si premislila in pranja ne obžlujeta. Njuni ^Ji je bilo ustreženo, da je lJo videti vse še bolj smešno. yrhunec proletarske zmešano-Pa sta dosegla, ko sta naslednje jutro, videč strogo lice travnika, izjavila, da resnič-110 obžalujeta, a sta včeraj pro-s^a za celico le iz sramu pred
tovariši.
1 Sili so prav za prav srečni, |
so se rešili skupnega zapo-la> kajti debata o vedenju pri Raportu je trajala samo tri ediie. Janez in drugi dezer-veiM'i bi morali priti pred sodiš-te komune. Svojo napako pro-1 tovariški solidarnosti in revolucionarni disciplini so vsi ^Kesano priznali, jo obžalovali akor pred upravnikom, a nih-?e pozabil obenem opozoriti udi na vedenje voditelja samega. Janez pa je imel čisto est. Njegova duša je bila be-a kakor rdeča zastava, za ka-er° bi moral dati, kakor je prijel, tudi svojo srčno kri. Ogovarjal se je s tem, da je lzgredom prišlo vprašanje |'°8vete, bolje ideološke izgra-tistih tovarišev, ki pojde-^^a svobodo, v nevarnost, če-
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO LIGHT EXPRESSING
, 1024 E. 174 St.
KE 6580
BELO BOBIJO
VEČ POMOČNIC ZA CAFETERIJO
SE SPREJME
Delo je v čisti, zdravi okolici
Morajo razumeti in govoriti angležko
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo
$29 za 40 ur dela na
teden - •
Hrana in uniforme zastonj. Zglasite Be v
The Ohio Bell Telephone Company
soba 901 700 Prospect Ave.
FEIGHAN lh SODNIKA
Izvolite
x j	| \	EDWARD F.
MS FEIGHAN
J. M S0DNIKA
NA OKRAJNO SODNIJO
ENERGIČEJS — NEODVISEN — ZMOŽEN
*
X EDWARD F. FEIGHAN |
---—
VETERAN 2. SVETOVNE VOJNE
CXmXXUXIIIITIIlfTIITTTTTTTTTTTTYTTrTTTTTTT7TTYTT\
Ovoje velikih zdravil
ZA VSAK DAN IN VSAKO STAROST
TRINERJEVO GRENKO VINO, v Ameriki med najbolj zanesljivimi, lahkimi, želodčnimi in prebavnimi sredstvi, z vitaminom B-l, zmagovalec zlatih svettfn.1 v sedmih mednarodnih razstavah, je dobilo velikega tovariša v TRINERJEVEM LINIMENTU. Ta liniment je zanesljivo sredstvo za oclpomoč pri nevšečnostih zgoščenih mišic in mišičnih krčev, otr-delosti ter bolečih mišicah, zaradi utrujenosti, izpostavljanja ali napora. Naprodaj v vseh lekarnah ali
JOSEPH TRIER CORP.
SLOVANSKO LASTNIŠTVO
JOSEPH TRINER, predsednik 4053 Fillmore Street, Chicago 24, III.
ENAKA PRAVICA ZA VSE
©Izvolite ponovno
SODNIKA
FREDERICK P.
WALTHER
na okrajno sodnijo 25 LET IZKUŠNJE, POŠTEN. ZMOŽEN
[ 1 FREDERICK P. WALTHER
NAGRADITE ZVESTOj SLUŽBO
©ponovno izvolite
SODNIKA
FRANK S.
D A Y
na okrajno sodnijo
POŠTEN — NEODVISEN — KVALIFICIRAN
xl FRANK S. DAY
CVVf 'i: r JX*
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se 7 vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2730. 1146 E. 61st St.
1896
STIC'"" '
Unionia Znidarsic
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 ST. CLAIR AVENUE
FRANK CVELBAR, lastnik.
Ko je videl, da je sužnja izginila v valovih, skoči tudi on v valove. In tako ju je združila reka . . Ali to ni povest, ki kaže vso silo moč ljubezni? Kakor je ona sužnja ljubila svojega dragega in rajši umrla, nego živela brez njega, tako ljubiš tudi ti svojega Strezinjo.
—	Prav imaš — reče živo Fa-tima — tudi jaz bi storila tako. Ako ne morem živeti skupno, naj naju vsaj združi smrt. Ali glej, meni ni niti to sojeno. Moj mili koprni v ječi, naju' ne druži krov ene ladje, s katere bi lahko skupaj poiskala smrt v reke ledenih valovih.
—	Ali tega ni treba, golobica. Tvoja ljubezen ni tako brezupna. Ako se Strezinja reši, lahko postaneš najsrečnejše bitje na svetu. Tam daleč na morju jadrenskem bo stai tvoj gradič in srečna boš v objemu svojega moža.
—	Oh, ti mi govoriš o sreči — se spomni Fatima — a jaz preživljam življenja najtežje ure. Pomagaj mi, da se vsaj nekaj tega izpolni,, kar si rekla o moji sreči in hvaležna ti bom do groba.
—	Torej ti moram prinesti obleko — vpraša starka.
—	Tega te prosim in ničesar drugega.
—	In ako .ti prinesem oble-; j ko, kaj porečeta evnuha, naša j J panterja? Kako prevariš nju? j J
—	Se bom še domislila, ali | { prej mi prinesi obleko.
—	Dobro, naj bo — reče , starka — ako že hočeš. Lj u-j' bežen ti je zmešala glavo in ti j . nisi nič manj zaljubljena, ka- | kor je bila Olaja.	;
—	Olaja?	||
—	O, ali še ti nisem pravila o Olaji?
—	Ne.
—	Potem še ti moram o tem pripovedovati.
—	Bilo bi mi ljubše, ako takoj oclideš po obleko.	j ±
—	Sedaj itak ni mogoče, da | bi prišla do Wadhe, ali jutri i v jutro ti prinesem obleko.
—	Ali res ne moreš prej—re-, če Fatima s tožnim glasom. j
—	Ni mogoče! Ali hočeš, da ti povem o Olaji?
—	Pa povej!
Olaja je bila hčer sužnje ka-j lifa Madhija, polusestra Haru- j na Rašida. Obraz ji je bil, ka-j kakor mleko in kri, oči kakor. blisk, pela je, kakor slavček, ali J da ti povem resnico, bila je i takšna, kakršna si ti. Zlagala ! je svoje lastne pesmi in njene: pegmi se poj o še danes. V ka-, lifovi palači so jo čuvali, kakor oko v glavi, zakaj ona je bila radost in veselje na cesarskem — dvoru. Hvalili so njeno lepoto, hvalili njc.no duhovitost, hvalili petje in pesmi, hvalili njen 1 glas . . Edino, kar je kazilo njeno lepoto, je bilo znamenje na čelu. Ali ona je bila umna — in veš, kaj je storila, da zak- — rije to napako? Vedno je nosila na čelu trak posejan z dragulji. Kmalu so to vzljubile vse gospe in naenkrat je ves dvor Harum al Rašida nosil enake nakite. Da ne pripovedujem dalje. Zaljubila se .je v paža na kaliiovem dvoru. In ■ ta ljubav je bila tako silna, da ni mogla odoljeti srcu. In veš kaj je storila? Obiskala je svojega paža, in ker tega drugače ni mogla storiti, splazila se je po nevarnem potu po žlebu za dež, ki je bil pritrjen na strehi in o tem zložila pesem :
Kaj vsled ljubezni sem prebila radi tebe, reči mi ni moč; po stezi strašni sem hodila na kocko žitje stavljajoč. j —
,Ali ni bila to vražja ženska? In sedaj se ogleduješ ti Fatima v tem njenem vzgledu? . . .
Fatima na te besede ne reče ničesar.
Solnce je zapadlo in noč se je polahko spuščala na zemljo, kar naenkrat se zasliši strašen krik.
—Kaj je to? — se splaši starka. — Zdi se mi, da slišim žvenket orožja in v daljavi bojni krik.
Obe jameta poslušati.
—	Resnično, nekaj se godi zunaj ?
—	Oh, — vzklikne starka —j morda zopet kaka vstaja, kaka j meščanska vojna? V tej nesre-; čni Kordovi se ne more pomiriti ljudstvo.	j
V tem se je nebo zardečilo. j
—	Nekje gori. Strašen požar mora biti. Gorje, če gori mesto in zgoriva midve.
—	A!i bi bila to taka nesreča? Vsaj naj deva s Strezinjo j skupen grob.
—	Brr — se zgane starka. — i Kake strašne misli so to. Ali te, golobica moja, tako veseli, da se živa spečeš? Jaz nimam zato daru. Potem mi je smrt v valovih reke, ali pa celo v jadranskem morju, ljubša.
Hrum in vpitje je postajalo vedno hujše, nebo se je čimbolj rdečilo. Glasovi vojske so se slišali čimbolj glasneje. Razumeli so se poedini vzklik.
(Dalje prihodnjič)
Dober vzrok v vsakem jeziku
Senator Huffman je človekoljub Franklin Rooseveltove tradicije, ki postavlja dobrobit človeka pred dolarje. Senator Huffman je na strani malega človeka . . . pokazal jo vero in razumevanje! v pravice manjšini in narodnostnih skupin. Senatorja Iluffmana liberalizem in toleranca so mu p«» pravici pridobile priporočilo naprednih skupin ter velikih delavskih organizacij, kot je ohijska CIO-PAC.
VOLITE ZA
JAMES W. HUFFMAN
(demokratski kandidat)
za
U. S. SENATORJA
Ne zmotite se. . . Volite vso demokratsko listo
State Democratic Campaign Committee, Clarence H. Knisley, Campaign Director.
IIIIIIIIIIIIIIIIIHIilllllllliltlHIIIIIIIIIIilinillllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIHIIIIIIU'
PLOŠČE...
Dobili smo zopet lepo z-alogo
JANKOVICHEVIH, POLKATEERS in KUŠARJEVIH
PLOŠČ
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE §
6104 ST. CLAIR AVENUE	=
JOHN SUSNIK, lastnik	|
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
AIVGLEŠH0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENS READER
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
i 2.00
1946
Naznanilo in JZah-Vala
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je nemila smrt odvzela iz naše srede iskreno ljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo in drago skrbno mater
ki je po kratki bolezni sprevidena s svetimi zakramenti zatisnila svoje trudne oči in za vedno v Bogu zaspala dne 26. septembra 1946 v starosti 50 let. Doma je bila iz Podslivnice pri Cerknici. Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida smo jo položili k večnemu počitku dne 30. septembra 1946 na Calvary pokopališče.
Preljubi jena in nikdar pozabljena soproga in skrbna mati, že je prenehalo biti Tvoje blago srce in vse prekmalu si se morala od nas posloviti. O, kako žalosten in prazen je naš dom, kar Tebe ni več med nami Bog Ti je uro odločil in morala si zapustiti svoje drage, ki si jih tako iskreno ljubila. Kako zelo Te pogrešamo vedo povedati le naši srčni vzdihi. Tolaži nas le misel, da se je končalo Tvoje mučno trpljenje in počivaj mirno, blaga duša, ter uživaj večno veselje v večnosti.
Žalujoči ostali:
ANTON ZNIDARSIC, soprog ANTHONY, STANLEY in SYLVESTER, sinovi MARIAN in STEPHANY, hčeri Zapušča tukaj tudi žalujočo sestro MARY POŽAR
Cleveland, Ohio, 30. oktobra 1946.
V službi kalifa
ZGODOVINSKI ROMAN V__1_________
ROJENA KOROŠEC
Globoko hvaležni se želimo prav lepo zahvaliti Rev. Victor Tomcu za podeljene svete zakramente. Ravno tako Rev. Francis Baragi za molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede.
Prav prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki ste nam bili v prvo pomoč in tolažbo ter nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih.
Ravno tako iskrena hvala vsem, ki so jo prišli pokropit, culi z nami ob krsti in se udeležili svete maše in pogreba.
Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so v ^ad-nji pozdrav pokojni okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Mary Požar, Dunlap Ave., Mr. in Mrs. Frank Kure in družina, Mrs. Agnes Zadnik, Mr. in Mrs. John Tekavec, Mr. in Mrs. Frank Brundula in družina, Mr. in Mrs. Joseph J. Tekavec in Mr. in Mrs. Joseph Vidmar, Mr. in Mrs. Joseph Ogrinc, Mr. in Mrs. Louis Ogrinc, Mr. in Mrs. Louis Menart in družina, Norwood Rd., Mr. John Znidarsic, St. Clair Ave., Cvetko družina, Mr. in Mrs. Frank Meznarich in družina, Mr. in Mrs. Jack Znidarsic in družina, družina John Jozel, Mr. Joe Makavec, Mr. in Mrs. Paul Ko-rensek in družina, Mr. in Mrs. Anton Ostanek in družina, Mr. in Mrs. Frank Belaj in hči Olga, Mr. in Mrs. Andrew Zakrajsek in družina, Ei 76 St., Mr. in Mrs. R. Brundula in družina, Ludwik Avsec, Mr. in Mrs. Joe Roth and son, društvo sv. Ane št. 4 SDZ, The Columbia Rubber Mold and Employees, The Polishing Gang of C. T. D. Co., The Pants Shop No. 3, Rich-man Bros. Co., E. R. F. of C. T. D. Co.
Nadalje naj sprejmejo našo iskreno zahvalo članice društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in članice društva sv. Ane št. 4 SDZ, ki so se udeležile skupne molitve ter se poslovile od nje ob krsti in se udeležile pogrebne svete maše, posebno prisrčna zahvala pa članicam, ki so nosile krsto ter jo častno spremile do groba in jo položile k večnemu počitku.
Prav iskreno zahvalo naj sprejme Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb in izvrstno vodstvo pogreba.
Slučajno, če smo pomotoma kakšno ime izpustili, prosimo, da nam oprostite, ker naš namen je izreči vsem najtoplejšo prisrčno zahvalo.
Naša prisrčna zahvala tudi prijateljem in sosedom za tako krasen skupni venec. Ravno tako prisrčna hvala nabiralcem Mr. Frank Kuhar in Mr. Nick Tome za njih trud.
NaŠo iskreno zahvalo naj sprejfnejo tudi vsi, ki so v tako obilnem številu darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj ^lage duše, namreč: Mr. in Mrs. Frank Požar, Dunlap Ave., Mr. in Mrs. Anton Vicic in družina, Mr. in Mrs. John Znidarsic, Schae-fer Ave., Mr. in Mrs. Victor Markovic, Mr. in Mrs. Anton Ostanek, Mr. in Mrs. Joseph Rott, Mrs. Svigel, Mr. in Mrs. Ponikvar, Mr. in Mrs. Joseph Somrak, Louis Zupan, Mr. in Mrs. Zeleznikar, Mrs. Mary Bradač, Mrs. Gabriel, Mrs. Zakrajšek, Rose Fudorich, Antcn Svigel, Mr. in Mrs. Perko, Mr. in Mrs. Frank Kuhar, Mr. in Mrs. Krasovec, E. 76 St., Mr. in Mrs. Cerar, Mr. in Mrs. Anton Sivic in družina, Nick - Joe -
Pate - Herman in Rudy, Mr. Lovko, Mrs. Nousek, Mr. in Mrs. Joe Dolgan, Mr. in Mrs. Merkun, Mr. Joseph J. Merhar, Mr. in Mrs. A. Koren, Tushar družina, Mr. in Mrs. Zupin, Zeleznik družina, Mrs. Fabec, Mrs. Sterle, Fabin družina, Mrs. Koiar, Mr. Jacob Smole, Mr. in Mrs. Fuduric, Merhar družina, Mrs. Agnes Fa-letic, Mr. in Mrs. John Rutar, Mr. in Mrs. John Mo-dic, Lube družina, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Frank Urbiha, Jozel družina, Mr. in Mrs. John Gradisar, Mr. in Mrs. Mary Ausec, Mr. in Mrs. E. J. Pib8rnik, Mr. in Mrs. Ciril Jevec, Urbin Zakrajšek, Mrs. Bozo-glav, Zelle družina, Mr. in Mrs. Brezovar, Mr. in Mrs. Malnar, Mr. in M.s. Jeraj, Mii.3 Ann Winter, Mr. in Mrs. Anton Klemencic, Mr. in Mrs. Zelko, E. 67 St., Mr. in Mrs. J. Jamnik in družina, Mrs. Zakrajsek, Mr. Scbar, Zakrajšek družina, Glass Ave., Mr. in Mrs. Sterk in družina, Miss F. Zakrajšek, E. 76 St., Mr. in Mrs. Joseph Smole, Bonna Ave., Smole Jr. družina, Glass Ave., Mr. in Mrs. Anton Svete, E. 60 St., Mrs. Theresa Kasic in hči Mary Primožič družina, Mrs. Agnes Donat in hčere, Mr. in Mrs. Hosich, Kath-erine Guist, Mr. Vidmar in družina, E. 60 St., Mr. in Mrs. Glavic, Mr. in Mrs. Spehek, Mr. Nick Tome in družina, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Bavec, E. 66 St., Mrs. Marn in družina, Katarina Celan, Mrs. Zack, Mrs. Kosmac, Mrs. F. Zeleznik, E. 66 St., Mrs. Jerry Mohar, Mr. Carl Wintar, Bonna Ave., Mr. in Mrs. F. Saye, Mr. in Mrs. Anton Maver, Josephine Micka-show, Mr. Steve Gercevic, Virant Dry Cleaning,'Mr. in Mrs. Frank Mihcic, Mr. in Mrs. F. Baraga, Mr. Philip Rastresen, Mr. in Mrs. Matt Petek, Mrs. Modic, E. 55 St., sosedje, Newburgh Heights Girls, družina Anton Mullec, Boys and Girls Coat and Pants Shop, Richman Bros., društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Richmans Girls, društvo sv. Ane št. 4 SDZ, Richman Brothers Curly's Shop 3.
Našo iskreno zahvalo izrekamo tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago.