AMERIŠKA AMERICAN IN SPOUT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY ije, AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER , ihodn.: 0. 156 CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JULY 7, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. ^koncem tedna ?a tajništva Hies, F1* je zadnje čase podajal razne važne odločbe držav-pomožni tajnik se je pojavila govorica, ;sta predsednik in državni J* Hull na "bojni stezi." da temu ni tako. Mrs. Hull njegov osebni zdravnik sta itevala, da odide Hull za ne-I časa na počitnice iz kapito-. Ako je v Washingtonu de-Hull noč in dan in ker je že 70 letih> to ni posebno do-' za njegovo zdravje. Toda Vashmgtonom je vedno v te-: 1 ZVezi in ničesar urad-f se ne stori brez dovoljenja. njegove- 73 NCEM in Švedom je bilo že fee tednov znano, da bo ttcija vpadla v Rusijo. Nem-• vojaška misija je bila že ; tednov prej v Stockholmu, r se je posvetovala s šved-n generalnim štabom. Zakoni junija je pa finski feld-f al baron Mannerheim imel osteh več častnikov od nem-;Zračne flotile. švedska na->nia mobilizira in poroča se, !onnZdaiŽe P0d orožJ'em do '»UOO mož. * PJSKI bančni in ekonomski eksperti se boje splošne in-rfje v Nemčiji. Dasi zanikujejo, pa je naciji trste re vzdrževati Kino brez 3 ne r- brez zadS~ ^ Nemčija je sicer ekonom! pa robu propada radi ne-ftanih vojn, toda do revolu-| "ev bo prišlo, ker imajo na- l^ezelo v železnih pesteh. * Rusije so pravočasno odšli si nemški tehniki in agent-' 0dšli so V Teheran, kjer 10 skušali pregovoriti Perzi-ln ^ezopotamijo za sodelo- Je z Nemčijo. * I zanesljivih virov se porotada bo Turčija v kratkem plila Nemčiji prevažati če-jreko turškega ozemlja. Ka-hitro bo Nemčija gotova ob em morju, bo udarila preko pje v Mezopotamijo. * bi Anglija udarila zdaj na francosko obal z vojaštvom, l»e Nemčija zaposlena na Ru-|*n, se smatra kot nekaj ne-|?očega. Nemčija ima tam Fee se vedno kakih 100 di- 11 vojaštva. kolonij je zdaj v I..7 Jl na dnevnem redu. K1/°JnaTnreč tako sigurni, „ bodo dobili kolonije v Afri- [ 1aa ze delajo načrte za že-L nic,° Pre*o Sahare, regulaci-* f°?e v Kongu in drugo. Na -nih univerzah že podučuje- AVNo V koloniJ'alnih vedah. w O en dan pred nemško ^ invazijo v Rusijo, je nem. zauPno obvestila i „®,ega Poslanika v Moskvi, amn JexliZmesta žene in otro- EO r h državljanov. "acija Rudolfa Hessa so j J3 tako Za pomoč domovini V četrtek večer se je vršil sestanek zastopnikov naših podpornih organizacij iz Clevelan-da in okolice. Ta sestanek je bil sklican, da se nekaj ukrene za pomoč našim bednim v stari domovini. Zastopane so bile prav vse naše podporne organizacije po svojih glavnih uradnikih, živečih v Clevelandu. Poleg teh pa so bili navzoči tudi uredniki lokalnih časopisov in uredniki glasil. Na tem sestanku se je razmišljalo, kako naj bi se tudi Cleve-landčani odzvaM v pomoč naši stari domovini. Izvoljen je bil odbor, v katerem so zastopane vse naše podporne organizacije po svojih gl. odbornikih, živečih v Clevelandu. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik John Gornik (SDZ); prva podpredsednica Mrs. Johanna V. Mervar (ZSZ; drugi podpredsednik Matt Petrovich (SNPJ): tajnik John Pezdirtz (KSKJ) ; blagaj-ničarka Mrs. Frances Rupert (SžZ); zapisnikar Vatro Grill (SSPZ); nadzorni odbor Janko N. Rogelj (ABZ), Josephine Za-krajšek (PS) in Charle^ Bene-vol (SMZ). To je odbor, ki bo šel sedaj nemudoma na delo. Sestanek tega odbora je nocoj ob pol osmih v gl. uradu SDZ. Janko N. Rogelj je tudi poročal, da je že prejel prvi ček v vsoti $300 od našega rojaka John F. Perko-ta. Joseph Okorn gl. blagajnik SDZ pa je poročal, da je tudi SDZ določila $200 v ta namen. Več o delovanju in smernicah tega odbora pa bo poročano v zapisniku tega sestanka. novi grobovi Dunaju / vnemo razmotrivali z raw" b6g. devali v zve-'la nemška mfnostmi' da je .groziti s smVf ada Posiljena /mu, ki bi T kazniJ° vsa-ie Rudolfa He^ spregovoril iOSLANIK We?, n / du, to je p0!?de.1 v Madri->, se trudi dr- dobil osebno atP®S®Ca' da ineralu Francu *61100 pri ^z uspeha. ' dozdaj Na Grškem vlada velika lakota Ankara, Turčija. — Potniki, ki prihajajo iz Aten, Grčija, pripovedujejo, da ljudje tam stradajo, medtem ko Nemci vozijo grško pšenico v Nemčijo. Vsled pomanjkanja mesa pobijajo mol. zne krave, radi česar zdaj primanjkuje mleka. Vse grško časopisje piše zdaj prijazno Nemčiji. -o- Smrt v Lorainu Včeraj popoldne ob 5:05 je umrla v Lorainu, O. Mrs. Max Mišlej, stara 59 let. Njen dom je na 1705 E. 29. St. Tukaj zapušča soproga, sina in hčer, dve sestri in dva brata, v stari domovini pa enega brata. V Ameriki je bivala 29 let. Doma je bila iz Iške vasi pri Igu. Pogreb se bo vršil v sredo dopoldne. Naj počiva v miru, preostalim pa k-rekamo naše iskreno sožalje. Važna seja demokratov Jutri večer ob 7:30 se bo vršila važna seja Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu. Seja bo v navadnih prostorih v Slovenskem društvenem domu. Navzoč bo tudi demokratski kandidat za župana. Po seji bodo prosta okrepčila. Obisk iz N. Y. V soboto so obiskale naš urad sledeče Newyorčanke, članice podružnice št. 84 SŽZ: Frances Holešek, Minka Valetič, Albina Potočnik, Cecilia Stefančič, Fani Cernkovič. Dospele so v sprem, stvu Mary Ulčar in Dominika Jeraj. Stavka pri White Motor Ako ne bo prišlo prej do sporazuma, bo v White Motor Co. nastala v sredo stavka. Unija zahteva 10c na uro več plače za delavce, katerih je 3,500 v tej tovarni. Frank Mihelich V mestni bolnišnici je umrl Frank Mihelich, star 45, rojen na Ely, Minn. V Lorainu, O., zapušča brata Lojzeta in sestro Caroline Pogorele, v Chi-cagu brata Jožeta, v Kanadi pa brata Stankota. V starem kraju v Ribnici zapušča očeta. V svetovni vojni je služil v ameriški armadi. Stanoval je na 1016 E. 61. St. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 1:30 izl Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru. Louis Kravcar V nedeljo zjutraj je umrl za pljučnico Louis Kravcar, samec, star 39 let, stanujoč na 8010 Mansfield Ave. Rojen je bil v Clevelandu. Poleg žalujoče matere Helen, rojena Polon-čič, zapušča sestre Mary Vad-njal, Helen Makovsky ter brata Franka, bratranca Frank Kravcarja ter več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfoliatovega pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Anton Cavdek Po kratki in mučni bolezni je umrl v Lakeside bolnišnici poznani Anton Cavdek, star 49 let, stanujoč na 18608 Chapman Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Antonijo, rojeno Vodopivec in tri otroke: Stan-leya, Vero in Victor j a, sestro Emo, omoženo Krapenc ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Vrtojba pri Gorici, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 20 let ter je bil član društva Mir, št. 142 SNPJ in Bricklayer Union Local 5. Pogreb se bo vršil v pondeljek popoldne ob 1 iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 458 E. 152. St. na Highland park pokopališče. -o-- Dosti so videli Iz Yellowstone parka pošiljajo pozdrave Louis in Frances Judnich ter Anton in Ana Ljubi. Obiskali so Colorado, bili so na Pikes Peak, ogledali so si zlate rudnike, videli so najvišji most na svetu, v Yellowstone parku so videli medvede in srnjake. Domov bodo potovali preko Minnesote. Važna seja Zadruge Nocoj ob 7:30 se vrši v glavnem uradu Zadruge seja direk-torija, ženskega odseka in upo-slencev Zadruge. Seja bo važna radi piknika, ki ga priredi Zadruga v nedeljo, 13. julija. Na obisku Miss Mary Sterle in Mrs. Frances Kas iz Chicaga, 111. hčere Mr. in Mrs. Joe Sterle, 1323 Russell Rd. sta dospeli na obisk v Cleveland. V kongresu grozi upor radi velike moči Roosevelta in radi bojne politike Washington.—Ameriški kongres grozi z revolto na dveh frontah in sicer pri narodni obrambi in inozemski politiki. V senatu bi se bila pričela besedna bitka že zadnji teden, toda zbornica je morala rešiti prej razne važne zadeve pred 1. julijem,' ko se prične novo fiskalno leto. Zdaj, ko je kongres počistil s tem, pa se pričakuje vročih bojev, ko bodo legislatorji skušali dobiti nazaj nekaj oblasti, ki so jo dali predsedniku in ko bodo zahtevali, da pride predsednik vselej pred kongres; predno ukrene kaj takega, kar bi moglo dovesti Ameriko v vojno z Nemčijo. Kongres je dozdaj še precej voljno sledil Rooseveltu in odpravil embargo na orožje, sprejel posojilno postavo ter povečal njegovo oblast, toda kongres še daleč ni voljan napovedati Nemčiji vojne, ali storiti kaj takega, ki bi zapletlo Ameriko v vojno. Nemci imajo silne izgube, trdijo Rusi Italijanski imperij v Etijopiji razpada Kaira, Egipt. — Mussolinijev imperij v Etijopiji, katerega je gradil pet let, šteje samo še dve vojaški garniziji, 0d katerih eno zdaj oblegajo Angleži. Pred par dnevi se je vdal Angležem general Gazzera, vrhovni poveljnik italijanske armade, v Etijopiji. Garnizijo v Gon-daru, v severni Etijopiji, oblega angleška armada, potem je pa še majhna garnizija v Eritreji. Ko bodo Angleži opravili s tema dvema, bo tudi konec laškega imperija v Etijopiji. Italija, ki je imela še nedavno četrt milijona mož v Etijopiji in je ž njimi ogrožala Egipt, je izgubila razen par tisoč mož, že vso armado. Paveličev adjutant ubit BERN, Švica. —Iz Zagreba prihajaj'o poročila, da je bil ubit kapetan Mijo Babic, pribočnik dr. Ante Paueltca in fci je bil obenem poveljnik Paveličeve telesne straže. Ubit je bil zadnji četrtek v Bosni v boju s srbskimi vstaši. madjari so zaprli vse ruse Berlin. — Iz Budapeste prihaja vest, da so bili na Madjarskem internirani vsi ruski državljani. Madjarska je v vojni z Rusijo in njene interese v Moskvi zastopa Bolgarija, a ruske interese v Budimpešti zastopa Švedska. SREBRNA MAŠA Včeraj ob desetih je daroval Rev. Matt Jager, barbertonski župnik, v domači cerkvi peto sv. mašo z leviti za 25 letnico svojega mašniškega posvečenja. Pri sv. maši sta asistirala Rev. Louis Baznik, kaplan od sv. Lovrenca in Rev. Praznik iz Alliance, O. Slavnostno pridigo v slovenščini je imel msgr. Vitus Hribar, -v angleščini pa Rev. Baznik. Na redko slavnost sta prihitela tudi Rev. Milan Slaje, župnik iz Loraina, in Rev. Joseph če-lesnik, kaplan pri Mariji Vnebo-vzeti. Navzoči so bili tudi Cleve-landčani: Mrs. Pavlina Stampfel, Mr. John Potokar in sin John, Mr. Frank Jakšič in naš urednik Debevec. Po sv. maši so prijazni Barbertončani postregli gostom in cerkvenemu odboru s finim kosilom v farnih klubovih prostorih, kjer so se vrstile čestitke g. slavljencu. Stoloravna-te|j je bil naš agilni Jože Lek-šan. Nemška poročila zatrjujejo, da je vsa ruska armada ob Baltiku uničena in da so nemške čete dospele do Stalinove obrambene linije. Rusi zatrjujejo, da so uničili na stotine nemških bojnih tankov v protiofenzivi. Veliko porok v juniju še nikoli ni bilo v Clevelandu izdanih toliko poročnih dovoljenj, kot v letošnjem juniju. Izdanih je bilo 1605 licenc, ali 263 več kot lanskega junija. (Torej niso vsi fantje pri vojakih). Na počitnicah Pri Leskovčevih na Hubbard Rd., Madison, O., so na počitnicah: Anton Strniša iz Coit Rd., Cleveland, O., Mrs. Čampa in sinko ter Miss Millie Virant. Dvoboj radi žene Kansas City, Mo.—Joe Sirac-ki, star 31 let in Jake Garlič, star 41 let, sta se streljala in bosta najbrže oba umrla. Vsak je dobil po nekaj strelov v prša. Siracki je povedal policiji, da ga je Garlič poklical po telefonu in mu rekel, da če ne bo pustil pri miru njegove ločene žene, da ga bo ustrelil. Siracki je nato vzel samokres in šel proti garaži, ki jo latsuje Garlič. Ko ga je ta zagledal, je začel streljati, a Siracki je tudi odgovoril s streli. Oba so odpeljali v ambulanci. -o- Lep uspeh piknika Newburžani se pa že postavijo s svojim piknikom. Kot smo zvedeli je prinesel piknik čistega $3,326.04. Samo kuharice so napravile čistega $404.-84, kar je zelo lepa vsota in kaže, da so morale biti zelo pridne. Na obisk iz Penna Iz Yukon, Pa. so dospeli k Mrs. Mary Brule, 16301 Huntmere Ave. Mr. in Mrs. Kaferle in družina. Dobrodošli v naši metropoli. Oženjen moški se je spremenil v žensko Los Angeles, Cal. — Edward P. Richards ,star 29 let je naprosil sodnijo, da sme spremeniti svoje ime v Barbaro Ann. Kot vzrok je navedel, da se je njegov moški spol spremenil v ženskega. In da je zadeva še bolj zapletena, je Richards povedal, da se je lanskega novembra poročil z Lorraine Wilcox, staro 32 let. Ko so prišli časnikarski poročevalci k temu "zakonskemu paru," sta bila (ali bili) obe oblečeni v lepe ženske obleke. Richards je povedal, da se je lansko leto priglasil pri ljudskem štetju kot ženska, a za obvezno vojaško službo se je priglasil kot moški. Miss Wilcox je povedala, da sta se cerkveno poročila 18. novembra in da ni bila malo presenečena, kot je po poroki zvedela, da je njen mož faktično ženska. "Toda mesto jeze ali žalosti sem čutila do nje samo simpatijo. Pogovorila sva se in sklenila, da bova kar naprej živeli skupaj, kot dve dobri prijateljici," je rekla Miss Wilcox. "Tako je Edward postal Barbara in začel je nositi ženske obleke." Richards je vložil zadnjo sre- do na sodniji prošnjo, da sme privzeti žensko ime. Povedal je, da je bil rojen 1. aprila 1912 v Massachusetts. Sprva je bil več moški kot ženska, toda zadnjih par let se mu je pa začel spol spreminjati v ženskega. Njegov slučaj študira zdaj Ameriška zdravniška zveza. Ko so ga vprašali, če bi hotel postati zopet moški, ako bi bilo to mogoče potom operacije, je rekel, da raje ostane ženska za vedno. Svoji ženi se je Richard predstavil kot moški in šele po poroki ji je razodel vso stvar. Moskva, 6. julija. — Rusko vrhovno poveljstvo poroča o zmagi nad nemkimi mehaniziranimi četami v ogromni protiofenzivi v bližini latviške meje. Dalje zatrjujejo Rusi, da so Nemci imeli na baltiški fronti tako ogromne izgube, da so morali odnehati s svojo ofenzivo preko baltiških provinc in v Beli Ru siji. Ruski protinapad je vrgel Nemce iz mesta Ostrova na železniški progi Leningrad-Dvinsk in pri tem so Rusi uničili Nemcem na stotine bojnih tankov. Včeraj so Nemci naskakovali Novograd Volinski, 140 milj zahodno od Kieva, glavnega mesta Ukrajine. Izid teh bojev še ni znan. Tudi pri' Tarnopolu divja vroč boj in Rusi so nekoliko zajezili prodiranje nemških oklepnih čet. V soboto in danes so ruski aombniki napadali romunska mesta Constanto ob ičtrnem morju in Ploesti, kjer so glavni romunski oljni vrelci. Rusko vojno poročilo tudi naznanja, da so se vršili ljuti boji na bregovih rek Berezina in Drut in da sta bili reki natrpani trupel nemških vojakov, ki so skušali preiti reki. To je sektor, kjer teko tri reke skoro vzporedno od severa proti jugu: Berezina, Drut in Dnjeper. Tukaj se prične močno utrjena Stalinova obrambena linija, katero smatrajo mnogo močnejšo kot francosko Maginot linijo. Od tukaj je samo še 300 milj do Moskve. -o- Nizozemska ne bo dajala kavčuga Japoncem Singapor. — S koncem 1941 bo nizozemska Indija prenehala dajati surov kavčug Japoncem in ves produkt bo na razpolago Ameriki. To bo v veljavi, dokler bo trajala evropska vojna. Nizozemci so povedali Japoncem v obraz, da je njih dolžnost dati ves kavčug Ameriki, ker ta obo~ rožuje zaveznike Nizozemske. Poroka žele-Cernelich Zadnjo soboto dopoldne ob 10 sta se poročila v cerkvi sv. Vida Mr. Joseph Žele ml. in gdč. Edith Cernelich. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. John Cernelich, 18105 Marcella Rd., ženin je pa sin znanih Mr. in Mrs. Joseph Žele, ki vodita s svojimi sinovi pogrebni zavod na 6502 St. Clair Ave. in na 458 E. 152. St. Vse najboljše v novem stanu. Na vojaškem dopustu Korporal Michael Lah Jr. je bil za pet dni na dopustu pri svojih starših. Včeraj je zopet odpotoval nazaj v taborišče Lee, Virginia. Obiskal je tudi našo tiskarno, kjer je Mickie včasih "selciral" črke. Vojaška obleka so mu prav poda. Sedmina Danes je bila darovana sv. maša v cerkvi sv. Lovrenca za pokojnim Matt Rogel ob priliki sedmine njegove smrti. Pozdravi iz Minnesote Iz Eveletha, Minn., pošiljajo pozdrave sledeči Lorainčani: Družina Frank Gradišek, dr. Frank Gradišek, Mrs. Anthony Jančar in Mrs. Victor Omahen. Berlin, 6. jul. — Nemška poročila javljajo, da je skoro vsa ruska armada na Baltiku uničena. Poročilo pa ne pove, kako velika je bila ta armada. To je že tretja ruska armada, katero so Nemci, glasom njih poročil, uničili Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da nemška armada hiti proti Leningradu, zasledujoč ostanke razbite ruske armade. Dalje zatrjujejo Nemci, da so pri Lvovu, Bialystoku in da Baltiku uničili cvet ruske armade ter razbili praktično vse ruske bojne tanke. Poleg tega, poročajo Nemci, vlada za sovjetskimi linijami popolnoma zmešnjava radi neprestanih nemških bombnih napadov na prometne zveze, železnice in umikajoče ruske kolone. Včeraj so Rusi izgubili 98 letal, a Nemci samo šest. Ob Dnjepru so nemške čete dospele do Stalinove obrambene linije v svojem dvotedenskem pohodu, računajoč, da so Nemci napravili povprečno 25 milj na dan. S tem trdijo Nemci, so samo še 300 milj od Moskve, glavnega mesta Rusije. Nemško poročilo priznava, da bodo imele nemške čete veliko zapreko na reki Dnjeper, ki je široka in globoka ter plovna skoro na vsej 1,400 milj dolžini do črnega morja. Večji davki na avte in drugo Washington. — Zakladniški urad je naročil kongresu, naj vpelje nove davke na avtomobile, vino, žganje in druge take stvari. Govori se, da nameravajo zvišati davke na avte od tri in pol odstotka, kot je zdaj, na 15 odstotkov. Na vino in žganje bi se zvišalo davke na 16%, na hišne potrebščine kot so ledenice, radiji in drugo pa za 10 odstotkov. madjari ne jedo svežega kruha Budapesta.—Vlada je izdala odredbo, glasom katere pekari-je in drugi prostori ne smejo prodajati kruha, dokler ni 24 ur star. VJada misli, da ga bodo ljudje pojedli manj. strela ga je slekla do golega Fort Collins, Col. — Ted Pfal-zgraff je delal na polju, ko je udarila strela. Puh mu je slekel vso obleko s telesa. Edino, kar je imel Ted na sebi je bilo pol nogavice na eni nogi in pa garter na drugi. Redna mesečna seja Nocoj se vrši redna mesečna seja društva Marije Magdalene, št. 162 KSKJ. Po seji bo nekoliko, medsebojne zabave. Asesment se bo pričelo* pobirati ob šestih. Pozdravi iz Kanade Iz Winnipeg, Kanada, pošiljajo pozdrave Frank Jr., Rose, Joe in Frank Smole Sr., 5430 Stanard Ave. Ledenica zastonj Ledenico v dobrem stanju dobi družina, če se zglasi pri Mrs. Jevnik na 1199 E. 61. St. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 7, 1941 i v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER S117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: /'.a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada. $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 156 Moil., July 7, 1941 Prvo je človek oseba. Ni mogoče z uspehom preurejati zunanjih odnosov in naprav ter ustanov ,če ne preosnujemo človeka. Kaj pomaga bodisi reforma, bodisi prevrat, če ljudje ostanejo prejšnji, če jim je prvi in zadnji namen zgolj le lastna sitost, do-3er položaj in ugodnosti ter prednosti na račun ljudstva; prepričanja, novi red in kakršenkoli že fed ter načela pa so jim edinole stopnice na družabni lestvi navzgor? Brez poštenega prepričanja, vesti in idealizma, ki so mu žrtve samo po sebi umevne, nujne ter zaslužne, ni nobenega socialnega reda, naj bo zamišljen še tako popolno. Ljudi, ki so hoteli imeti vsak svoj korak zasiguran, so od vsega hoteli vleči dobiček in so si pustili svoja prepričanja dobro plačati, je stari svet in red imel zadosti in se je na njih zadušil. Vsa politična in gospodarska vprašanja se iztekajo v območje človekove vere in prepričanja, to je, kako človek gleda na temeljna vprašanja življenja, predvsem kar se tiče razumnega stvarstva: odkod je človek, čemu je in kakšen namen ima njegovo življenje in ustvarjanje v človeški družbi in v vesoljstvu, ki ima tudi svoj pomen in namen. Tudi v so dobnem prevratu našega družabnega bitja in delovanja ne gre zgolj le za politične ustanove in gospodarske oblike, pa za socialni red v njega zunanjih obrisih, marveč tudi in to v prvi vrsti za človeka samega, ki je tisti, čigar oseba, mišljenje in delanje se mora prenoviti. Vprašanje je torej, poglavitno vprašanje, kaj je od na šega duhovnega in nravstvenega podedovanega izročila bistveno, kaj pa nebistveno, kaj vedno veljavno, kaj važno samo za neko dobo, kaj za človeka nujno vselej in povsod, če hoče ostati človek, dostojen samega sebe, kaj pa izpremen-Ijivo, kakor to pač zahtevajo menjajoče se razmere. Prvo je, da moramo ohraniti krščansko gledanje človeške osebe, ki je bilo vedno enako na Zapadu in na Vzhodu da mu namreč njegova vest govori o najvišjem Sodniku, čigar beseda in postava brezpogojno velja in je edino mero dajna za pravilno oblikovanje in pravega duha v odnošajih do bližnjega in do vseh socialnih družb, v katerih in s katerimi posameznik živi. Prav Gogolj, Dostojevski in Tolsto so bili tisti največji geniji, ki so nas tega na pragu nove dobe učili in so to slovanski duši pa vsemu omikanemu svetu za bičali. Tega bi se morali zavedati posebno oni, ki danes toli ko poudarjajo potrebo po "usmeritvi na vzhod," ne čutijo pa, kako globoko sami tiče v miselnosti velemeščanskega načina življenja. Drugo je, da je največja vrednota kot celica vsega družabnega življenja naša družina, iz katere se pretakajo v narodovo in državno telo oživljajoči sokovi, če in dokler je družina zdrava ne samo telesno, ampak tudi in predvsem nravstveno. Le taka krščanska družina je šola medsebojne človeške vzajemnosti ne samo v pravicoljublju, ampak tudi v ljubezni kot najmočnejši vezi človeške družbe. Tudi to so vedno najbolj podčrtavali slovanski misleci, ki se nanje zo pet tako glasno sklicujejo in jih častijo. Vse njihovo pisa ieljsko delo je bilo ena sama visoka pesem krščanske ljube zni, ki svojo zvestobo in toploto ter preobraževalno moč čr pa iz družinske povezanosti človeka. Dalje: Bodimo narodni iz najboljšega in najglobljega duhovnega zaklada, ki še počiva v našem ljudstvu; ne meči-mo se brez lastnega razsodka in razbora za vsakim in za vsemi tujimi vzori; ne vdajajmo se močnejši struji, kakor list, ki ga zanese vsak slučajni tok, temveč varujmo svoj lastni obraz. Hkrati moramo ohraniti duha vzajemnosti naše jugoslovanske tronarodne družine, ki iz njenega sodelovanja in soglasja nastaja vsa lepota in vzvišenost pa moč naše državne ideje. Končno pa ne smemo žrtvovati, česar nas je prav krščanstvo naučilo in kar se tako zelo sklada z našo slovansko duševnostjo: da preko vseh plemen in narodov, nad vsemi jeziki in vesoljskimi ter družabnimi nazori obstaja enota in enakovrednost vseh pred Stvarnikom in da nam je On dal zakon pravice in ljubezni, ki nas strogo obvezuje, da vsakemu brez razlike krvi, jezika ali vere pomagamo ne samo v skrajni sili, ampak da pomagamo složno zgraditi skupnost vsega človeštva v dostojnem blagostanju, miru in nravstveni ter socialni vzajemnosti. To je nepremakljiv duhovni okvir, v katerem se lahko izpremeni vse, če je in kolikor je potrebno. Duhovno in nravstveno območje, ki smo ga zgoraj naznačili, ne trpi nobenih odstopkov, nobenega popuščanja, nobene pogojnosti: to je absolutna življenjska resnica, izven katere ne more biti drugega ko zmeda, prepir, sovraštvo, večen nered in vojska za jesti in piti ter uživati. Če pa držimo smernice od Boga in našega plemenitega srca nakazanega moralnega reda, se nam ni treba ničesar bati in se bomo lahko pogovorili z duhom časa ki z nepremagljivo silo trka na vrata in pretresa vse zemeljske zadeve do dna. Mirno mu lahko gledamo v oči, se otresemo nebistvenega, negodnega in slabega ter se udeležimo njegovega očiščevalnega dela: saj je božji poslanec, če ga prav razumemo in prav razumemo svojo nalogo. Mirno lahko priznamo, da je kritika navidezne demokracije v velikem obsegu upravičena. Da smo jo pokvarili z zamenjavanjem svojih in klikarskih koristi z občo blaginjo. Da smo posameznika z njegovo nebrzdano sebičnostjo predpostavljali blagru bližnjega, družbe, človeštva. Da smo pod geslom svobode v prvi vrsti osvobodili sebe vezi pravičnosti, vzajemnosti, ljubezni in prizadevanja za sočloveka, za delovne stanove, za občestvo, in smo to imenovali demokracijo. Prav tako pa smemo pri temeljiti preosnovi tega nereda, ki se po krivici red imenuje, zapasti drugi skrajni zmoti, da bi svobodo posameznika in posameznih prirodnih družb in duhovnih stremljenj ter na obči blagor usmerjenih poštenih prepričanj popolnoma zastrli ali pretirano prikrajšali po diktaturah „ki ostanejo diktature, naj se odevajo v to ali ono barvo, naj so zapadnega ali vzhodnega izvora. Poglaviten pa je novi človek, brez katerega so stvari lahko še tako dobro urejene, pa morajo proprasti, če jih ne oživlja in usmerja človeški duh. Podlaga državnega, stanovskega in proizvajalnega življenja in obratovanja je živa Dan Slovenske ženske zveze v Lemontu, 111. Članice Slovenske ženske zveze se pridno pripravljajo za tako zvani Zvezin dan, ki se vrši v nedeljo, 20. julija, 1941 v Le-mont, Illinois. Na tej slavni božji poti, kateri pravimo ameriške Brezje, se bodo zbrale članice in prijatelji iz vseh bližnjih in oddaljenih krajev ter tako imeli skupno romanje po staokrajskem načinu. Zlasti v teh dneh, ko beremo o preganjanju v stari domovini in o naših Brezjah, kjer kraljuje Marija Pomagaj, da je vse zaprto, bo ta prilika imela še večji pomen. Nikjer, kot v svobodni Ameriki lahko človek uživa pravico do enakih manifestacij, torej se pričakuje, da bo odziv vsestransko • zadovoljiv. V dopisih v našem glasilu "Zarja" je priobčenih mnogo dopisov, v katerih članice poročajo o prisostvovali ju slovesnosti in pripravljalni odbor bi zelo rad videl, da bi se lepo število romarjev podalo tja tudi iz Ohio. Najugodnejši način potovanja bo potom Greyhound avtobusov, ki vas pripeljejo prav do cilja in ni treba se presedati v Chicagu, kot se mora, ako' se potuje z vlakom. Cena vožnji je $8.75 tja in nazaj in to je nizka cena za udobno vožnjo kot je na teh modernih busih. Na vlaku bi pa bila cena par dolarjev več, ker za dotični teden nimajo posebno znižanih cen za skupine kot smo dobili lansko leto. Tiste, ki nameravate iti, bi rada opozorila na to-le: V avtobusih je le gotovo število sedežev in kdor pride prej po ti-ket, tisti bo imel prej preskrbljen sedež. Torej ne odlašajte do zadnjega dne, ker bo nemogoče urediti vse potrebno zadnjo minuto. Saj tisti, namreč članice Slovenske ženske zveze, prijateljica ali pa tudi moški, ki nameravate iti tja, boste prav gotovo vedeli nekaj dni poprej. Avtobus bo odpeljal iz Cleve-landa ob osmih zjutraj in v Lemont se bo prišlo okrog sedmih zvečer, in to bo ravno prav, da si boste lahko ogledali prostore že v soboto večer. Za prenočišče bodo imeli dovolj prostora, kakor hitro bomo vedeli za natančno število. Iz Lemonta bus odpelje v nedeljo ob petih in se vrnete v Cleveland v pondeljek tudi okrog petih zjutraj, da boste tisti, ki greste delat, imeli dovolj časa za na delo. Ker pa bi eni mogoče ne imeli časa oditi že v soboto zjutraj, zato se bomo lahko domenili, da bi odšel en bus v soboto okrog petih popoldne in bi prišli v Lemont v nedeljo zgodaj zjutraj in potem se vrnili isti dan, tako bi ne bilo prav nič časa zgubljenega, namreč kar se tiče tistih, ki so zaposleni in ne morejo drugače. Kdor namerava iti, naj se priglasi pri sledečih: Euclid: Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., telefon KEn-more 0512-R. Collinwood: Mrs. Frances Sušel, 726 E. 160'th St. Newburgh: Mrs. Mary Hrovat, 3524 E. 82nd St., telefon Diamond 1931 West Park: Mrs. Mary Hosta, 12835 Car-rington, West Park. St. Clair Ave.: Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Tudi lahko .pri meni, toda jaz bom sprejemala rezervacije samo do 15. julija in ako le mogoče dobite si vsi svoje tike-te do dotičnega dne, ker bo boljše za vas in za tiste, ki bi vam radi v Lemontu postregli. Torej pohitimo skupno na Zvezin dan v Lemont dne 20. julija, 1941. Poletje je krasen čas za potovanje in vsak si naj privošči vsaj par ur oddiha in pri Mariji Pomagaj boste prav gotovo našli mnogo duševne hrane, katero vsi potrebujemo. Najlepše pozdrave, ALBINA NOVAK, 1135 E. 71st St., telefon HEn-derson 1572. Zahvala iz Euclida Iz bele Ljubljane. Ce le malo pomislimo, pa si ne moremo misliti, kako hitro čas beži in tudi naša proslava, ki se je vršila 31. maja in 1. junija, je že zanami. To je bil naš Slovenski dan, ki je bil prirejen v po-čast našemu pesniku g. Ivanu Zormanu, tudi ta je zanami. Rečemo pa samo toliko, da kljub temu, da je že zanami, pa pozabljen ne bo. Seveda sta bila ta dva dneva prirejena v prvi vrsti v po-čast našemu pesniku in skladatelju g. Zormanu, obenem pa smo proslavili tudi sami sebe kot zaveden slovenski narod v Ameriki. Ob tej priliki smo pokazali tudi tujcem, kaj premore naš slovenski narod. Na tej proslavi sta bila navzoča dva župana in sicer župan mesta Euclida in župan Clevelanda, kjer sta lahko sprevidela, da Slovenci zaslužimo, da se nas postavlja na prva mesta kot zanesljive ameriške državljane. Vsak lahko sprevidi, da taki pomembni dnevi so zelo dobro zaznamovani v zgodovini. S takimi prireditvami pa so združeni stroški in ogromno delo, a naši pridni in zavedni delavci se vsega tega niso ustrašili. Sli smo na delo z veseljem in izvršili vsak svoje delo. S tem smo pokazali, kaj se lahko naredi, kjer je dobra volja. Ob tej priliki se vam vsem skupaj prav lepo zahvaljujemo vsem društvom kakor tudi posameznikom, ki ste poslali delavce na plan. S tem s1*e pokazali, da ste resnično pripravljeni delati in pomagati, kadar se vas pokliče na plan. Klub Ljubljana je šel, kot navadno, tudi sedaj s podvojeno silo na delo ter s tem pokazal, da vedno deluje za procvit bele Ljubljane in našega doma. Iskreno se zahvaljujemo vsem pevskim zborom, kakor: moškemu zboru Slovan in mešanemu zboru Adrija ,ki so nam zapeli par krasnih pesmi, tako na radio kakor tudi na proslavi. Hvala Charles Wicku, ki je plačal za radio. Charles vodi gazolinsko postajo na E. 185. St. Iskrena hvala pa gre tudi pevkam in pevcem od Glasbene matice in Mrs. Josephine Lausche-Welf in Miss Mary Udovich. Hvala teti Mrs. Rupert, ki nam je dala postaviti na oder živo sliko "Svobode," ki jo vsi tako ljubimo. Hvala Mr. Frank Ruperu, ki je napravil vse potrebne napise in sicer brezplačno. Hvala stoloravnatelju, Mr. John Tomažiču za tako vzorno vodstvo na banketu. Prav lepa hvala Miss Kern in Miss Godec, ki sta tako lepo deklamira-li. Zahvala gre vsem, ki so kaj pomagali pri banketu. Prav lepa hvala gre tudi pevskemu zboru Zvon iz Newburgha, ki so se tako številno odzvali pri banketu in v nedeljo zapeli par krasnih pesmi. Hvala pa tudi našim mladim in korajžnim pevcem zbora Škrjančki, ki so zapeli zunaj, ko je bila odkrita spominska plošča. Lepa hvala tudi pevskemu zboru Planina iz Maple Heights. Čestitamo pa tudi Mrs. Rotter za prvenstvo, da jo je zadela čast, da je ona odkrila ploščo. Lepa hvala tudi našemu ljubljanskemu županu, Mr. Frank Segulinu in Mrs. Klein, ki sta poskrbela vse potrebno za sprejem našega slavljenca. Hvala tudi Mr. August F. Svet-ku za vodstvo povorke v nedeljo. Hvala članom American Legion in Rupert kadetkam in sploh vsem, ki ste delali kras v narodnih nošah. Hvala botrom Mr. John Drenik in Mrs. Sve-tek. Iskrena hvala pa tudi vsem nabiralcem oglasov, ki so s tem pripomogli, da je bil tako lep gmoten uspeh. Končno najlepša zahvala vsem delavcem in delavkam, ki ste bili na vso moč zaposleni. Posebna zahvala pa vsem po-setnikom, ki ste prišli od blizu in daleč, celo iz Barbertona in Girarda in drugih oddaljenih krajev. Hvala tudi Mr. Derdi-ču, ki nam je napeljal razne zelenjave za okrašenje vrta. Največja in najlepša zahvala pa gre našemu neumornemu delavcu, ki je prišel s to idejo na dan. Torej najlepša hvala vsem. Odbor. -o- Za drugo predstavo slik V sredo 9. julija se vrši druga predstava oziroma tudi v četrtek 10. julija v Collinwoodu ista, ki bo obstojala iz sledečih slik: Da se gledalci nasmejejo, bo prikazana slika tiste trmaste mule, ki je ustavila vlak in tako nagajala potnikom, in tista krava, ki se je parkrat vlegla na tračnice pred vlak ter napravila toliko sitnosti vlakovodju.' Za tem sledi slika iz vojske in sicer: Grško-nemška vojna, ki zopet predstavlja grozote vojnega gorja. Za tem pridejo vrtovi in sicer: Mišmaš iz E. 53 St., Počkajev, Nadvodov, Barto-lov in Dolencov, Jarcov in Zupančičev. Dalje Mihevcev (Lo-gačenov) in Oražmov; Pristav-čev, Zadnikov in Ferkulov ter Sterle iz Dibble Ave. Drugi sledijo zopet v prihodnjič. Za vr\ovi sledi stara domovina in sicer: Slika, ki je nad vse druge najbolj znamenita. To je slika posneta profesijonalno po dr. Trdanu in Ivan Tišlerju vse Dolejnske Ribniške pokrajine s tolikimi prizori izdelkov "suhe robe" ter del na polju. V to predstavo pride znameniti pogreb štirih oseb: Cigetič družine in Marinič sina, katere je ubil vlak, s katerimi je sočusto-val slednji rojak. Zatem pa bomo videli vesele poroke in sicer: Lukanc-Svarga, Biwicel-Ce-rar, Dunkam-Segulin, Gabrenja-Gornik, Lenarčič - Cimperman, Oberstar - Debeljak, Ogrin-Suš-teršič, Oblak-Knaus, Frank iz E. 99 St. in dve za katere imena še nam niso znana. Predstava se prične ob 8:30, sedeže lahko rezervirate poprej če telefonirate ali pa se oglasite v prodajalnah ali na 1053 E. 62 St. Slike se kažejo pod auspicijo A. Grdina in Sinovi za odjemalce. Predstava je prosta le za sedeže se pobira po 5 centov, oziroma za rezervirane po 10 centov. A. Grdina in Sinovi, A .G., predsednik korporacije -o- S clevelandskega hriba Zadnji teden sta se podala na potovanje Mr. in Mrs. John Hočevar iz Maple Heights. Nikomur pa nista nič povedala, kam jo bosta mahnila. Veste, France pa tudi kakšno pogrunta in sem uganil ,kam sta se podala. Sedaj vam bom pa povedal, da boste vedeli tudi ostali Maple-hajčani — v Kanado sta šla in sem tudi uganil po kaj sta šla. Prav gotovo vem, da sta šla ribe lovit, da jih bosta servirala, ko bo odprtija prizidka Slovenskega narodnega doma v Maple Heights. Hočevarjeva sta naša slovenska požrtvovala rojaka (da ne bo kdo mislil, da sta mogoče res doma tam iz tistega kočevskega gnezda)? Povsod sta pripravljena delovati za narodno stvar, pa naj bo tu ali tam. Ona ne poznata nobene izjeme in v njiju srcih ni sovraštva do nikogar, pa naj bo te stranke ali pa one, samo da je pošten. Nič več ni kot prav, da včasih tudi javno damo malo priznanja požrtvovalnim rojakom. S tem jim damo še več poguma za skupno delo, ker vidijo, da upoštevamo njih trud. Toliko povem o tem in ko bo pa čas za otvoritev prizidka, me pa že sedaj skrbi, kje bom dobil gradivo za dopise. Upam pa, da se mi bo že kaj posvetilo v moji plešasti glavi, da bom kaj pametnega, in koristnega, napisal. No, saj za tako. stvar je kaj lahko pisat, saj sem tudi sam delničar in kako ne bi pi sal v korist domačega podjetja. Priporočam še vsem tistim, ki še nimate nobene delnice, da sedaj sežete po njih, dokler je še čas. S tem boste malo razbremenili tiste, ki so se zavzeli za to stvar. Delnica vas stane samo $10.00. To je naša narodna stavba in naša dolžnost (mislim prav vse) je, da jo tudi po svojih močeh podpiramo. Kdor se zanima za javno življenje ,posebno pa med svojim narodom, ga tudi narod ne bo pozabil. Koliko je danes starih ljudi, ki jih nihče ne pozna in zakaj to? Zato, ker se niso zavedali svojega življenja in so ži veli sami zase. Vidite, jaz se pa nič ne bojim starosti. Saj me vsak pozna, če bom tako omagal da ne bom imel ničesar več, se bom pa do vas Maplehajčani obrnil in tu in tam bom že do bil kakšno kosilce. O tem sem prepričan. Sicer si kaj takega ne želim, živemu'človeku pa se vse lahko primeri. Pa naj bo že kakor hoče. Za sedaj me najbolj skrbi in želim da bi se John Hočevar srečno vrnil s svojo Cilko domov k svo. jim domačim. Torej pa naj za danes končam in k sklepu vam priporočam, da vpoštevate naš dnevnik Ameriško Domovino, ker vem, da bo tudi uredništvo kaj storilo za nas ob priliki otvoritve. Le še kdo drugi naj se kaj oglasi. Po zdrav vsem čitateljem tega lista, France s clev. hriba. < -—o- Zadrugarji pa znajo Tako so nam povedali oni, ki so zadovoljni in veseli za ključevali naše piknike in ve selice, zadnja leta. Tega pri-poznanja hočemo biti vredni in dobro ime in sodbo vas vseh naprej obdržati. Zato je direk-tcrij sklenil, naj bo zopet piknik, kot vsa druga leta, na drugo nedeljo v juliju, in spet na Močilnikarjevi farmi. To se pravi 13. julija je DAN RE- ca z okrepčili ZERVIRAN ZA VAS IN VSE ONE, KI SE RADI POZABAVAJO SKUPNO Z ZADRUGARJI! Poskrbljeno bo za lep{ grade, ampak zraven pa $ te biti. Tekom cele razp' je, ki se prične v torek i11^-^ ča v soboto 12. julija jih ng dobite pri uposljencih v J treh trgovinah. Kar lepo5 ^ ^ kupite vset kar potrebujetf(rjvjo 'ožite z rečmi, ki bodo še,'su|jc" gor šle v kratkem in posk'^ jn' ni boste z njimi. Nagrad; sovra toliko, da mogoče še »Lj ^ prej ne toliko. Pa lepe Cem t Pe! ,la vse Ne bilo bi pravilno, a'Jria ng ne imeli kako posebnost v L^j nji, kateri načeljujejo naš( nice ženskega odseka. I'ba ^ jih imel Mussolini, marsi^ ^ makaronar bi se kmalu oCjem tam, kjer je danes ne1, njv . streamlined." Eni so kiia hasto rekli naj sugestirai^ bodo tudi "macafizelni '!iNasi- hane krtače." Tega pa ^e])0tr DOBRE KOŠTRUNE PA men MO IMELI ZA VSE KA'e opa KRAJA. Vsi "sandwic&enad( bodo prodajali po 5c, jn novi po 10c, in drugo kot jacji m naš vsesplošen običaj. na ZA GODBO BO LETOij -n ^ SKRBEL ANTON MA^še ] SICH ORKESTER, ki se^. §e ko dobro "ukvartiral" m{tra^. mi, da ga hočejo povsodt 0(j r Igrali bodo za vse: stare if de, in kadar mi to zapiše'crega; tudi drži! Vse, kar je "u 0gj. šeno za ples^ naj kar Mjiejal zervira nedeljo 13. juli|0jev zadružni piknik. Žižku: Direktorij je tudi ugib^o, z £ ko bi bilo s kakim trucko*s gre pa ne gre prav. Vsal^ tu(j želi biti na pikniku, naj P'asmel za vožnjo sam ali pa pri toka telj u. Neradi smo to ^ ampak na zaprtih truck'.}_? ni za voziti ljudi. Dru$u ^ zneje. Pazite na oglase,av ^ lek- i oro Joseph A. Siskovich, ^0ja t -o- ta. A Protiletalsko zavetišč žel, enega človeka ." Letalski napadi na so poleg razvalin tamkaj0* m< tudi to posledico, da go A stne naprave tamkaj ved®3 J1^ izpopolnjene. V začetkuyrne- nje vojne London ni irti^a d sti prostorov za letalsko va to. Londonske hiše so i1^.0-' ' po večini enonadstrop11 in s brez kleti. Mislimo nam^Je i sti London, kjer stanuje o1 ezen na večina prebivalstva. dišču Londona so kaj pa^st velike, kar pa ne prihaja ln 11 štev, ker so to po večini p' mu in trgovine. Londončani Ip vajo v bolj majhnih hišal>sak vrtovi. Ker torej njihoV^ej; nimajo zanesljivih kleti, ! čeli sprva graditi male hifka ^ opeke in s plovečino pC;vzai kamor naj bi se zatekli lnost. valci med letalskim nap>e ^ Toda te hišice so se izkazSfdat zadostne. Boljše so bil«!fJ E ne in jame, ki so jih začef af pati na bregovih Temze, bilo jih je premalo. Pozflc, a> so zaceli izdelovati jekleflfiy^ piče, ki so podobni nek" potapljaškemu zvonu, t«1 postavljati po vrtovih. \ jeklenih stolpih je prost^n SI družinice po 4 glave. Kfala' družina večja, je treba v4'm*s stolpičev, ki so se nom kmalu močno prilifeve' Zdaj pa so začeli izdeloV»! nep di taka zavetišča, ki sofJali enega človeka. To je na'^ zaboj iz močnega jekla, L?. 11 dva metra dolg ter 1 met'^n: sok, ki pa so vanj vdelanfij^ * ne mreže, skozi katere P1*^ vanj zrak in skozi kater® str lahko človek vidi, kaj se dogaja. Te zaboje postaj g v pritličja ter so tako moŽ^Q nanje lahko zgrmi vsa j da bi se tistemu, ki je v; g'uj kaj zgodilo. V zaboju je / .. i- i-.- • Jfifko : pravljena blazina, na človek lahko leži, v njem jfUga di radijski aparat ter sh^: Tako v%v& zaboju človek lahko prež" ur, dokler ne mine naPa<^-ecj pa dokler ga reševalci . jo. ,Uni TPT AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 7, 1941 '"»I \ lepe . pa » razpi ek in SATAN IN IŠ K AR10 T Po nemfikem Izvirniku K. Mays !irli ..-J..__ < <-> n ^ wi Anr A f za to bi ze 'Jiajf:rbel. In če nista imela več 3 f, jima ni preostala druga iarsikrlba ko skok na stran za en [u Pri Winnetouovem ne)nem metu pa tisti korak T nič ni pomagal. Izgublje- so i*1, stirat »i bila. Ini minut niinilo in spet /Nasprotnikov se je loteva-,p^epotrpežljivost. 'Kij menda sta res mislila, da Kvi/ opazu-iem, kajti Dolgi las " Wenadoma stopil nazaj, za-nil in vrgel. meni je bil dovoljen ko- c, kotiudi ir le!. pT0;na stran, mirno sem se iz- vTAl? m sulica J'e odvršala mi- še prestreči mi je ni bilo t, Se Močna roka je vrgel trat in Dolgi las enkrat. 's0 i od njiju je imel še tri su-ire i' Pise|cregala sta se in drug dru-Je u očitala, da slabo meri. iM • ..nejal sem se jima. > ojevniki Yumov so otroci izkušenj! Merila sta sicer |0, zadela pa me nista in ^ k«S takim nerodnim meta-VsalJ tudi nikdar ne bodeta!" aJ Posmehljivo se je rogal Mo-Prl roka: rucK^68 teko misli 01d Shatter-Dru/ Dobro vemo, da o me-rj,xge u k°PJa ničesar ne razume, ' £ :av je mojster v rabi dru-{x orožja. ch- -oja tretja sulica ga bo pre-- Ja. Ali ima pred smrtjo še jfafl, željo? Rad mu jo izpoi- a ^mam jo. Ce padem, priso-nkaJDt mojo dediščino Dolgemu 80*. deset krepkih zaušnic, ki vedna jih naj Dolgi las nemudo-3tkuyrne. In to posojevanje po-i iitfdta desetkrat, da dobi vsak isko s<3 vaju sto zaušnic —!" so bom to opravil, pa na ;rop<|in s sulico. Tule!" nam*0-'6 roganje ga je razdraži-,je da nobenemu ni prišlo >a v®? misel, kako je treba nas-^iftnika prevariti. prilpeveda bodete rekli, da sem ,lov^»ePreviden. Cemu sem opo-so £ nasprotnika na pogre- ! ma Sf ubraniti dvema su-e pC j "krati. Eno prestrežeš, lter" straPn S,6 izogneš s skokom se |ed ' 9e J'u vrže veščak, si ,sta/o sta temu iz^bljen. ni na isto mesto, prvo sem iz lahka odbil, skok — in druga je zletela mimo. Ponesrečeni napad ju je zapeljal, da sta v jezi koj spet vrgla. In spet brezuspešno. Nobene sulice nista več imela, sam pa sem imel še vseh pet. Zmaga je bila moja. Winnetou me je prav dobro razumel, stopil je k Yumam, da bi s puško v roki zabranil vsakršno nepoštenost. Prav lahko, da sta nameravala nasprotnika pobegniti. Vzel sem eno kopje v desno roko, druga štiri v levo in povedal : "Bojevniki Yumov bodo zvedeli, da se razume Old Shatter-hand tudi na kopje. Nepošteni ste sicer bili, pa nič vam ne bo pomagalo. Celo moj brat Winnetou ni opazil nepoštenosti." Winnetou me je začuden gledal. "Nepoštenost —? Ne vem, da bi jo bil kdo zagrešil —." "Ali nista imela nasprotnika deset sulic, jaz pa samo pet?" "Uff —i Res je! Pa nihče ni mislil na to —." "Mislil sem na to, pa nisem nič rekel. Sam bom popravil pogrešek. Začniva!" Pogledal me je in pomenljivo pokimal na stran. Vprašal me je z očmi, ali bom vrgel prvo kopje za poskušnjo, kakor je bilo v navadi med nama. Dolgo že nisem metal kopja, roka se je morala orožju prilagoditi, da bi varno meril, ko bi šlo zares. Izgubil sem sicer eno sulico, pa saj so mi ostale še štiri, dve za vsakega nasprotnica. Pokimal sem mu in se ozrl naokoli. Na levi od nasprotnikov je stalo drevo, ne vem že več katere vrste. Pod njegovo spodnjo vejo je rastla goba, tisto sem si vzel za cilj. Stopil sem z levo nogo naprej, kar mi je bilo dovoljeno, pretehtal z desnico sulico, jo visoko dvignil, ostro meril z očmi gobo, se sklonil daleč nazaj, zamahnil, dal sulici v trenutku, ko sem jo izpystil, po-rebni zaokret s palcem, jo za gnal, — završala je in se zapi-čila v gobo. Yume so se zakrohotali. Sulica je letela najmanj za štiri korake mimo njih. Winnetou si je ogledal gobo, zadovoljno pokimal svojemu učencu in rekel porogljivežem: "Čemu se režite —? Ali ne vidite, da je samo poskusil? Štiri sulice še ima Old Shat-terhand, dve bodeta prebodli Dolgemu lasu levi kolk, dve pa Močni roki. Srce bi jima pre-bodel, pa noče jima vzeti življenja, kristjan je in njegov Manitou mu prepoveduje ubiti nasprotnika." KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JULIJ 13.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarje-vi farmi. 13.—Skupna društva fare sv. Vida imajo piknik na Pintarje-vi farmi. 13. — Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik v SND na 6818 Denison Ave. 20.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 20.—Pevsko društvo Zvon priredi vrtno veselico na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Ave. 27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi. 27.—Godba fare sv. Lovrenca priredi piknik v Slovenskem domu, 6818 Denison Ave. AVGUST 3.—Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ priredi piknik na Stuškovih prostorih. 3.—Farni piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. 3.—Društvo Soča, št. 26 SDZ ima piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 3.—Popoldne otvoritev prizidka SND v Maple Heights, O. 10.—Piknik slovenske šole S. N. D. na farmi SNPJ. 17. —Piknik Združenih mladinskih pevskih zborov na farmi SNPJ. 24.—Vseslovenski katoliški zda št. 137 ABZ praznuje 20 letnico obstoja s plesno veselico v Twilight Ballroom. 25 — Podružnica Slovenske moške zveze št. 3 zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 26.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v SND. 26, — Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski koncert v SND na 80. cesti. 31.—Društvo Carniola Tent 1288 T. M. ima Halloween ples v SND. NOVEMBER ,1.—Društvo St. Clair Grove št. 9£? W. C. plesna veselica v SND. 8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8.—Carniola Hive 493 T. M. plesna veselica v SND. 9.—Pevski zbor Abraševič koncert in predstava v SND. 15.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ ples v SND. 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 16.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 19.—Ča"stna straža SDZ ples v SND. 22.—Društvo sv. Ane št. 4 S. Delo dobi Išče se delavca, da bi delal pri hiši za stanovanje, hrano in malo plačo. Vprašajte na 1005 E. 63. St._ Stanovalce se sprejme Enega ali dva bordarja se sprejme na stanovanje in hrano, ali pa samo na stanovanje. Naslov je 1551 E. 49. St., zgo-rej. Ugodna prilika Hiša na 1767 E. 47. St., za 2 družini; cena $3,300. Hiša na Dibble Ave., 10 sob, za 1 družino; cena $3,500. Hiša na Luther Ave., 8 sob, lot 50x169; cena $3,500. Hiša na Addison Rd., za 2 družini, 12 sob; cena $5,500. Hiša na 986 E. 96. St., 10 sob, za 2 družini; cena $5,350. Za več informacij vprašajte pri J. Tisovec 1366 Marquette Rd. St. Clair in 55. St. (156) AMERICAN RADIATOR PRODUCTS wolff heating co. GRELNI INŽENIRJI Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ. PLAČATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na 715 E. 103rd St. GLenvile 9218 Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA Išče stanovanje Družina 4 odraslih oseb išče stanovanje, 5 do 6 sob, med E. 65. in 76. cesto ter Superior in St.. Clair Ave. Kdor ima kaj naj pokliče ENdicott 2263. (156) m05sto, na^^ obe na ist0 1 bjH in^srv giav°aiiv sulico le e nasPr°tnik dru- e u ia em s' iiusra na 7^! Prv° sicer odbil, " a Ksreči Ym!!e ne h^Ksreci Yuma nista bila ve- reždiVrgla sta sicer, kak iap^a naročil, pa sta °r sem ji- r^fedati, kam bodeta' )um sulici nista bili merila. Pomerje- Napovedal mi je cilj. Vnaprej sem vedel, da ga bom zadel, seve le z njegovim dvojnim metom. Prva sulica mora za-motiti pozornost tistega, ki ga misliš zadeti, druga odleti koj za njo in nikdar ne zgreši, če je le metalec dovolj izurjen. Izpustil sem dve sulici, vzel eno v levico, drugo v desnico in napovedal: "Torej v levi bok, je dejal Winnetou —. Močna roka bo prvi na vrsti. Pazi!" Njegovo oko je viselo na moji desnici. Meril sem v njegov desni bok, ko se mi je izognil, je prišel levi bok v smer meta. Zamahnil sem in zagnal. In še je letelo kopje po ?ra-ku, ko sem vrgel že tudi drugo sulico, ki sem jo brž djal iz leve v desno roko. Kar se mora zgoditi seveda jako naglo. Močna roka je odskočil — pa prišel točno v smer meta, do kopjišča se mu je zadrla sulica v kolk. Zatulil je in padel. (Dalje prihodnjič) shod priredi Zveza društev Najsv. Imena na Brae BurnP'3 P]®sna veselica v SND prostorih, 2500Q Euclid Ave. SEPTEMBER 1. — Godba fare sv. Vida ima piknik na Brae-Burn pro štorih, 25000 Euclid Ave. 14. — Zajednički dan HBZ, koncert in ples v avditoriju S. N. D. 20.—Lucky Stars št. 61 SDZ ples v avditoriju SND. 21.—Društvo Ilirska vila št. 173 ABZ proslava obletnice v SND. 21.—Proslava 20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 28. — Glasbena matica vpri-zori opero "Cigan baron" v avditoriju SND. 21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. OKTOBER 4.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi plesno veselico v SND. 5.—Slovenska ženska zveza priredi predstavo v avditoriju SND. 11.—Društvo Lipa št. 129 SNPJ priredi plesno veselico v SND. 11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Slovan št. 3 SDZ proslava 30 letnice v SND. 18.—Društvo Slovenske So-kolice št. 442 SNPJ priredi veselico v SND. 28. _ Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani. j-—-- 19.—podružnica št. 47 SžZ s Hiša naprodaj obhaja 10 letnico obstanka v j Proda se 6 sob bungalow, za SND na 80. cesti. 'eno družino, 2 garaži, vse v do- 19.—O 1 ta r n o društvo fare brem stanju, izgleda kot nova. 23.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v SND. 29.—Društvo Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 30.—Mladinski pevski zbor Slavčki koncert v SND. DECEMBER 14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. iz domovine —Roparski napad na pismo-nošo. Iz Stare cerkve pri Kočevju nam poročajo: Surov roparski napad je bil izvršen na tukajšnjega pismonošo dne 1. aprila popoldne. Pismonoša ■ g. Pavel Btevc je raznašal kakor navadno pošto in denar, ko ga je na nekem bolj samotnem kraju napadel neznan moški in zahteval denar. Pismonoša se je za vedal svoje odgovornosti in se .je branil kar z golimi rokami brez orožja, celo noža ni imel pri sebi. Razbojnik pa je nava lil nanj z nožem in ga najprej ranil v roko, toda pismonoši se je posrečilo, da je roparja zgrabi! za vrat in ga vrgel na tla. Tako je dobil priliko, da je ušel in na ta način rešil sebe in poštni denar. Roparja zasleduje orožništvo. Pismonoša sicer ni hudo ranjen, vendar je moral zaradi poškodbe na roki v bolnišnico. Kakor je iz tega primera razvidno, je premalo poskrbljeno za varnost poštnih uslužbencev, posebno pismonoš. Ti bi morali vsaj po nekaterih krajih imeti tudi orožje, da tako zavarujejo poštni denar in. svoje življenje. -o- Na Irskem razsaja neznana živinska kuga. MAlTOGLASr Preizkušena zdravila proti glavobolu Mandel's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50fi MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Pouk v glasbi Naučite se popularne glasbe 20 lahkih poukih. Prvi pouk zastonj. The Millikin School of Music 5826 Superior Ave. (X- Mo.., Wed., Fri.) BANČNI URADI PO VSEM GREATER CLEVELANDU IN V BLIŽINI SKRAJŠANO POROČILO O STANJU 30. JUNIJA, 1941 PREMOŽENJE Gotovina na rokah in v bankah .....................................$181,712,315.74 United States vladne obligacije, direktne in garantirane, man.i amorti^ficijske obresti ................ 149,281,756.75 Državni, mestni in drugi bondi ter investicije, vključno delnice v Federalni rezervni banki, manj rezerva ...................................................................... 7,918,412.33 Posojila, diskonti in predujmi, manj rezerve .............. 158,087,010.45 Bančna poslopja (vključno investicija in drugo premoženje indirektno zastopana bančna poslopja) manj rezereve .................................................. 6,076,617.17 Drugo zemljišče (vključno investicije ter drugo premoženje, indirektno zastopana zemljišča), manj rezerve ........................................................................ 4,048,685.85 Drugo premoženje, manj rezerve .................................... 1,849,161.04 Obveznosti odjemalcev na akceptacijah, izvršenih po tej banki ........................................................................ 73,853.27 Obveznosti odjemalcev na obveznosti posojil .............. 1,795,500.00 Skupaj .........................................................$510,843,312.60 OBVEZNOSTI Glavnične note ........................................$ 12,600,000.00 (Podvržene depozitom in drugim obveznostim) Osnovna glavnica .................................... 13,800,000.00 Preostanek in nerazdeljeni dobički .... 6,667,622.77 Rezervirano za. slučajnosti .................... 1,006,826.63 Rezervirano za glavnične note in zaslužene obresti do 1. avgusta, 1941 ...... 587,446.58 34,661,895.98 DEPOZITI Na zahtevo ..................................................$255,415,190.92 Na čas .......................................................... 187,694,417.52 Estate Trust Dept. (Preferred) .............................................. 48,654,549.75 Corporate Trust Dept. (Preferred) ........................................... Q,727,84750 468,492,006.09 Rezervirano za davke, obresti itd................................... 1,768,103.02 Druge obveznosti .................................................................... 4,051,954.24 Akceptacije izvršene za odjemalce .................................. 73,853.27 Dolžne obveznosti na posojila ......i................................... 1,795,500.00 Skupaj .........................................................$510,843,312.60 United Slates vludne obligacije noSene na $18,586,711.66 za obvezano za varnost javnih skladov in trxist depozitov ter za vse druge namene kot to zahteva ali dovoljuje postava ČLANI FEDERALNEGA REZERVNEGA SISTEMA ČLANI CLEVELAND CLEARING HOUSE ASSOCIATION ' Člani Federal Deposit Insurance Corporation. Marije Vnebovzete obhaja 25 Hiša se nahaja na 1568 E. 254 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Društvo Jutranja zve St., v Euclidu, blizu Euclid Ave. Lastnik se nahaja istotam, kjer dobite nadaljne informacije. ' "All the fuo ia the world" Is yours at Cedar Point, the largest vacation resort on the Great Lakes. Seven miles of sandy beach extends out into the blue waters of Lake Erie. Every popular outdoor and indoor sport and amusement await you, including fishing, boating, riding, tennis and golf. Special attraction... Ohio's most beautiful Summer ballroom. End-less fun for all the family, for a day or the entire summer. Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers you restful relaxation. Moderate rates... excellent cuisine. Easy to rtatb, via V. S. Reuti 6, Ohio a, midway bttwem Clntland and Toledo. Rail or but to Sandusky. Steamtri from Cltvtland and Dttroit. Ask for folder. CEDAR POINT-ON-LAKE ERIE, SANDUSKY, O. THtPLAYG E0UND OF THE GjftfATjyypS. ? J1J|[BJ4 THMWH MBC^D M / AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 7, 1941 Pisma so postajala krajša in redkejša; Lo-vro se je izgovarjal, da ne ve nič več pisati, kar bi njo zanimalo. Teta se je hudovala, pritoževala in pretila; a hitro se je dala vselej pogovoriti in potolažiti. Lovro pa je opravičeval sam pri sebi svojo lahkomiselnost in zanikrnost z njeno sitnostjo, češ da potrati na Dunaju toliko časa s tem pisarje-njem in čez počitnice se mora kisati v njeni družbi. Da, ko se je ona pravdala s Stojanom, je prepovedala Lovru celo občevati s Pristavskimi. Majerjevih, ki so bili kupili Mlako in se zdeli Lovru jako ljubeznivi in gostoljubni ljudje ,teta niti pogledala ni. Sleparje in oderuhe jih je imenovala v svoji nestrpnosti in na to družbo še misliti ni smel. Koliko prosteje se je gibal Radi-voj, povabljen zdaj sem, zdaj ta, priljubljen in čislan povsod duše družabnemu življenju! Pač je razvajala družba svojega miljenčka, da je postajal prevzeten, kritičen, nezmotljiv, da je malo hvalil, mnogo grajal in ugajal polagoma bolj sebi ko drugim; a postal je po sodbi gospe Majerjeve svetovno izobražen mož in potoževal je Lovru, kako mora paziti v ženski družbi, da ni preprija-zen, ker ga dekleta love za besede in si bude prazne nade. Kako srečen se je zdel Lovru, ki mu ni bilo treba te previdnosti ! On bi se ne bil jezil, če bi ga bila Anica ujela za besedo. Zdaj pa ni več tete, da bi ga nadlegovala, naj ji piše, da bi mu branila družiti se s komer si bodi. Sam svoj gospod je in vesela bodočnost se mu odpira. Lotilo se ga je nekako kesanje, ko se je spominjal tetinih dobrot, katerih ni toliko zaslužil, kolikor bi bil sedaj želel. A to neprijetno čustvo je hitro pregnala misel na srečo, ki ga čaka odslej. V gradu se bo nekoliko prenaredilo, da bo obedni-ca pri tleh, spalnica proti cesti, sprejemnica proti gozdu, igralnica in pušilnica v stolpu na vogalu. Gospodarilo se bo vzorno, za zgled sosedom, saj se da z denarjem vse doseči. A časa mora vendar še preostaja-ti za knjige in novine, za sprehod in zabavo. Starši in sestra, olikani sosedje in nekaj prijateljev vrstnikov v bližini mu bodo kratkočasna družba, ki ga bo ljubila in čislala. Ko pa se naveliča samskega stanu, bo lahko izbiral. Anica Stojanova je ljubeznivo dekle; toda kdo ve, če mu bo še všeč. Majerjeva Irma je brhka in po Radivo-jevem mnenju bi bila njegova narodna dožnost, da si jo pridobi,- a če mu ne bo všeč, bo preložil Lovro to narodno dolžnost na Radivojeve rame. Iz misli ga je prebudilo srdito lajanje treh psov, dveh velikih in enega majhnega, ki so se pripodili po cesti naproti, se zaganjali v konja in odskako-vali pred Janezovim bičem. Za njimi sta prašila odprta kočija in koleselj, iz njih pa je donel krik: "Živio! Živio!" "Gospod Majer z baronč-kom," je dejal Janez, se naslonil nazaj in poprijel vajeti. Kočiji sta se ustavili ,izkobacal se je rejen gospod in drobnel s klobukom v roki proti Lovrovi kočiji. "Podkrajski gospod, gospod profesor, gospod Bojanec, Bog vas živi!" je vpil in mahal s klobukom in stiskal Lovru roko. "Pozdravljeni na domačih tleh! Edvard," se je obrnil k dolgemu, suhemu mladeniču, ki ma v govorjenju in vedenju, tako da se vidi kakor skažen posnetek baronove podobe. Govori skozi nos in enolično, da se človeku zadremlje; oči in usta odpira na pol, sodi pa o vseh rečeh, katerih ne razume, tako oblastno, da človeka težave 'obidejo." Prva dva vozova sta zavila medtem na dvorišče kmečke krčme in Lovrova kočija je morala za njima, zakaj gospod Majer se je rotil, da ga nocoj ne izpuste iz svoje srede; kričal je krčmarju, naj prinese najbolj- je z rokami v žepih, s smotčico v ustih koračil od drugega voza, "pozdravi podkarjskega gospoda, to je podkrajski gospod, gospodi profesor Bojanec. In to I še starine. Kmalu so se razle-je moj sin, moj Edvard. Dovr- gale šumne napitnice gospoda šil je poljedelsko, vinorejsko, Majerja, ki kar ni mogel najti sad jerejsko in vrag vedi kakšno J pravih izrazov, da bi proslavil šolo v Ogrskem Starem gradu, dostojno gospoda Bojanca. Se-Zdaj pa poskuša naš dolenjski veda, ko je šel Lovro za hip iz cviček. To vam je pravi vinski sobe, je zaupljivo namignil, da cvet, pravi sin svojega očeta, bi bila njim vsem velika sramo hahaha! Edvard, da gospodu ta, če bi prišel Lovro trezen do Bojancu roko!" Edvard je pri-lmov. vzdignil klobuk, ga v zraku obr- „Hej boter Bantur!>. je kIi nil, ga posadil zopet na svojeLal krčmarj u, ko je vstopil v mesto in podal Lovru roko. Lo- živahnem razgovoru z Lovrom, vro pa je bil v veliki zadregi, gedaj imenitnim gospodom; ker m vedel, kaj to pomeni, in zardel je jecal, da se gospoda vendar ni potrudila zaradi njega. "Smešno, gospod Bojanec!" ga je zavrnil Majer. "Čast, ko mur čast. Mi smo prišli, da vas dostojno'sprejmemo. Kakšen trud pa je to, prosim vas!" "Papa tako nima nič oprav ka," je razlagal Edvard, '"in jaz tudi ne vem, kaj bi počel ves dan.' "Ali ga slišite, gospod Boja "gospoda, uganite, zakaj pravim Banturju boter! Bantur, kaj menite?" "Kaj bi menil?" je dejal ta in po strani pogledal Majerja. "Saj pravijo, da je včasih človek tak, da še mačku boter pra-| vi." "Ni slaba," je dejal baron jBerger in si prižgal smotko. "Papa, ta ti je zasolil," je dejal Edvard. "Smešno! To je rovtarsjka nec? Ne ve, kaj bi počel. Lepo Išala'" Je zavrnil gospod Majer vas prosim, izprašan pol jedel-] ski visokošolec ali visokošolski poljedelec, pa ne ve, kaj bi počel! Trtne uši naj bi šel bit! Hahaha!" "Zupan se je tudi pripeljal!" se je čudil Lovro in stopal iz porednega barona in ljubezni vega sina. "Nič niste uganili, Bantur. Vi nič ne veste. Povedal vam bom jaz. Kjer je boter, tam je krst." "Ali pa birma," je dejal Bantur in baron je pristavil zopet, kočije, da se zahvali tudi temu|da m slaba sprejemalcu. "Dober večer, podkrajski go-1 spod, dober večer!" je pozdrav-) ljal župan. "Je že dobro, je že prav. A jaz ne morem od konja." V prvem vozu pa je bil obse-1 del baron Berger, mladenič pri- j jetnega, zagorelega obraza, ki "Papa, Banturja ne uženeš," se je poklonil sin. "Smešno! Bantur, ali zalivate starino s potokom ali s studencem? Nekateri pravijo, da je deževnica najboljša." "Papa, vode je več ali manj v vsakem vinu," je učil učeni sin. "Kemična analiza nam je razložil Lovru v kratkih, mir-1 pravi, da je v najboljšem vinu nih besedah veselje, da pride čez 60%, v slabem pa 80% vo prijeten družabnik v dolgočas- de, alkohola pa je do 20i/o.' no Gorenjo vas. Živahno je iz- "O procentih razumete ne ražal.Lovro svojo hvaležnost za kaj," je dejal krčmar nejevo-tolik obzir in stiskal roko baro- 1 jen; "vina pa ne poznate nič. nu, ki se je lahno in milostno I Kdor pravi, da je v moji stari priklanjal. ni kaplja vode, ta ne razume o Na vozove!" je zakričal go-1vinu nič." spod Majer. "Prva postaja je "Gospod Bantur," je miril Edvard, "kemija pravi vse drugače." "Ce pravi drugače, se laže in ne pozna vina." "Oče, ali veste, kaj je to ke mija?" se je vtaknil vmes Lo vro, ki se je mnogo manj zaba val, kakor si je laskal gospod Majer. "Nisem nič radoveden," se je hudoval krčmar in zaprl vrata za seboj. "Hahaha," se je krohota pri Banturju. Gospod Bojanec, Če vam je prav, jaz se peljem z vami!" Lovro se je vesel odmaknil. Prikupil se mu je bil gospod Majer, ko ga je taka počastil. "Baron Berger zopet v Gorenji vasi?" je vprašal med potjo soseda. "Kakopa! Kam pa hoče iti, ko ima toliko potreb in tako malo denarja. — Gospod Bo j nec, prosim, smotko, če vam ugaja, trabuko, specialiteto, uležano. Dobivam jih iz Trsta; I Majer, "tega sem pa razjezil." dunajske niso ?a nič. Ob me- "Pa je od začetka dobro od-jah so najboljše zaradi tihotap- govarjal," je menil župan Ben stva. Torej ta baronček, kakor dež. mu pravijo ljudje, ima veliko "Smešno! Kaj bo odgovar-dolgov in malo kredita in, da bi jal zarobljenec. — Bendež, pla zmešal upnikom sled, ga je pri- čaj, da odidemo." nesel vrag v Gorenjo. vas, češ "Kaj, gospod Majer? Zdaj da mu ugaja kraj, da je dobra hočete pa še mene imeti za nor-voda in zrak zdrav. Lepo vas ca!" se je izgovarjal župan in prosim, kraj da mu ugaja! vstajal. "Jaz grem gledat, če Smešno! Ampak skrita je Go-lje živina že pozobala. Kadar renja vas, bolj kot Amerika. I hočete, odidemo." Tu ga ne bo iskal nihče. In kar "Ta umazanec se vselej obri-nastanil se je pri meni. še pri računu," je dejal Majer, Jaz sem odklanjal to čast, češ ko so bili sami. "Za god mu po da je voda drugod boljša in šljem pol kile mila. Kaj pa, zraka več; toda ženske, gospod gospod baron, ali boste vi da Bojanec, te so vrag; na naslov Ines naš gostitelj?" kakor koze na sol in beraškil Baron je malo nabral čelo in baron je tudi baron. Niso mi odgovoril mirno, s prezirljivim dale miru in zdaj ga imam. Dal nasmehom na ustih: ne bo plačal nikoli nič, to vem j "Rad, gospod Majer, če se ne že naprej. Smešno! S čim pa? bi bal, da se pošlje milo potem A poglejte moijega Edvarda! I vam." Hvalil ga ne bom; nič prida ga "Dobro zagodel, baron! He ni, po očetu se je vrgel. A tak hehe, papa, danes imaš smolo," postopač bi ne bil, ko bi ga nejse je smejal Edvard, bil zavajal baron. Tega posne-| (Dalje prihodnjič.) naznanilo in zahvala V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da smo izgubili našo preljubljeno in nikdar pozabljeno dobro mater in staro mater JOHANO KOLAR h ROJ. STRAŽIšAR ki so zatisnili svoje trudne oči po dolgi bolezni, pogostokrat prevideni s svetimi zakramenti 3. junija 1941 v sta|\6V rosti 74 let. Doma so bili iz Padeža pri Borovnici. V Ameriki so se nahajali 42 let. J Položili smo jih k večnemu počitku dne 6. junija 1941 po opravljeni sv. maši zadušnici v cerkvi sv. Vid' na pokopališče Kalvarijo. Najprej se želimo zahvaliti Rt. Rev. B. J. Ponik-varju za obiske na domu in v bolnišnici, za podeljene sv. zakramente in za spremstvo iz Fr. Zakrajškove pogrebne kapele v cerkev in potem na pokopališče, za molitve ob krsti, za tolažilni govor v cerkvi ter za opravljene ganljive pogrebne obrede. Lepa hvala Rev. A. Andreyu in Rev. Max Sodji za asistenco pri sv. maši. Enako lepa hvala semeni-ščnikoma gg. Victor Cimpermanu in Victor Tomcu ter Rev. Joseph Čelesniku in Rev. Francis Baragi za navzočnost pri pogrebni sv. maši. Najlepšo hvalo želimo izreči Rev. Matt Jagru župniku v Barbertonu, O., za obisk naše matere v bolnišnici in za lepo tolažilno pismeno sožalje. Dolžnost nas veže, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako številne in krasne vence ob krsti naše pokojne matere in sicer: Mr. in Mrs. Victor Knaus, Mr. in Mrs. Joseph Sterk, družina Hlad in Riglar, družina Budic, 1023 East 61st St., Mr. in Mrs. Edward Debevec, družina Matt Kolar St., Mr. in Mrs. John Korencic, Mr. in Mrs. Frank Race ml., Rose Stegovec, Frank Budic Sr., Theresa Beseni-car in Joe Zakrajšek, društvo sv. Ane št. 4 SDZ, St. Clair Grove št. 98 W. C., Employees Division of Light and Power, Cleveland City and Cuyahoga County Employees Local No. 100, uslužbenci Ameriške Domovine: Frank Turek, John Jadrich, Victor Jadrich, Jerry Knaus, Frank Lunka, James Koucky, Joško Penko, Anthony J. Fortuna; sosedje v bližini; družine Jakob Mohorčič, Molle, Milavec, Martinčič, Hočevar, Pau-l'n, Česen, Meglič, Milavec, Meden, družina Al Kotnik, Traina, Miller, Lach, Krevačič, Leslie, Gorski, Bašca, Strainer, Kalister, Mohorčič, Skully, Zgonc, Petkov-šek, Budič, Buchar, Zimerman, Novak, Legan, Mohorčič, Sivec, Bates, Grdanc, Faletic, Pianecki, Mohar, Laseak, Ponikvar, Strauss, Stih, Kočevar, Pengal Brodnik, Turpinech, Sedmak, Sauric," Speh, Leslie', Stucki, žužek, Krečič, Stuckig, Avsec, Mlakar, Fred Kalister, DeLost, Merzlikar, Dobre, Lausche, Želko, Gredenc, A. Gredenc, Mencin, Diamonof, Lesar, Somrak, Maver, družina Kotnik. Posebna zahvala Mrs. Somrak in Mrs. Speh, ki sta nabirali darove za krasni venec in za sv. maše. Iskrena hvala za številne darove za sv. maše, ki se bodo brale v mirni pokoj naše dobre matere in sicer: Mr. in Mrs. E. Zak, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Stanley Duche, Andolšek družina, Mr. in Mrs. A. Eisen-hardt, Mr. in Mrs. Joseph Sterk, Mr. in Mrs. Edward Debevec, Mr. in Mrs. Joseph Kuhel, Josephine Kobe, Anna Sterk, Mr. in Mrs. John Sterk, Bertha Debevec, Robert Debevec, Mrs. Ann Sterk, Rudolph Sterk, Mrs. Mary Sterk, St. Clair Ave., Mrs. Joseph Hočevar, Mrs. Mary Lach, John Speh družina, E. 61st St., Mrs. Frances Modic, Kennick družina, Mr. in Mrs. Frank Am-brožič, Wencel družina, Mrs. Dragolich, Michael Zelle družina, Mrs. Josephine Jevnikar, Mr. in Mrs. Anthony Skettle, Zakrajšek družina, St. Clair Ave., Somrak družina, E. 61st St., Pižem-Benevol družina, John Po-tokar in družina, Kašič družina, Mrs. Julia Shuster, družina Simon Bizjak, Mrs. Jennie Mlakar, Mr. in Mrs. L. J. Oražem, Mrs. Lužar, Mr. in Mrs. J. Hlad Jr., Mr. in Mrs. Kuhar, Addison Rd., Joseph Ausec družina, Mrs. Merhar družina, E. 63rd St., Mrs. Tom Tekavec, Cimperman družina, Norwood Rd., Roje družina, Bonna Ave., Brodnick družina, Carl Ave., Mr. in Mrs. Joseph Novak, Anna Zakrajšek, Frank Likovic družina, Miss Louise Hlad, E. 64th St)., Mr. in Mrs. Meglich, Eleanore in Eddy Zelazny, Mrs. Margaret Mestek, Mr. in Mrs. Jim Sepic, William Wenzel, Mrs. Kate Tome, Dibble Ave., družina Jevnik, Jean Zabukovec, Mary Bolko, Genovefa Zupan, Mr. in Mrs. Joseph Mestek, Mrs. John Breskvar, Mr. in Mrs. Al Maver, Mr. in Mrs. Frank Svegel in družina, Mr. in Mrs. Ivan Zupan, Jakob Mohorčič družina, Mr. in Mrs. Frank Bradach, Mrs. Mlinar družina, W. Tome, Mrs. Mary Kalister Mr. in Mrs. Frank Novsak, E. 61st St., Rozalia Strai! ner ^VH||P1IR1V sr< uci', Mr. in Mrs. John Zulich, Mrs. Mary Millavec, ' 71st St., Frances in Mary Russ, Mrs. Gorenčič, Stell'utn, Branisel, E. 62nd St., Mrs. Theresa Kašič, E. 68th let Petkovšek družina, Richmond Rd., Hlad družina, M$a Rigler, Ferdinand Mišič, Joseph Gornick, družina A" ^uPr ton Lovše, Mrs. Knaus, St. Clair Ave., Martin J. Svetla ir Jr., Mrs. Hace, družina Koselj, Mrs. Budic, E. 61st St J ob Mrs. Agnes Gredenc, Mr. in Mrs. John Zaler, Mr. '■* vrst Mrs. Joseph Turk, Mr. Martin Svete Sr., družina Bajla °dl Bcnča družina, Zakrajšek in Centa družine, Mai|ni^a-Bradach, Mrs. Frances Skully, E. 61st St., Mr. in M^ojen Charles Winter, Čelesnik družina, Jerry Knaus Jr,|l V I Mr. in Mrs. Charles Zgonc, Mr. in Mrs. Mike Oraže^že V S., Mr. John Hrovat Sr., Mr. in Mrs. J. Zelko, Mr. iT je p Mrs. A. Bašca, John Zust Jr. družina, Cimperman drfO je žina, E. 61st St., Mr. in Mrs. N. Bohar, Mr. in Mrs. Hije M. Jakšič, Mr. in Mrs. Rudolph Novak, Mr^. Joha^il 2. Pelan, Mary Sverc, Strukel družina, Urban Stražisafln škc društvo sv. Srca Marije (staro), Mrs. Mary Zust, Mf'0 nov Rosalia Koporc, Mrs. Mary Tič, Mrs. Kramer, Nowo«,9. ju Rd., Mrs. Martinčič, Prosser Ave., Dr. J. W. Mally, M'led 5 in Mrs. Louis Kolar, Anthony A. Pozelnik, Bogovic^il Vo družina, Schaefer Ave., Mrs. Šenk, E. 55th St., M" Strah Fanny Sterle, Mr. in Mrs. Emery Larko, Mr. in Mr'aj ča: Lesar, Mr. Andrew Bajt, Addison Rd., družina M»tfanski Kolar ml., Mr. in Mrs. Louis Krajc, Mr. in Mrs. A^je V2 thony E. Baraga, Frank in Jean Macerol, Alojzij*. Vit Stražišar, Norwood Rd., Petrovčič družina, Mrs. M^ovnej die, St. Clair Ave., Miss Mary Dufresne, Hodnik dri^o ,je brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Joe Ktfbar i bel, Charles Fox, F. KoVačič, Lawrence Petkovšekavja Matthew R. Molk, John Sterk, James Debevec, Lilli^ agi'l] Oražem, Mary Brose, Rudolph Novak, Joseph Sterk-al je Iskrena hvala družini Frank Opeka iz No. Cb'sole cago, 111., za poslano brzojavno sožalje ter Mrs. Jos«]hno phine Kotnik in sinu Ernestu iz San Diego Cal., Slikat poslano brzojavno sožalje. Enako iskrena hvala vseflh, ki j ki so poslali sožalna pisma in karte. zvršil Naša topla zahvala gre g. Antonu Sublju za kra^nov. no zapeto žalostinko pri pogrebni sv. maši. Enako n»i bo izrečena naša iskrena zahvala čč. šolskim sestra''1'^ fare sv. Vida jca darovane molitve naši pokojni mater>mest() Lepa hvala članicam društva sv. Ane št. 4 Oltarnemu društvu fare sv. Vida, društvu Srca Mariji"3, " (staro) in društvu St. Clair Grove št. 98 W. C. za m.of"1 g0i litve ob krsti pokojne. Ravno tako lepo hvala ve? VSeh balnemu krožku društva St. Clair Grove št. 98 W. Cenm za častno stražo ob krsti, * Posebna zahvala pa gre vsem dragim prijatelji'leti J cam pokojne, ki so molile devetdnevnico. renski Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so našo n«'! S}ov pozabno mater obiskovali v njih dolgi bolezni ter vsen>iieriki' ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drug' j za časa bolezni in ob času velike žalosti v družini. Ena'.8 0 •Ji V; ,L ko tudi prisrčna hvala vsem, ki so čulij in molili ob krsti, se udeležili sv. maše in ki so spremili našo mate', . na njeni zadnji zemeljski poti na pokopališče. 0< Topla zahvala naj gre nosilkam krste, ki so trup'°ij en lo naše matere položile k zadnjemu počitku. Hval' ^ društvu sv. Ane št. 4 SDZ, društvu St. Clair Grove št-So> a 98 W. C., društvu Srca Marije (staro) in društvu Pre''° Pr svetega Srca Jezusa za točno izplačilo posmrtnine. ^ Vse priznanje gre pogrebnemu zavodu Frank Za krajšek za lepo oskrbo in vodstvo pogreba ter za vso pomoč v tistih dnevih Draga in nepozabna naša mati! Mnogo ste pretrpeli v življenju in dolgi bolezni. Radi tega Vam je Stvarnik gotovo pripravil prostor na svoji desni strani, kjer bosta z našim nepozabnim očetom prosila, da se enkrat zopet vsi skupaj združimo v kraju večnega življenja. Ostavili ste nas same tukaj na zemlji. Silno težko je bilo slovo od Vaših dragih, toda vdali smo se v voljo Vsemogočnega, dobro vedoč, da se ločimo samo za nekaj časa. Počivajta v miru božjem, draga naša starša tam na božji njivi, kamor ne seže hrup tega sveta. Mirno s pava j pod gomilo dobra naša mamica; srca naša krvavijo, ker Te krije jamica. Žalujoči ostali: Prosi za nas, da združili enkrat bomo se prav vsi, skupno spet se veselili gori—tam nad zvezdami. MICHAEL, sin JENNIE, poroč. Debevec, MARY, ANTOINETTE, poroč. Larko, ROSE, hčere MARY KOLAR, snaha JAMES DEBEVEC, EMERY LARKO, zeta vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, 7. julija 1941 v ne< a na •elska v, ki, o zve bro p ko bo •ni fa tri p< £čilni ; Jim Perite m pr