TRST, sobota 23. aprila 1955 Let0 XI. - št. 95 (3024) » ( ■m ik.« Ph O^aAJIUA &T1IDI JSKA ■GORICA Hcaji H ii I ORSKI DKEVMIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93-808, 37-338 ilRE3?3,ISTVO: UL. MONTECCHI St. «, 111. nad. — TELEFON S3-IM IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2« — Ttl. uprava .C* °G,-,ASI‘- od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsa-k mm viSine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 Hudo NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletne 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod .10, mesečno 210 dm. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega moaemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-926, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst ogorčenje delavstva in vse javnosti nezaslišanih ukrepov ravnateljstva GRDA li kazen je bilo odpuščenih 7 delavcev, 156 pa suspendiranih, samo zato, ker so ^jšnji teden kljub krivični enodnevni suspenziji prišli na delo - Očiten poskus ^traševanja delavcev med njihovo borbo v obrambo kršenih sindikalnih pravic ^sPela stavka v ladjedelnici Sv.Roka -Tudi včerajšnja pogajanja brezuspešna Kti: »no 'Poraz ” zvečer je sindikat kovinarjev Delavske zveze v « sindikatom FlOM iz Tržiča, proglasil za danes ijei, . *tavko vseh uslužbencev CRDA. V Trstu in Mi . kodo d, delovne t*ni d I ° de^auc' zapustili delo uro pred normalnim kon-^°loč:[f °1>Tle0a urnika. Način izvedbe stavke v Tržiču bodo Sta sindikati. šj ji ji ie bila proglašena zaradi odpustov in suspenzij, J* °dredilo£pvnateljstvo CRDA. ^ ksJ- 'e ravnateljstvo CR-Itttetl; “valo delavce, ki so i"0(|an-ni>etek 15’ m- klijb •lo y , suspenziji šli na «J. m J.adJedelnico Sv. Mar-ftitist- °|>|{ pripravljalnimi razgovori’ za konferenco štirih fe. 22- — Danes so Jetiji. Prcdstavuiki treh ^emuV6lesi1 ‘zročili zunanjemu so-mini- 4>in°Sko0V0r svoilh vlad O Skn ";0t0' ki i,e Pred rajanje štirih sklicanje zunanjih °avstrijski državni it.^lasri Zahodni odgovor 2. maja se- nadaA se — tv štii-p, Uupaju veleposla->iki ‘h velesil in pred- li*. j!,rancoske vlade (an avstrijske vlade. amer>ška nota sta - fran„ d enaki) pravi: viada je v po- Jwl*°Vi^sk ~“‘je p SjJ*. bT„e vlade . "F Rrit2 vedama ZDA in ietoi- ia proučila no-od 19. a- itonier-predlaeala L,°v ?n?te zunanjih mi- ItSj, ZSSR. Velike H 'trn - rancije s sode-'<0v avstri icVlK ______ iu°v, ,j sirijskih predstav-'Ivi j.. 1 razpravljali o c boviu a pogodbe, ki ttiQi "ovila P w — k, tatičn^ ne°dvisno in de-J°8odbn Avstrijo, in da ijV18- ker' c Vlada ie zado' •tu- zdi ^ sovjetski vladi . r>!st. mogoč < "o dri skleniti av- !(,. eseljgi vno pogodbo, in i|, kaka , 1 se udeležila drž=aniih ministrov l|'enStavnikfV v prisotnosti da Avstrije, z na-j • se pogodba pod- ti4vif,»n«oik’a ri‘h je d°' 'lil mnebi , vlada o iznie- V Moskvi kalere je Pr'“ la,K 'n Sn,V', med avstrijski-0 kažeir,lejSk'm* ministri V ^‘Pravu’ , ie še potreb-v.v sk,-.; 1Jalno delo v !^tw. anrii tristransko izja-‘Poseka vlid Predlaga torej Sh^ki IndA naJ se ve-Ifk, *estanPi ‘ h držav čim-‘Clbosti J0 na Dunaju v %'šov, -.avstrijskih pred-JOJave xnn*U^° rezultate v Moskvi in tak,, l-ui sporazum, ,# 5 iir«Prti j zunanji mi-) Sodbo Podpisali držav- Vl#Ht0 r, ' St,\ "aj franocska f)o ls*t' nroJe^Poslaniki in M b,„ v Parizu prisostvoval sejam atlantskega sveta. Po raznih informacijah iz avstrijskili podeželskih krajev so sovjetske čete že začele s pripravami za umik. V Mel-ku na Nižjem Avstrijskem je bilo odpovedanih že ' nekaj stanovanj, ki jih zavzemajo sovjetski častniki, in njihove družine. Tedenski uradni bilten za-hodnonemške vlade vsebuje komentar o avstrijsko-sovjet-skih dogovorih. Komentar sicer priznava «spretnost politike« avstrijskega kanclerja Raaba, dodaja pa. da je »položaj Nemčije povsem drugačen«. Medtem se je vrnil v Pariz francoski zunanji minister Antoine Pinay, ki se je včeraj v Londonu razgovarjal z novim angleškim zunanjim mistrom ■ MacMillanom in z ministrskim predsednikom E-denom. Pred odhodom iz Londona je imel Pinay danes predpoldne tiskovno' konferenco, na kateri je med drugim izjavil. da so podpisniki pariških sporazumov skupno določili 5. maj za dan pologa ratifikacijskih listin. Ta sporazum, e dejal Pinav. je bil potreben, da bi se sporazumi lahko začeli uresničevati. Nadalje je Pinay potrdil, da se bodo " aprila v Londonu sestali angleški, ameriški in francoski izvedenci in začeli prt previjati zahodno stališče za konferenco šti-rih. 29. in 30. aprila pa bo Pinay v Bonnu, kjer se bo razgovarjal s kanclerjem Adenauerjem in po- M?a°Voii»,"lu*'h so da-tSko dr>i „rfVOm komenti-Hj0 "Oto. ySov°r na so-tSla- a b0 u '?tlh krogih > Bra*"kov ° konferenca ve- OvSvelia!a do D-Unaiu hi-SLlre ker sn z?2elenih re- th0vsk^Stranjen blle Klavne hSCtazKovone0.!r!fdm°- >sk”dsir/ > d?’’ Or«0/1 avstriiskih & V«, §»". ................. niuv,l‘i h infnv • P°ne- X trPl!0matsk,Il!atlVni ra7 t tluh ab predstav ah0dn'b velesil ‘,3b i,aie0Tel-hkQ maja S-S; ^rdtem držav 'n pod no po S^>^aio V«* k>o "e hi n ** b0nkladnejii hl hi-od g T1 za Dui-1 do U. maja skušal dokončno urediti po-sarskr, vprašanje. Predsednik Foreign Officea je danes izjavil, da bodo za-hodnonemski zastopniki sodelovali na pripravljalni konferenci izvedencev treh • zahodnih velesil »vsakokrat, ko bodo na dnevnem redu nemška vprašanja«, da pa bodo vsa ostala vprašanja proučevali samo predstavniki Anglije, ZDA in Francije, predstavnik je dodal, da bodo ostale dežele atlantskega pakta sproti obveščali o poteku dela študijske skupine. Današnji «Times» pa objavlja uvodnik o možnostih štiristranskih razgovorov in obravnava predvsem nemško in formoško vprašanje. Listu se zdi dvomljivo, da bi ZSSR pristala na zares svobodne, volitve v vsej' Nemčiji in se sprašuje, kateri točki naj bi v tem primeru veljala diskusija. Ce ne bo mogoče doseči sporazuma o združitvi Nemčije, pravi «Times», bi se velesile lahko sporazumele vsaj o omejitvi oboroževanja obeh njenih delov. O Formozi pa meni «Times», da bi predsednik Eisenhower rad omejil obveznosti ZDA za obrambo obalnih otokov, da pa ne bi hotel ošibiti obrambnih položajev same Formoze. »Times« predlaga, naj bi v tej dilemi zavezniki ZDa jasno poudarili, da bi »vsako dejanje, izvršeno onkraj obalnih otokov, moralo nujno priti pred Združene narode, kot je bilo v primeru napada na Koreji«. sti in suspenzijami pa je ravnateljstvo CRDA ponovno kršilo sporazum o tovarniških odborih in tisti del delovne pogodbe. , ki govori o odpustih, kajti vsi sporazumi določajo, da mora ravnateljstvo podjetja razpravljati o odpustih s tovarniškimi odbori. To ravnanje pas spominja na fašistične metode, na diktate in samovoljo delodajalcev. ki bi radi najprej strli vsak odpor delavcev, nato pa dosegli ustanovitev takih sindikatov, ki bi jim bili popolnoma na voljo, kot se je dogajalo pred porazom fašizma. Stvar je torej zelo nevarna. Najprej naj bi se u-stvaril nekak diktatorski režim v tovarnah, kjer bi delavcem popolnoma zamašili usta. nato pa naj bi se tak režim razširil še izven tovarn. Zato se mora javno mnenje zavedati, kaj se dogaja v tovarnah in odločno podpreti delavstvo v njegovi hudi borbi. Za svoboščine in pravice delavcev, to je državljanov, ne sme veljati dvoje meril: eno za tovarne drugo za izživljanje v javnosti. Ce bi sprejeli takšno razlago državljanskih pravic, bi si kmalu nadeli nagobčnik tudi v vsem javnem življenju. Zato ne sme delodajalska ofenziva uspeti, kajti pridobljene svoboščine so stale preveč krvi in žrtev, da bi se jim kar na lepem odrekli. * * * Borba delavcev CRDA se nadaljuje po načrtu, ki sta ga sestavila oba večja sindikata. Včeraj popoldne so stavkali delavci ladjedelnice Sv. Roka v Miljah, ki so se ob 13. uri zbrali na zborovanju v kinu Volta. Včeraj, so se tudi nadaljevala na ura- du za delo pogajanja med predstavniki ravnateljstva CRDA in delavcev. Kljub dolgemu razpravlja- nju pa se niso mogli sporazumeti, ker so predstavniki Tržaški demokrafi pozdravljajo prihod Ferruccia Parrija V nedeljo ob 10.30 bo znani protifašistični borec govoril v gledališču Nazionale v proslavo desete obletnice zmage nad fašizmom ! deset let svojega obstoja in za 1 Vatere je naše ljudstvo v borbi, ki se je zmagoslavno, čeprav ne dokončno zaključila pred desetimi leti, dalo toliko žrtev. * * * Tržaško tajništvo gibanja «Unita Popolare« nam je poslalo s prošnjo za objavo sledeče sporočilo: »V nedeljo 24. t. m. ob 10 30 bo Ferruccio Parri v gledališču Nazionale proslavljal deseto obletnico osvoboditve. Pobudo za manifestacijo h kateri je vabljeno vse prebivalstvo, je dalo gibanje «Unitd Popolare# v istem duhu, v katerem so isto obletnico proslavljali pred dnevi v Turinu na zborovanju udeležencev V nedeljo bo v našem mestu voren za omenjene nerede. Sindikati so se proti tem u-krepom pritožili na goriški prefekturi, toda brez uspeha. Srdjan Priča _ državni podtajnik za zunanje zadeve BEOGRAD, 22. — Zvezni izvršni svet je imenoval dosedanjega jugoslovanskega veleposlanika v Parizu. Srdjana govoril Ferruccio Parri, nekda-Prico za državnega podtajnika nji predsednik italijanskega v državnem tajništvu za zu-, narodnoosvobodilnega odbora nanje zadeve. j jJ( ena jzme(j najvidnejših | odpora. eUnitd Popolaren se osebnosti protifašistične borbe j pridružuje besedam, ki so jih BEOGRAD,22,-Danes so urad- v Italiji. Govoril bo v proslavo j ob tej priložnosti podpisali no potrditi vest, da bo Jugo- d(.sete obletnice zmage nad na ; ljudje raznih prepričanj, libe- Tn^tnhiinV11 ? radioaktivne u{ašjzmom h kateri je tudi j rofci, komunisti, demokristja-in stabilne izotoDe od komi- !. . , ; , , , • , , sije za atomsko energijo v sam * svojim brezkompromis- | ni, republikanci, socialisti, ki ZDA in da bodo jugoslovanski "im zadržanjem, s svojim de- j jih vse združuje skupna pre-znanstveniki obiskovali tečaj lovanjem in zgledom mnogo teklost udeležencev odpora.: za uporabo izotopov v Oak prispeval. Pozdravom, s kate- id.eta 1955 dežela ne potre-Hidgeu. Jugoslavija je že do- rimi vsi demokrati Trsta in kuje komemoracij, temveč res-slej dobivala izotbpe od bri- okolice sprejemajo Ferruccia no svarilo in strog opomin. lanskega instituta v Harwellu. parrjjj, protifašističnega bor Naša dolžnost je, da ga kar _ ” ! ca v preteklosti in sedanjosti, | najslovesneje ponovimo — za- BbObR AD. 22. — Kongresa j se pridružuje tudi naš list, saj j rudi zvestobe, ki smo jo dolinic, ki bonlod 15°VdoS211ma°ia|vidi v ni'm zagovornika istih m svojim idealom in vrstam v Tokiu, se bo udeležila tudi I demokratičnih idealov, za ka- naših mrtvih, ki so padli zeb jugoslovanska delegacija. itcrc se zavzema in bori že vseh | nje.» Vladimir 1. Lenin Petinosemdeset let je poteklo, odkar se je 22. aprila leta 1870 v Simbirsku, današnjem Uljanovsku, rodil Vladimir Iljič Uljanov-Lenin, genialni teoretik znanstvenega socializma in voditelj revolucionarnih množic Rusije v boju za nove družbene odnose, za socializem. S svojimi globokoumnimi mislimi je Lenin obogatil in izpopolnil marksistični nauk. Vendar Iljič nikoli ni bil samo teoretik; njegovo znanstveno delo je rasio iz prakse in on sam je pravilnost svojih izsledkov dokazal spet v praksi, ko je popeljal ruski proletariat v revolucijo in zmago nad lzkor.šče-valci. Prezgodnja smrt (21. januarja 1924) je Leninu preprečila, da bi svoje i- deje, ki so se začele ostvar-jati z zmago oktobrske revolucije, uresničil do konca, da bi v porevolucionar-nih naporih v celoti zmagal ideal enakopravnosti narodov m ljudi in dokončne osvoboditve dela, da bi o plodovih dela svobodno odločali tisti, ki jih ustvarjajo. Toda čeprav so njegovi nasledniki mnoge, morda najvažnejše njegove ideje pustili ob strani, niso te ideje zaradi tega nič manj resnične in žive. Nasprotno, aktualnost teh 1-dej je prav danes čedalje bolj opazna in le z njihovim uresničevanjem gre pot človeštva k napredku, v socialistično bodočnost. Slava Leninovemu spominu! V JUTRI ZAKLJUČEK AFRIŠKO-AZIJSKE KONFERENCE V BANDUNGU Konferenca obsoja politiko sile in poziva narode na mirno sožitje Nehru obsoja politiko blokov in zahteva prepoved atomskega orožja ter konec atomskih eksplozij - Naserjev pretllog - Zmeren Cueniajev govor ra. Verjetno bodo v nedeljo CRDA trmasto vztrajali na'javili, da bo pred koncem leta svojem stališču. Zato je urad ; aruga konferenca afriških in z« delo odložil pogajanja na j azijskih držav v Kairu prihodnjo sredo BANDUNG, 22. — Uradno ,ska delegacija, eno Indonezija, l rodi. Japonski delegat Taka-so javili, da se. bo konferen- 1 tretjo Indija in Egipt, četrto, saki je predložil resolucijo, s ca zaključila v nedeljo, ko ' pa skupina držav, ki zagovar-i katero poziva afriške in azij* bodo na plenarni seji odobrili ja ameriško politiko, pod vod-1 ske države, naj se odrečejo resolucije političnega, gospo- stvom Turčije in Pakistana, j sili in naj rešujejo medseboj-darskega in kulturnega odbo- Delo pododbora se ni še končalo in se bo nadaljevalo jutri. Takoj v začetku seje političnega odbora je burmanski ministrski predsednik U Nu pozval cejlonskega ministrskega Medtem se je delo politične- zva‘ „e Tudi v tržiških ladjedelni- ga odbora nadaljevalo zjutraj P^^dnika KoteUvalo, n.»J ne cah so po nepotrjenih vesteh in popoldne. Zjutraj so nada- vz'raJa na zahtevi, naj pravlja o »komunističnem ko-, . . KOlO- , —:ni:,, Vvtmrfni TTvrnni« dirali skupno 15 delavcev za nializmu. Imenovali so podod- kazensko odpustili in suspen- j ljevali razpravljanje o smo- jonializmu v Vzhodni Evropi«. zadnje nerede. Policija pa je prepovedala vsa zborovanja na prostem in vodi preiskavo da bi odkrila bor 9 članov, ki ima nalogo sestaviti skupno resolucijo. ne spore z mirnimi sredstvi. Resolucija poziva države udeleženke. naj tesno sodelujejo na gospodarskem in kulturnem področju. Še prej pa je govoril indijski ministrski predsednik Nehru. ki je podprl resolucijo burmanskega predsednika vlade U Nuja U Nu je predlagal v resoluciji. naj se države, zbrane na zato da konferenca ne preide , na ideološka razpravljanja. Ko- Predloženih je bilo več reso- talavala i® bU^le- konferenci obvežejo, da bodo kdo je od go- lucij: eno je predložila kitaj- , namen staviti predlogov, 'i .svojih odnosih do drugih * . h. i, ho el samo ODO- drzav spoštovale njihovo suve- , pa« pa da je hotel samo opo renQgt jn ce,ovi)ost da se bodo vmešavale a notranje za* SLOVESNA PROSLAVA ODPORA V ITALIJANSKEM PARLAMENTU zožiti konferenco na nekatera vprašanja •U i Kitajski ministrski predsed- d"v■«- MOSKVA, 22. V ZSSR so danes bolj slovesno kot doslej proslavili Leninov spomin. Letos je tudi prvič, da proslavljajo obletnico njegovega rojstva in ne več obletnico smrti; v tem znamenju letos tudi prvič ni bilo več črnih trakov na zastavah. Glavna proslava je bila v Velikem gledališču, kjer je imel moskovski mestni sov.iet slavnostno sejo, ki so ji prisostvovali tudi vsi vidnejši predstavniki vlade. Po tovarnah So bile prav tako organizirane proslave, medtem ko se je tisk s precejšnjim poudarkom spomnil Lenina. Institut Marxa-Engelsa-Lenina-Sta-lina pa je objavil zbirko spominov na Lenina, ki so jih napisali člani njegove družine (Od našega dopisnika) RIM. 22. — Danes so v senatu in v poslanski zbornici na slovesen način proslavili deseto obletnico odpora. V obeh domovih parlamenta sta imela predsednika slavnostni govor, nato pa so po počastitvi mrtvih nadaljevali z dnevnim redom. V poslanski zbor- v marsičem razlikoval od toplega slavospeva antifašistični borbi predsednika poslanske zbornice. Proslava v poslanski zbornici in senatu (ki je tudi odložil zasedanje do torka) je bila uvod v uradne proslave, ki bodo 24. in 25. aprila. Naneslo je, da sta na teh nici je prišlo po govoru pred- I uvodnih svečanostih govorila sednika Gronchija do inciden-1 dva izmed najvidnejših kan- tov, ki jih je povzročil neo-fašist Leccisi, disident iz MSI. V senatu je po nadaljevanju diskusije o finančnih proračunih povzel besedo predsednik Merzagora in imel kratek slavnostni govor, ki se je Jugoslavija bi pozdravila sestanek štirih zunanjih ministrov diuatov za predsednika republike, in da se je. če je mogoče soditi po slavnostnih govorih, pokazala neka razlika med njima, ki ju tudi sicer kvalificira enega za kandidata levice, drugega za kandidata zmernejše desnice. Na včerajšnji seji poslanske pripravljen govoriti o tem izven uradnih sej. Pozval je nato konferenco, naj omeji diskusijo na definicijo splošno priznanih oblik kolonializma, ter je dodal, da so vzhodnoevropske države, glede katerih je včeraj Kotelavala izjavil, da so podvržene sovjetskemu kolonializmu, svobodno izbrale svoj poiitični sistem. Nato je predložil načrt resolucije, na podlagi katere naj konferenca pozove vse kolonialne sile, naj dovolijo svobodo svojim kolonialnim ozemljem v roku 15 let. Turški in pakistanski delegat pa sta vztrajala, naj bi sprejeli resolucijo, ki bi obsodila vse oblike nadvlade in prevraTnosti. Tedaj je Nehru predlagal uvod k resoluciji o kolonializmu, v katerem naj bi konferenca izrazila mnenje, da mora brez odlašanja priti do osvoboditve kolonialnih Izjave Brauka Draškoviča o razvoju avstrijskega vprašanja in sovjetskem predlogu konference o Avstriji - Ugodna ocena bandunške konference Vprašanja v zvezi s težavami v Trstu se rešujejo po diplomatski poti (Od našega dopisnika) BE,zi iiALi. zz. «j-omcm-ben napredek v avstrijskem vprašanju je že en dokaz, da se z razumnim načenjanjem spornega vprašanja lahko najde sporazumna rešitev«, je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega ta ništva za zunanje zadeve Branko Draškovič na vprašanje, kako jugoslovanska vlada ocenjuje zadnjo sovjetsko noto, v kateri ZSSR predlaga zahodnim velesilam sestanek zunanjih ministrov. »Jugoslavija bi pozdravila sestanek zunanjih ministrov, je dejal Draškovič. ker so ugodne možnosti, da se na tem sestanku končno reši vprašanje avstrijske dižavne pogodbe«. Draškovič je nadalje poudaril, da je Jugoslavi-ju vedno podpirala vse tozadevne napore. Jugoslavija je ob potovanju avstrijskih državnikov v Moskvo po diplomatski poti izrazila vladam štirih velesil svoje pozitivno mnenje o sklenitvi avstnj- ske državne pogodbe. . sežen napredek v odstranjeva- Dosedanji potek bandunške! nju lokalnih težav v Trstu, Je konference je po mnenju j Draškovič odgovoril, da se vsa Branka Draškoviča dokazal,! vprašanja obojestranskega in-da je bila zamisel konference , teresa za Jugoslavijo in Italijo dobra. Konferenca je naletela ! rešujejo po normalni diplomat-na pozitiven odmev v svetu ; ski poti skupine Piši je Nenni poro-i ozemelj in do konca tujega čal tudi o stikih, ki so jih j gospostva nad temi ozemlji. V socialisti imeli z demokristja- uvodu naj bi bilo tudi rečeno, da pomeni tuja nadvlada odrekanje osnovnih človeških ni. Dejal je, da se mu Zolije-va kandidatura, ki so mu jo saMSitt®?«in ~~~«•* J - v • -’ • svetovni mir. ne Združenih narodov. Nehru je odločno odgovoril turškemu delegatu, ki je poveličeval NATO in izjavil, da je zelo skeptičen o možnosti sožitja med obema svetovnima blokoma. Nehru je odločno obsojal politiko vojaških blokov. Resolucija, ki jo je predlagal Nehru, pravi med dru-g:m; «Konferenca je mnenja, da nobena nevarnost ali strah ne more upravičiti uporabe atomskih sredstev v primera vojne. Zaradi tega poziva konferenca vse velesile, naj se obvežejo, da v vojni ne bodo uporabljale atomskega o-režja in da bodo ustavile izdelovanje tega orožia. Konferenca še posebej zahteva, naj-se na podlagi medsebojnega sporazuma ustavijo poizkusi z atomskim in termonuklearnim orožjem ter poizkusne atomske eksplozije.« Resolucija vsebuje tudi obsodbo bakteriološke vojne ter taktično uporabo atomskih sredstev. »Ce ne bodo ti u-krepi storjeni, pravi dalje resolucija, se bo ves svet znašel pred nevarnostjo popolnega uničenja«. Egiptovski ministrski predsednik. Naser je imel daljši govor, v katerem je na koncu stavil sledeče predloge: 1. razorožitev in nadzorstvo nad orožjem za množično uničevanje; 2- vse države članice Združenih narodov naj se prilagodijo duhu in črki ustanovne listine in njenim načelom; 3. vse države naj spoštujejo svoje mednarodne obveznosti; 4. velike države naj prenehajo s polijiko sile in izkoriščanjem malih držav v svoje posebne namene; 5. ko-, nec kolonializma, ki je vedno j bil vir napetost); 6. spoštovanje celovitosti in suverenosti vseh držav; 7. vsakomur naj se prizna pravica, da si izbere vlado, ki jo želi. Zabeležiti je treba še vrsto vabil, ki so jih izmenjale razne delegacije. Japonski zunanji minister je sporočil, da bodo na Japonsko prišli na obisk egiptovski, jordanski, jemenski, sirki in iraški delegati na konferenci. Bivši kamboški kralj Norodom, ki vodi kamboško delegacijo, je sprejel Cuenlajevo vabilo za obisk v Pekingu, prav tako je Cuenlaj povabil U Nuja ter egiptovskega ministrskega predsednika Naserja, ki pa bo moral obisk odložiti, ker bo ob povratku obiskal Novi Delhi in Kabul. Cuenlaj je v Peking povabil tudi voditelja filipinske delegacije Ro-mula. BEOGRAD, 22. — Predsednik republike maršal Tito je danes dopoldne sprejel šestdeset dijakov in dajakinj sedmega razreda državne gimnazije v Celju, ki so kot najboljši dijaki gimnazije na ekskurziji v Beogradu. Predsednik republike maršal Tito je danes sprejel v Belem dvoru delegacijo Zveze novinarjev Jugoslavije, delegacijo Planinske zveze Jugoslavije in člane upravnega odf>ora -generalne direkcije državnih železnic. Delegacije so seznanile predsednika republike z aktualnimi vprašanji svojih organizacij. . Burgiba prost PARIZ, 22. — Kakor že včeraj javljeno, je bil med francoskimi in tunizijskimi predstavniki pozno ponoči dosežen načelen sporazum o notranji avtonomiji Tunizije. U-radno poročilo pravi, da sporazum ne prejudicira nadaljnje revizije nekaterih še ne-le.šenih točk. Spopolniti morajo še nekatere postranske konvencije. Toda predsednik vlade Faure je na tiskovni konferenci izjavil, da tehnične težave niso take. da bi lahko spravile v nevarnost celotni sporazum. Obe delegaciji se bosta ponovno sestali v Parizu najpozneje 30. maja, da dokončno sestavita dokumente in jih podpišeta Predsednik tunizijske vlade ie izjavil, da je doseženi sporazum zgodovinski dogodek v odnosih med obema deželama. Zelo važen dogodek pa je po mnenju opazovalcev tudi uradni povratek Burgibe na politično pozornico. Burgiba je bil do sedaj konfiniran v Franciji, sedaj pa se lahko prosto vrne v Tunizijo, kadar koli želi, Burgiba je izjavil tisku, da je zapisnik o sporazumu zapečatil francosko - tunizijsko prijateljstvo. »Razgovor. ki sem ga imel s predsednikom vlade Faurom, je izjavil Burgiba, je po mojem mnenju omogočil, da se pri pogajanjih pravilno uokviri vprašanje francosko-tunizijskih odnosov. uradna; on in še nekateri socialisti so izražali razne zadržke glede te kandidature, ki se ne tičejo toliko osebe Nehru se je odločno uprl proti vsakemu razpravljanju o vprašanjih Vzhodne Evrope n predstavlja pomemben pri spevek k utrditvi miru. Draškovič je prav tako ocenil kot pozitivno izjavo sekretarja KR ZSSR Hrusčeva v Varšavi o jugoslovansko-so-vjetskih odnosih 'n poudaril, da je normalizacija odnosov med Jugoslavijo in ZSSR prispevek k miru v Evropi. Zastopnik državnega tajništva ie potrdil vest, da se je Jugoslavija registrirala pn a-meriSki komisiji za atomsko energijo, da bi dobivala radioaktivne izotope. Jugoslavija sicer še ni predložila konkretnih zahtev, pričakuje pa se, da bo to storila v kratkem. Določen ie bil zastopnik jugoslovanskega veleposlaništva v VVashingtonu za stike z a-to"»skn komisijo v ,ZD_A. Patum začetka jugoslovansko-albanskih gospodarskili pogajanj se ni določen. Albanska vlada je sprejela jugoslovanski predlog, naj se pogajanja vodijo v Beogradu. Na vprašanje, ali je točna vest, da bo maršal Tito decembra obiskal Egipt in ali tahko to vest potrdi, je Branko Draškovič odgovoril; »Datum obiska maršala Tita še ni preciziran«. Na vprašanje, ali so točne vesti, da bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič obiskal Italijo. je Draškovič odgovoril; «Uradno ne morem ničesar vem pa. da je podpred- ki se ne tičejo toliko osebe je poudaril, da se te drža-(Zoliju_ ni mogoče oporekati i ve morejo nazvati kolonije, protifašistične preteklosti in ker s0 priznane kot suverene aktivne udeležbe v odporu) j države, in številne države, ki kot dejstva, da gre za pred- | s0 udeležene na tej konferen-sednika demokristjanskega cj s0 z njimi povezane s po-nacionalnega sveta, kar K3'godbami. preostro označuje za «moža . Nat0 je omenil, da je kon-stranke«. Nenni se je izrazil | ferenca kritizirala francosko za Gronchija, omenil pa je j kolonialno politiko, kolikor je tudi možnost kandidature biv-'(0 v zvezi z ozemlji Severne šega predsednika senata Pa-(Afrike, ki niso priznana kot ratora. Targetti pa je izrazil j neodvisna in niso zastopana v mnenje, da bi bilo bolje kot j Združenih narodih. Ce bi kon-dopustiti izvolitev izrazito de-! ferenca šla po poti, ki jo za-mokristjanskega kandidata, I govarjata Turčija in Pakistan, podpirati ponovno Einaudije- ; tedaj bi se lahko načelo vsako vo kandidaturo. I drugo vprašanje, kakor n. pr. PSI se posvetuje tudi s KpI- I vprašanje angleških .n portu-Kot je znano, je Togliatti ne- ‘galskih kolonialnih ozemelj, davno napadel Einaudija; ven- kakor n. pr. Goe ter vseh dru-dar sodijo v političnih krogih, Kih oblik političnega in gospoda bi KRI kljub temu lahko darskega pritiska. Lahko bi se še glasovala zanj. v začetku tud' govorilo o guatemalskem ■ pa se bo KPJ skupno s PSI vprašanju, kar pa bi ustvarilo verjetno zavzemala za Parrija sara“ zmedo. Nehru je nato (ta pa doslej še ni pristal , poudaril, da mu številne plati na kandidaturo) tako komunističnega kakor za- „ ,, , . hodnega sveta niso všeč, do- Scelba se je sinoči sestal z 1 Šestdeset tisoč ljudi brez strehe zaradi hudega potresa v Volosu Grška vlada sklenila takoj začeti z obnovo mesta, ki je bilo skoraj do kraja norušeno -Vojaške oblasti skrbijo za prehrano prebivalstva, ki živi na prostem Malagodijem in Matteottijem dal pa je, da ta konferenca ni primerna tribuna, da bi o sednik Vukmanovič na za- i ijoval posvetovanj Na vprašanje, ali Je bil do-1 velesejmu«, I sebnem obisku na milanskem I . . III III I I lic I IMI l t » w m govoril z njima o volitvah ten, razpravtjali. na Siciliji, danes je nada- j Važna je bila tudi razprava tajnikom na popoldanski seji odbora, na A. P. kateri so govorili o rr.irnem sožitju in sodelovanju med na- ATENE, 22. — Grška vlada se je danes zjutraj sestala pod predsedstvom moršala Pa-pagosa in razpravljala o u-krepih za pomoč prebivalstvu v mestu Volos. ki ga je potres porušil. Vlada je sklenila, da bodo takoj začeli s popolno obnovo mesta brez vmesnih faz s postavljanjem začasnih barak, kakor so to svoj čas storili na Jonskih otokih. Uradno poročilo javlja, da je škoda, ki jo je potres po-vzrošil v torek in četrtek, sledeča; 35 odst. hiš se je porušilo. drugih 35 odst. je močno poškodovanih in se v njih ne more več stanovati, 20 odst. je potrebnih popravil, ostalih 10 odst. pa je nepoškodovanih. Vojaške oblasti so začele danes zjutraj razdeljevati hrano 60.000 prebivalcem mesta, ki so ostali brez strehe. Predvidevajo pa. da bo prve dni potrebno dnevno razdeliti 100 tisoč obrokov hrane, ker je oskrba z živili tudi v manjših prizadetih središčih one- mogočena. Volos je bilo tretje industrijsko središče v Grčiji za Pirejem in Solunom. Ta nova katastrofa, ki sledi potresu na Jonskih otokih avgusta 1953, in v Srednji Te-saliji maja 1954, je postavila pred zelo težko nalogo grško vlado, ki je komaj pripravila načrt za obnovo Jonskih otokov. Potrjuje se, da je pri potresu zgubilo življenje 14 ljudi, 160 pa jih je bilo ranjenih. Relativno majhno število žrtev je treba pripisati paniki, ki se je polastila prebivalstva takoj ob prvih sunkih, tako da je zbežalo na prosto. Tudi šole so bile prazne zaradi pravoslavne velike noči. S tovornimi avtomobili, vlaki, letali in vojnimi ladjami prevažajo šotore, da zasilno namestijo prebivalstvo, ki je vse te noči preživelo na prostem. Prebivalstvo se v velikih skupinah pomika proti drugim mestom, zlasti proti Solunu in Atenam. Medtem se je tudi v tujini že začela akcija za pomoč prizadetim. Tudi danes so se ves dan ponavljali potresni sunki v Volosu. Več hiš, ki so še ostale pokonci, se je porušilo. Notranje ministrstvo je dobilo poročilo o veliki..škodi, ki jo je potres povzročil tudi v več krajih na Zahodni Evbeji. To ministrstvo javlja, da je Volos zapustilo okoli 20.000 ljudi. Atentat v Damasku DAMASK, 22. Clan vojaške policije poročnik Abdul Kakim je danes s samokresom umoril načelnika glavnega štaba sirijske vojske polkovnika Adnama Malikija in se je nato še sam ustrelil Atentat je izvršil na športnem i-grišču, kjer je Maliki prisostvoval nogometni tekmi. Maliki je imel prvovrstna vlcgo pri lanskem vojaškem uoaru proti predsedniku Si-šakliju. STOCKHOLM. 22 Danes so podpisali nov trgovinski sporazum za leto 1955 med Švedsko in Sovjetsko zvezo. fkimosski dnevnik — 1 23. april* 1 »PO.HIMMKI IH F. VI Na današnji dan so leta 1944 nacisti obesiii v Ul. Ghega v Tr«tu 51 talcev. Danes, SOBOTA 23. JP'11* Adalbert, Bcbrica ,jWn( Sonce vzide cb 5.03 • ^ on 19 Dolžina dneva N).(l. na vzide ob 5.13, zaide -Jutri, NEDELJA 2*. »P* Jurij, Jaroslav ^ ZAKLJUČENO ZIMSKO ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA Župan Bartoli se izogiba posredovanju v sporu CRDA Odobritev vrste upravnih sklepov: o imenovanju obč. predstavnikov v nekatere Javne ustanove, o davkih na pse, itd. ■ Nove gradnje in dozidave šolskih poslopij Včerajšnja zadnja redna seja zimskega zasedanja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena izključno upravnim vprašanjem. V začetku seje je župan Bartoli dodal k svojemu zaključnemu poročilu o le. tošnjem proračunu še to, da bodo v okviru izrednih javnih del, ki jih imajo v načrtu, zgradili v bližnji bodočnosti kar 7 novih cerkva. Za teh sedem cerkva bodo porabili pol milijarde lir. Vsak komentar k tem stroškom je odveč, če pomislimo, da leži sedaj v predalih komisije za dodeljevanje stanovanj okrog 18.000 prošenj za stanovanja. Svetovalec Radieh (KP) je ponovno pozval župana naj osebno posreduje pri ravnateljstvu CRDA zaradi znanega spora z delavci. Dejal je, da so delavci odločeni nadaljevati in zaostriti borbo v obrambo svojih demokratičnih in sindikalnih pravic. Toda vsaka zaostritev odnosov med delavci in delodajalci ogromno škoduje splošnemu mestnemu gospodarstvu. Župan je odgovoril, da se bo ponovno zanimal za stvar, hkrati pa ponovil, da se osebno ne more »vmešavati* v notranje zadeve nekega podjetja. Nato je še dodal, da je treba na vsak način preprečiti, xla bi se delo župana in občinskega sveta usmerilo predvsem v politična vprašanja namesto v upravna, za katera sta oba poklicana. Toda v tej zvezi smo upravičeni spomniti, da je bil prav Bartoli tisti, ki je do sedaj dajal celotnemu delovanju občinskega sveta predvsem politični značaj in da ni zamudil niti najmanjše priložnosti, da ne bi vsako, še tako nedolžno vprašanje spremenil ne samo v politično. ampak celo v strankarsko. Sedaj pa, ko bi bilo treba nastopiti v korist delavcev, se izgovarja in opozarja občinske svetovalce, »da je občinski svet le upravni organ*. Nato so razni občinski odborniki predložili vrsto sklepov občinskega odbora, ki so bili vsi sprejeti z večino glasov. Tako je odbornik Furlani predložil tri sklepe o imenovanju občinskih predstavnikov v nekatere javne ustanove. Odbornik Forti je predložil sklep o povišanju davka na pse. ki je bil soglasno sprejet. Za prvo kategorijo psov se davek poviša z* eno tretjino, za drugo kategorijo tudi za eno tretjino, za tretjo kategorijo p, za eno petino. Hkrati je predložil tudi sklep o podaljšanju za 1956. leto, stoodstotnega povišanja pristojbin na zasedbo javnega prostora za bencinske črpalke, kot je bilo to že sklenjeno za letos. Tudi ta sklep je bil soglasno sprejet. Dalje sta odbornika Forti in Cumbat predložila še nekaj sklepov, ki pooblaščajo občinske upravo, da načne sodni postopek zaradi nekaterih nerešenih upravnih sporov Odbornik Cumbat je predložil turi' sklep o posebnem dodatku na plačo uslužbencem občinskega razkuževalnega podjetja. Podžupan Visintin. ki odgovarja za javna dela. je sporočil občinskemu svetu, da so začeli zidati novo šol'ko poslopje v Križu, za vrednost 47 milijonov lir, da so začeli z deli za povišanje šolske stavbe liceja «Dante» v Ulici Giusti-niano v vrednosti 70 milijonov, da občinska uprava vztraja pri povišaniu šolskega poslopja pri Sv. Soboti, čenrav je ta načrt posebna tehnična komisija zavrnila, da bodo v kratkem dali na dražbo dela za zidanje novega šolskega poslopja v Rocolu, za vrednost 270 milijonov lir. dela za zidanje stanovanj za družine, ki bodo morale sprazniti stara stanovanja. kjer bodo gradili nov del občinskega* poslopja in dela za gradnjo občinskega avto-parka. Hkrati je podžupan Vi-siptin sporočil, da je generalni komisar dr. Palamara izdal odlok za gradnjo novega trga za sadje in zelenjavo na debelo po načrtu ing. Canarutta. Dela se bodo začela v najkrajšem času. Sedanji tre bodo začasno namestili v zasilne prostore. da se omogoči gradnja novega, ki bo na istem mestu, kjer ,ie bil dosedanji. Promet prvih treh mesecev po železnici kaže slično sliko, saj sta železniški in pomorski promet med seboj tesno povezana. Po železnici so tako od januarja do marca prepeljali skupno 795.189 ton (lani 535.634 ton). Gradnja 35 novih ljudskih stanovanjskih hiš Vladni generalni komisariat je v izvajanju svojega načrta za izvršitev znanih ukrepov, ki jih je izdala vlada, včeraj oddal naslednja javna dela: 1. Gradnjo 6 ljudskih hiš s 73 stanovanji pri Sv. M. M. Zgornji, Strada di Fiume, in sicer zidarska in dopolnilna dela za znesek 164,048.075 lir. Dela je izlicitiralo podjetje G. C. Crismani. 2. Gradnjo 8 ljudskih hiš z 48 stanovanji pri Sv. M. M. Spodnji-Sv. Ana — in sicer zidarska in dopolnilna dela za znesek 115.292.745 lir. Dela je izlicitiralo podjetje Ing. Lugnani Soc. An. 3. Gradnjo 7 ljudskih hiš s 43 stanovanji pri Sv. M. M. Spodnji-Sv. Ana —in sicer zidarska in dopolnilna dela za znesek 102.472.255 lir. Dela je izlicitiralo podjetje Ing. Lugnani Soc. An. 4. Gradnjo 14 ljudskih hiš s 67 stanovanji na Rocolu in sicer zidarska in dopolnilna dela za znesek 163,271.230 lir. Dela je izlicitiralo podjetje Zamperoni iz Salce. plina in vode, je nastalo zopet vrenje, ker ravnateljstvo še sedaj ni pristalo na njihovo zahtevo, da se zviša število osebja. Zaradi tega je pričakovati, da bodo stopili ti uslužbenci ACEGAT v stavko. Y.m\ PARTIZANO!/ TRŽAŠKEGA OZEMLJA ZVEZA RUSIH POLITIČNIH PREGANJANCEV priredita danes 23. aprila ob 20. uri v bi. Monlecchi 6 Javna dražba Tržaško županstvo sporoča, da bo dne 20. maia javna dražba za dobavo 654 ton gorilnega olja. Podrobnejše informacije dobijo lahko interesenti v sebi št. 203 občinskega urada za sklepanje pogodb. Županstvo poziva vse krošnjarje, ki še niso obnovili svojih dovoljenj, da to store najkasneje do 30. junija. Po tein datumu bodo v smislu zakona neob- j novljsna dovoljenja izgubila .vsa- ■ ko veljavo. | Govorila bosta tovariša [ICIIIIIOIAMI... DR. IDŽE DiKlEVA Danes bodo člani Zveze partizanov položili venec na hišo v Ul. Ghega, kjer so Nemci 23. aprila 1944 obesili 51 talcev V SKLADU Z DOLOČILI POSEBNEGA STATUTA Prošnja Glasbene Matice za podporo iz javnih sredstev Medtem 'ko italijanske kulturne organizacije in ustanove prejemajo že vsa leta izdatna denarna sredstva, so enako-erstne slovenske ustanove glede tega popolnoma zapostavljene V skladu s Posebnim statutom londonskega sporazuma o zaščiti pravic narodnostnih manjšin, ki v točki 4 določa, da bodo prosvetne, kulturne, družbene in športne organizacije obeh narodnosnih skupin deležne enakega ravnanja zlasti glede uporabe javnih poslopij, radia in pomoči iz javnih finančnih sredstev, je slovenska Glasbena Matica v Trstu včeraj naslovila na vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro pismo naslednje vsebine. Podpisana Glasbena Matica V T.rstu, Ul. R. Manna 29, je centralno slovensko glasbeno združenje, čigar delovanje sega že v prvo desetletje tega stoletja in je bilo leta 1927 prekinjeno zaradi znanega pri- Druqi dan Slavke uslužbencev poldnevnih ustanov Tudi včeraj še je nadaljevala stavka poldržavnih uslužbencev v INAM, INAIL, INPS in drugih zavarovalnih ustanovah. Stavka je bila poplna in so se je udeležili vsi usluž benci bolniške blagajne razen tistih, ki so bili stavkanja oproščeni. Delovala je samo izredna služba za najbolj nujne primere v ambulatoriju v Ul. Slataper št. 5, kjer so bili zavarovancem na razpolago štirje zdravniki internisti in en kirurg za pomoč v' ambulatoriju in za preglede na domu Glavni ambulatorij, na Farnedu pa je bil ves dan zaprt, kar povzroča precejšnjo škodo zavarovancem, ki hodijo vsak dan v velikem številu vanj na preglede in na zdravljenje. Stavka se nadaljuje še danes. Ker sledita trem dnem stavke še dva praznika, bo ostala večina zavarovancev kar pet dni brez zdravniške nege. * * * Med uslužbenci ACEGAT, ki zapisujejo uporabo toka, UL. GHE Bilo je v soboto 22. a-prila 1944. V drzni akciji je partizanska skupina, ki so takrat že v velikem številu delovale v našem mestu, položila bombo v notranjosti »Deulscbes Sol-datenheima v Ul. Ghega. Pri eksploziji je bilo uui-tih pet nacističnih oficirjev. Naslednje jutro, v nedeljo 23. aprila, so SS-ovcl pobrali iz korcnej-»kih zaporov 52 zaprtih antifašistov, jih naložili na kamione ih odpeljali v Ul. Ghega, kjer so oile že pripravljene na notranjem stopnišču stavbe vrvi in zanke. Kolikor jih nno mogli pobesiti tu, so Jih pobesili na pročelje stavbe. Pet dni so tako visele žrtve antifašističnega odpora in neizprosne borbe za svobodo proti nacističnim okupatorjem, kot grožnja proti tistim, ki so raje prijeli za orožje, kot da bi živeli v sužnosci. 52 jih je bilo, 10 za enega in še nekaj povrhu. Toda nobeno nasilje, noben še tako nečloveški te. ror ni mogel zavreti naraščajočega qdpora. Na mesto etiega obešenega v Ul. Ghega Jih je stopilo .tteset, na mesto de%et u-streijenih na Opčinah jih je stopilo sto, na mesto »to usmrčenih y rižarni jih je stopilo tisoč. Armada borcev za svobodo je naraščala iz dneva v dan. Leto pozneje Je bila velika borba kronana z zmago. Danes ob njeni lt-letnl-ci se s spoštovanjem in’ s ponosom spominjamo vseh naših žrtev iz Ul. Ghega in tisočev in tiaočev drugih, ki so padle zato, da hi vstal nov svet svobode, socialne pravičnosti in bratstva med narodi. POSKUS OROPANJA KULTURNEGA HOMA 0PEA1SKIM SLOtENCEM Komisariat za italijansko mladino grozi openskemu Prosvetnemu društva s tožbo! Komisariat postavlja v novem pismu ultimativni rok za izpraznitev doma do 25. t. m. - Zahtevamo intervencijo generalnega komisarja Pokrajinski komisariat za I prostovoljnimi prispevki in I val po glavi ter je verjetno, italijansko mladino je včeraj poslal Prosvetnemu društvu Opčine odgovor na njegovo pismo, v katerem je omenje’ no prosvetno društvo odklonilo zahtevo po izpraznitvi prostorov Prosvetnega doma na Opčinah. Omenjeni komisariat navaja v svojem pismu razloge/ zaradi katerih naj bi bila njegova zahteva upravičena ter dodaja, da če Prosvetni dom ne bo izpraznjen do 25. t. m., bo Pokrajinski komisariat za italijansko mladino vložil tožbo proti Prosvetnemu društvu Opčine Glavni argument, na katerega ee opira komisariat za italijansko mladino je ta. da je Prosvetno društvo Opčine sicer nakazalo najemnino fi nančni intendanci, toda ker je s 1. januarjem »vsa bivša imovina fašističnih organizacij prešla v roke komisariata za italijansko mladino,- je plačano najemnino smatrati kot neveljavno oz. neplačano. Ne bi se hoteli spuščati v polemiko o tem vprašanju, kajti gre predvsem za načel no vprašanje: Hočejo italijanske oblasti odvzeti Slovencem edino dvorano na Opčinah ali ne? Predvsem moramo še enkrat ugotoviti, da je bilo poslopje sedanjega Prosvetnega doma med vojno porušeno in da ga je domače slovensko prebivalstvo obnovilo UMOR BONGIORNA PRED POROTNIM SODIŠČEM Niti ni m t glavna obtežilns ogla podpreti obt k priča tožnice Med zasliševanjem so policijski organi pred leli eni izmed zaslišanih oseb zlomili na glavi ravnilo - Razprava se nadaljuje v torek Povečan promet pristanišča na račun masovnega blaga Promet skozi tržaško pristanišče se je v marcu nekoliko izboljšal in je bil višji kot v istem mesecu 1954 leta. V marcu so tako vkrcali 335.378 ton blaga (v marcu ieta 1954 243.958 ton) in izkrcali 112.034 (84.285). Skupni promet je torej dosegel 447.412 ton (319.244 ton). Izboljšanje prometa gre, kot se to opaža že daljšo vrsto mesecev, izključno na račun masovnega blaga. V marcu *o tako pripeljali v pristanišče 107.185 ton premoga, 101.307 ton surovega mineralnega olja. 34360 ton železne rude, 13.152 ton žitaric itd. Ze te delne številke jasno govore o izredno visokih pošiljkah masovnega blaga, ki vplivajo tudi na skupni rezultat prometa. Promet prvih treh mesecev kRŽc bistveno slično sliko, saj *> letos od januarja do marca prepeljaii skozi tržaško pristanišče 1.143.900 ton blaga (lani 859.928 ton). Povečali so se predvsem prihodi, ki so dosegli 884.754 ton (lani 616.766 ton), medtem ko je obseg v pristanišču vkrcanega blaga ostal skoro ne-izpremenjen in je dosegel 259.235 ton (lani 243.161 ton). Ze večkart smo med razpravo proti Križmančiču in Brajniku imeli priliko opaziti, da policijski zapisniki ne odgovarjajo popolnoma izjavam prič in da je več besed, ki jih nihče ni izrekel, vnesenih v stavke. To pa ni vse, kajti kaže, da je policija na vsak način hotela najti dokaze za Krivdo obeh in da se ni ravno korektno obnašala z zaslišanci. To je potrdil predvsem obtoženčev sin Al-ned Brajnik, ki je zanikal, da bi kak neznanec iskal zvečer pred tragično smrtjo Bon-giorna njegovega očeta. #0 lem je hoteia izvedeti* je dodal nrajnik »tudi policija in to z grožnjo s pestmi v celonočnem zasliševanju. Tedaj so mi tudi zlomili ravnilo na glavi*, omenil je tudi, da ga je zasliševal bivši inšpektor pisa, o katerem je znano da je bil obtožen slabega ravnanja z aretiranci, čeprav ga je sodišče te obtožbe o-prosulo. Čeprav bi se Brajnik lahko kot obtoženčev sin odpovedal pričevanju, kot je to storila njegova sestra, je govoril in pojasnil, da je bil njegov oče tajnik odbora S1AU in da je tudi govoril na shodih. Zakaj je odšel v cono B ne ve, dejstvo pa je, da mu je že nekaj mesecev pred dogodkom izjavil, da bo odšel. Kar se tiče njegove sestrične Viktorije, o kateri trdijo, da so jo odpeljali z doma, kamor se ni več vrnila, je Brajnik izrazil mnenje, da je niso odpeljali, temveč je neznancem prostovoljno sledila, saj je bila znana kot lahkoživka. Brajnikova mati in žena obtoženca, ki je že dolga leta sprta s svojim možem je zanikala, da bi bil njen mož prisoten ko so odpeljali nečakinjo Viktorijo, kakor je tudi zanikala, kar je trdil njen nečak Ivan Brajnik, ki je pričal v teku dopoldanske razprave, da je odtoženi Brajnik malo pred zločinom nervozno hodil po dvorišču hiše Po njeni izjavi sodeč je bil njen mož. s katerim ni niti govorila, že kake pol ure če ne več pred tragičnim do- godkom v svoji spalnici, ki jo je zapustil šele po strelih. Tedaj je odšel v klet in napolnil zračnico kolesa. Ce se je odpeljal pa ženska ni videla. Brajnikova je tudi zanikala, da bi kdaj na policiji rekla, kakor stoji zapisano v zapisnikih, da je mož zbežal iz strahu pred policijo. «To so rekli oni sami* je dodala ženska namigujoč na preiskovalne organe. Končno je omenila, da ji je mož poslal obrekovalna pisma in jo vabil v Koper, pa se ni odzvala. Eden izmed stebrov obtožnice, Antonio Dose, znan kot Furlan je tudi prišel na vrsto, vendar ni niti on prinesel nobenega dokaza o krivdi obeh obtožencev. Zanimivo je, da je mož spregovoril šele 6 let po dogodku. Potem ko je obrazložil potek krvavega dogodka, Je izjavil, da ga je zvečer obiskal na domu (kasneje je izjavil, da se je Križmančič usjavil nedaleč od hiše) obtoženi Križmančič, ki se je zanimal za Bongiornovo stanje. Ko je izvedel, da je umrl je «zagrozil» Doseju, da pride sedaj on prvi na vrsto. Križmančič naj bi tedaj dodal, da bodo začeli pri »mostu Gorjup in končali pri mostu Ražman* in po mnenju priče naj bi to pomenilo, da bodo vse prebivalce na tem odseku spravili s sveta. Mož je tudi obrazložil, da so ga vabili na sestanke vendar brez groženj. Njegova žena je izpovedala isto kot mož, le da je namesto samokresa videla v morilčevih rokah kar brzostrelko in povedala tudi, da jih je Križmančič vabil na sestanke. «Ko pa sem vabilo odklonila* je ženska dodala, «mi je rekel; Ce hočete pojdite, če ne. pa ni treba * Kakor se torej vidi ni bilo nikjer nobenih »ukazov*, kakor je hotel prikazati brat odpeljane Viktorije, Ivan Brajnik, ki je hotel prikazati svojega obtoženega strica kot «prvega moža* v odboru in Križmančič« kot raznašalca njegovih ukazov. Mož je nadalje opisal nekaj dogodkov, vendar so ga druge priče po- stavile na laž. Predvsem je mož lažno pričal, kar ni težko dokazati, ko je govoril, da je sprejemal pismene ukaze za sestanke. Dejstvo je namreč, da je bilo na listkih le vabilo in ne ukaz. Zanimiv je tudi opis Doseja in njegove žene s strani nekaterih prič, Oba so opisali kot velika ljubitelja vina, katera so videli večkrat pijana. Razpravo so odložili do torka, ko bodo zaslišali* nove priče. Pešca je podrl Včeraj opoldne je 27-letni kmetovalec Leo Fidel s Peska 38. nenadoma podrl v Ul Udine na tla 63-letnega kuharja Antonija Gussinija iz Ul. Pratello 9. Sicer se je mladenič hotel nesreči izogniti in je pritisnil na navore, toda to je storil prepozno; podrl je starčka in sam padel na tla. Rdeči križ je moral oba odpeljati v glavno bolnišnico, kjer so Fidelu ugotovili hujše poškodbe na nosu in rano na gornji ustnici, Gussinija pa so obvezali in se je lahko vrnil domov. Zvečer pa je odšel domov tudi Leo Fidel. vendar se bo moral zdraviti vsaj 15 dni. Trčenje motorja z avtom Včeraj zvečer s* je ob 19.15 pripetila na križišču Ul. Pa-scoii z Ul. Piccardi prometna nesreča, pri kateri se je laže ponesrečil 22-letni pleskar Giorgio Rosar iz Drevoreda XX. septembra 56. Rosar se je vozil na motorju znamke »Matchless* TS 2718 po Ul. Pascoli, ko je vanj nenadoma zavozil z avtomobilom 30-letni Camillo Albert Cart iz Ul. Ronchetto 91. Motociklista je močan sunek vrgel na tla. medtem ko je avtomobil zavozil na pločnik in končno v najbližnje stanovanjsko poslopje. Cart je pri nesreči ostal nepoškodovan, Rosar pa se bo moral zdraviti vsaj 4 dni zaradi prask po nosu. desni roki in nogi. Obe vozili sta bili laže poškodovani. prostovoljnim delom. Po 25 letih fašističnega zatiranja je v prostorih Prosvetnega doma zopet zaživelo kulturrto-pro-svetno delo in čeprav je po resoluciji IB ostal Prosvetni dom na razpolago le pripadnikom ene politične struje, se je v zadnjem času položaj v toliko spremenil, da se je dvorane v Prosvetnem domu posluževalo na pr. Društvo slovenskih srednješolcev. Slovensko narodno gledališče, razne dramske družine, pevski zbori itd- Z odvzemom te dvorane bi se Slovencem na Opčinah zgodila nepopravljiva krivica, saj bi ostali brez prireditvenih prostorov in bi bili tako prisiljeni opustiti vsako kulturno delovanje. Ce pa poleg tega upoštevamo, da bi se v se-ddniem Prosvetnem domu u-stanovil italijanski rekreato-rij, tedaj je namen jasen, kajti vsi se zavedajo, da bi ustanovitev italijanskega ri-kreatorija v središču vasi pomenila novo etapo raznarodovalne akcije na Opčinah. Zato se še enkrat pridružujemo splošnim protestom proti nameravanemu odvzemu Prosvetnega doma na Opčinah in zahtevamo. intervencijo gen. komisarja, da se že enkrat preneha z diskriminacijsko politiko do slovenskih kulturno-prosvetnih ustanov! da si je prebil lobanjo. Zdravniki kirurškega oddelka se o njegovem zdravstvenem stanju še niso izrekli, verjetno pa se bo moral Cok zdraviti dalj časa. Odobreni načrti za novo zelenjavno tržnico na debelo Ravnatelj za javna dela pri generalnemu komisariatu dr. Palomba je 22. t. m. poslal tržaški občini odlok o odobritvi načrtov za nov zelenjavni trg na debelo, ki bo zgrajen v Trstu. Odlok je podpisal komisar Palamara. Načrt je izbrala posebna z* to določne komisija n* natečaju, ki ga je razpisala občina in je delo gradbenega podjetja Canarutto. Dela za zgraditev se bodo začela v najkrajšem času in bodo stala, kot je bilo že javljeno, okrog 268 milj. 200 tisoč lir. Računajo, da bodo dela trajala 18 mesecev in da bo pri njih zaposlenih kakih 120 delavcev. Koristi od tega novega trga. katerega gradnjo napovedujejo že nad 5 let, ne bodo imeli samo manipulanti z blagom temveč tudi celotno prebivalstvo, saj bodo moderne naprave zagotavljale nemoteno in higiensko delovanje te važne ustanove. RtvSčinz jo je gnala v prostovoljno smrt Ko so sostanovalci 37-letne Marije Kressevich, por. Vice-rina iz Ul. Sporeavilla 7 včeraj ob 17. uri začutili duh po plinu, ki je uhajal iz njenega stanovanja, so taJtoj poklicali p"olicijo in pa Vicerinijevega znanca 31-letnega Umberta Verziera. Ta je vdrl v stanovanje, kjer je našel na postelji onesveščeno Marijo Vice. rini. Nesrečna ženska je pustila odprto plinsko cev štedilnika in se nato ulegla na posteljo. Njeno samovoljno zastrupitev so preprečili; policija je preskrbela za takojšen prevoz v bolnišnico kjer se bo Vicerinijeva v nekaj dneh opomogla. Ni še jasno zakaj se je hotela mlada žena zastrupiti, vsekakor pa je bil po mnenju njenih znancev, eden izmed vzrokov slabo gospodarsko stanje, zaradi katerega se je Vicerinijeva težko prebijala iz dneva v dan. -u Konj povzročil kmetov o a d ec z voza Ko je včeraj zjutraj 45-let-ni Marčelo Cok od Sv. Marije Magdalene Spodnje razkladal zelenjavo z vozo pri odkritem trgu je konj nenadomn potegnil voz naprej in Cok je padel na cestni tlak. Pri padcu se je najbolj poškodo- Odloki gen. komisarja Vladni generalni komisar Palamara je izdal več odlokov, ki bodo stopili v veljavo 21. t. m. Odloki zadevajo: nove predpise za mlinsko in pekovsko industrijo, predpise o začasni usposobitvi za izvrševanje prostega poklica, petrolejske naprave glede katerih se določa, da bodo morali opravljati kolavdacijo in pregledovanje naprav za predelavo, izboljšavo ali izpopolnjevanje mineralnih olj ali oapadkov od njihovega lafmi-ranja kot tudi zalog mineralnih olj, mazilnih olj in goriv ter avtomatičnih bencinskih razdelilnih črpalk, organi osrednje uprave. S tem bo prenehala delovati odgovarjajoča komisija, ki jo je ustanovila bivša ZVU. Poseben odlok se tiče predpisov za vzdrževanje cest v Trstu, kar bo odslej opravljala ustanova ANAS, ki je bila ustanovljena pri ministrstvu za javna dela in ki bo v Trstu podrejena predsedstvu ravnatelja za javna dela. Dalje je generalni komisar raztegnil ukrep medministrskega odbora za cene, ki določa lastnosti močno tekočega gorivnega olja za pogon poljedelskih strojev in za o-grevanje sušilnic kmetijskih pridelkov ter njihovo najvišjo prodajno ceno Poseben odlok pa ukinja službo za poročna posojila, ki jo je opravljal INPS. FILM, KI GA JE VREDNO VIDETI .Kronika revnih ljubimcev" v kjnu .Odeon" V malem kinu »Odeon* na vogalu ulic Carducci in XXX oktober vrtijo te dni znameniti i-talijansk' film »Kronika revnih ljubimcev*. Film velja za »starega* in je zato — kot je navada — na programih cenejših kino dvoran Toda dober film, kakršen je ta, prav gotovo ni-koM ne zastari. Posebno aktualen pa je danes, ko proslavljamo deseto obletnico zmage nad fašizmom in bi bilo prav, da ni ga poleg drugih italijanskih filmov, ki obravnavajo borbo proti n ari fašizmu (na Dr. «Rim — odprto mesto*) občinstvo lahko gledalo tudn v večjih dvoranah. Za _ one, ki filma doslej še niso videli, naj povemo, cia tako naslov filma kakor tudi opozorilo »mladoletnim prepovedano* — varata. Film prikazuje namreč značilno epizodo iz oojev i-talijanekih antifašistov v Florenci v letih 1925-1926, t. j. v dobi, ko smo tudi Tržačani biti priče nenehnih nekaznovanih zločinov fašističnih kriminalcev ir. ko so slovenski antifašisti polnili skupaj z italijanskimi zapore in odhajali v Konfinarjjo. Zato sj film vsekakor oglejte. Lihi, ki so jih v filmu ustvarili priznani italijanski filmski igralci in igralke Ar.namaria n errero, Antonella Lualdi Cos-setta Greco in Marceilo Mai-etroiaoi, so velike umetniške stvaritve, ki so žele priznanje tudi povsod v inozemstvu, kjer je delo doživelo velike uspehe Jugoslovanska kritika ga uvršča med najboljše italijanske filme. tiska takratnega režima. Ponovno je bilo zopet vzpostavljeno jeseni l. J945. Kakor pred 50 leti je na loga Glasbene Matice vsestransko gojiti glasbo, zlasti slovensko, ustanavljati glasbene šole m tečaje, povski zbor in orkester ter prirejati glasbene nastope in koncerte. Razumljivo je, da je delovanje društva zvezano z velikimi gmotnimi žrtvami in je omogočeno le s prispevki članov, ki so povečini starši gojencev glasbene šole, ter s podporami drugih zasebnikov. Toda ti prispevki ne zadoščajo, da bi mogla Glasbena Matica razviti svoje delovanje v tak meri, kot bi to bilo potrebno glede na njeno kultur-no-umetniško poslanstvo med tržaškimi Slovenci. Zaradi navedenih dejstev se obračamo na Vas, gospod generalni komisar, s prošnjo, da v smislu Posebnega statuta londonskega sporazuma, ter v okviru tistih zakonskih določil, po katerih že prejemajo podpore italijanske ustanove, upoštevate potrebe Glasbene Matice in ji blagovolite določiti iz javnih sredstev primerno denarno subvencijo. Kot znarto so za pomoč iz javnih sredstev zaprosile tudi druge slovenske prosvetne kulturne in socialne organizacije, kot so Slovenska prosvetna zveza v imenu 20 včlanjenih in aktivno delujočih prosvetnih društev. Slovensko narodno gledališče v Trstu kot naša najvišja kulturna ustanova, podporno društvo Dijaška Matica itd. Vsa leta po vojni nobeno od navedenih društev ali ustanov ni prejelo niti ene lire državne ali občinske podpore, medtem ko so odgovarjajoče italijanske ustanove in organizacije kot rta gledališči Verdi in Teatro Nuovo, razne podporne ustanove, športna društva itd. ves čas prejemala in še prejemajo izdatno gmotno pomoč. Slovenske ustanove in organizacije s tem ne zahtevajo nobenega privilegija pač pa samo enakost z italijanskimi ustanovami, do katere nimajo pravice -samo na osnovi Posebnega statuta temveč tudi zato, ker bi jim s tem bila le v skromni meri nedoknadana škoda, katero so vse te organizacije pretrpele po fašističnem pustošenju. DIJAŠKA MATICA vabi na PROSVETNO PR REDITEV ki bo v sredo 27. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU. Na sporedu, ki ga izvajajo gojenci Slovenskega dijaškega doma, je revija pesmi in plesov «Na Gorenjskem je fletno...*, petje mladinskega pevskega zbora, šaljiv prizor «Učeni bolnik* in narodni plesi, folklorne skupine ter petje dekliškega kvarteta. Vabljeni. ' Razna obvestila »Dramska družina Sveti Ivan-Podlonjer priredi v tedelio 24. aprila 1955 ob 16 30 v Avditoriju v Trstu tridejansko folklorno igro z godbo in perjem iz življenja svetoivansklh okoliča- nov • MANDRJARJI* ki sta jo napisala Vlada in Stanc Bidovec. Režira Vlada B'00-vec. Prodaja vstopnic na sedežu SJoverisko-hrvatske ljudske prosvete in pri vratarju Doma pristaniških delavcev, v obeii prodajalnah Kmetijske zadruge. Ul. Foscoio 1 in Ul. Marcadante 4, in v tobakami Prosen pri Sv. Ivanu. Cena: odrasli 200. otroci in dijaki 100 lir. K številni udeležbi vljudno vabi Slovensko-hrvatska ljud ska prosveta.* Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Jutri, 24. t. m., bo v prostorih kluba. Ul. Rorna 15-11., ledni tedenski sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Donpela je druga številka revije «Nova* filatelija*. Darovi in prispevki Ob desetletnici tragične smrti dragega Angela v Dachauu darujejo žena Dragica Kaučič In otroci 1000 lir za Dijaško Matico. VilQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Gostovanje z pri SV. ANTONU danes ob 20. uri; v ŠKOFIJAH v nedeljo ob 19.30. ( OLEDAtlSČA ) Sobota: ob 21. uri otvoritev pomladne simfonične sezone s koncertom orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Alcea Galliera in s rodelovanjem pianista Maureena Jonesa. Program obsega: Brahms: Variacije na Haydnovo tema op. 5b-a; Brahms: Koncert za kla- vir in orkester op. '.5; Pizzetti: «La Pisanella* (simfonična suita); Respighi: Rimski bori (simfonična pesnitev). Vtttorlo Veneto 16 J*81** za ljubezen*, E. W:m • j. Azzurro. 16.00: »El £' Belvedere. 16.00: «MI»>«*“ > Marcoi.."^:1^*’^ Massimo. 15.00: Novo cine. 16.00: «Dežel» p kov», S. L,oren ,Ki,a Odeon. 16.00: «Adan*IW»j rica», N, Gray. . Radio. 16.00: »Sijaju* » nost*. J Wyman- uf Secolo. 16.30: «SokoU» Van Heflin. Venezi«. 15.30: «Kr*U*". pancev*. J. RusseII ()l (. Skedenj. 18.00: «Odrske » Chaplin. ,o iVli^ Kino na Opčinah. 18.00: paša*. GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v torek 26. t. m. ob 20.30 v AVDITORIJU KONCERT 14-letnega violinista JANEZA BOKAVSKA in 15-letnega pianista ACIJA BERTONCLJA SPORED: A. Corelli: La Folia; 2. L. v. Beethoven: Sonata op. 13 (Patetična), Grave - Ailegro molto e con brio. Adagio cantabile, Ailegro; 3. N. Paganini: Sonata (op. post.); 4. L. M. Škerjanc: Nesodobna bagatela; G. Pugnani - Fritz Kreisler: Preludij in Ailegro; 5: P. Ramovš: Trije sarkaz-mi: P. Šivic: Štiri improvizacije na sodobno slovensko liriko: F. Albreht: Molčali smo: M. Bor: Balada, C. Vipot- nik: Zeleni grobek; C. Vipotnik: Aprilska idila; 6. F. Kreisler: Lepi rožmarin; M. Musorgski: Hopak; 7. F. Liszt:, Ples škratov (Koncertna etuda); A. Foerster:’ Po jezeru (Koncertna fantazija). Točke 1.. 3., 4„ 6. izvaja J. Bokavšek. točke 2., 5.. 7. izvaja Aci Bertoncelj. violinske točke spremlja Aci Bertoncelj. Vabila bodo na razpolago DANES in JUTRI od '11. do 13. ure, v ponedeljek od 11. do 13. ter od T6. do 19. Ure in v torek od 11. do 13. ter od 16. do 20.30 v Ulici Roma 15-11. (SPZ). Vabila bodo na razpolago tudi v tobakarni Prosen pri Sv. Ivanu, v drogeriji Scheimer v Bar-kovljah ter v pekarni Čok na Opčinah. Dijaki slovenske klasične gimnazije v Trstu vabijo na premiero komedije v treh dejanjih Barryja Connersa R O K S I ki bo v BAZOVICI v nedeljo 24. aprila 1935 s pričetkom ob 17. uri. Režira prof. J. Peterlin. Društvo slov. srednješolcev vabi na PLESNO ČAJANKO, ki bo v nedeljo 24. t. m. s pričetkom ob 18. uri. Igra jazz-orkester. PROSVETNO DRUŠTVO • IVAN CANKAR )i vabi na plcbiii ui’ie'1 ki bo v nedeljo 24. aprila ob 20.30 uri v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6-IV. Kos železa mu je zlomil palec Na delu v pristanišču se je včeraj dopoldne ponesrečil 52-letni Gabriele Ota iz Doline 235, ki je zaposlen pri razkladanju železnega materiala. Na levo roko mu je priletel kos železa, ki mu je zlomil členek palca. Delavec je odšel na ortopedski oddelek, kjer so mu nudili potrebno ppmoč. Poštno ravnateljstvo sporoča, da oodo v nedeljo 24. t. rn. vse pošte delale po jirazničnem urniku. V ponedeljek 25. t. ni, l>o-dh na glavns pošti in lokahiih agencijah delali le dopnT.ne, medtem ko bo popoldne odprt ie telegrafski oddelek na glavni pošti. Od včeraj do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. aprila se je v Trstu rodilo 7 otrok porok je bilo 5, umrlo pa je 5 oseb. Poročili so se: brivec Tomma-so Maraspin in gospodinja Irene Molinaro, električar Mario lupi in gospodinja Lillana Starn-slava Maranzina, uradnik Glau-co Amstici in gosjhodmja Ines Venchi, težak Bruno Cerkvenik in šivilja Ema Slpkar. mehanik Marceilo Domir.ese in gospodinja Marija Hrovat,n. Umrli so: 82-letna Giovanna Zotti poj. Nadat, Ccsare Staran-tino nar 2 meseca, 55-letni Paolo Piber, 74-letna Angela Stritzel, 64-letna Josipina Berger por,’ Glavina. VREME VČERAJ Najvišja leni|>eralura 13.8, naj-nižja 10.3, ob 17. uri 13.4, zračni L1k 1016.7 stanoviten, veier 5 km zahod n ik, vlaga 75 orisi., nebo 7/10 oblačno, morje mirno, temperatura morja 10.7, 1 SOBOTA, 23. april' ^ nisi roenp«. 11.30 Lahka g'laSb crfiP f',-davanje: Taiiarico: krompirja: 12.10 nekaj; 13.00 Pestra ba; 14.00 Franck: JT ^rl* več: 14.15 Kulturni V«. 14.25 Pestre ritm^fV'1,1P-14.45 Janaček: .Star; lauKe • 0 laCCK. Ml*w - * si; 15.00 Td vd‘^ine hrUi« be: K0štt#ne4z, M*!*r i gj Vhiteman; 15 30 P®? jSr> cLt 16 00 Lahke S#£Zf. ster Pacchiori: 16-™ . K«*! pesmi; 16.40 ,|.0l za violino; L.OU "j mi; 17.30 Slavni Schumannova m, . ,-jsjit: *£i glasba; 18.30 oonska fantazija,18' jiuv«1 . zbori; 19.00 RadiJski0oO 19.10 Pestra 8lasl?achj.' Hf ,l 20.05 Zabavna SlaS, Si) operetnega sveta; šalo — malo zares, ški zbor. Slovenske ^da je: 21.35 Dvorak: se •s:er: S«, ni ja št. 8 — Nedokor.c Večerni ples. a IC S *' '• tl.lJ Hostettl. >5.30: «Rihard Levje- srčni*, R. Harrisom V. Maj.o. E*celsior, 15.30: «Okno na rivo-rišče*. J. Stevvart, G. Kellv. FeMce. 16 00; »Kralj barbarov*, J. Chandler. R. Gam. Nazionale >5.30: «Madamc B:t-terfly», K. Yachigui», N. Filaču r ihti . Filodrammatico. 16.00: «Shaftan, puščavski vrag*, P. Armeuua- riz. Supercinema. 16.00: »Bel angel*, A. Nazzari, Y. Šanson. Mladini izpod 16 let prepovedano. Arcobaleno. 16.00: »Dolina kra- ljev*, R Taylor, E. Parker. Astra Rojan. 15.30 »Pristaniška fronta*, M Bran,do. Capltol. 16.uO: »Rose Marie*. A. Blyth. Cristallo. 15 30: »Rodila se je zvezdnica*, J. Garland Grattacielo. 16.00: »Desiree«, M Oberon, J Simtnons. Alabarda. 16.00: «Ber.galski strelci*, R, Hudson. Arlston. ’ 16.00: «Kondorski za. klad*. C. VVilde. Armonia. 15.00: «Morski ropar Barbanera*. R Nevvton. Aurora, <6.00: »Falvvorlhsk! grb*, J. Leigh, Garibaldi, 15.30: «Pluto Prppo In Paperino*, VValt Disneyev film. Ideale. 16.00 #Saskachewar.ski rdeči jopič:*, A Ladri. Impero. 16.00: »DivjaK*. M. Brando Italia. 1600: «(Laiia — K 2». S. Marco. ICOO: »Deportiranci Iz Botany Haya», A. Ladd. Kino ob morju. 16.00: »Vesel konjeniški oddelek*. De Siru Moderno. 1600: »Rimljanka*. G. Lollnbrigidi Mladini i/.pnd 16 let prepovedano Savona. 15.30: »Pekel pod pičlo*, A. Ladd. Viale, 16.00; »Atomska id>rost», M. Roony, | 11.30 Simfonična Orkester C. Enoosna. . JtJ ‘l iodije; 14.40 Od soliS|» pa• s!av ^ ki iz li.terar.uie — ^ Lutka II. del: el6J“sbei* V in za-pojmo; 17.15 GD po i jtf. ke: 18.00 Jezik°va jele (ponovitev); 18.15 - [gr» venske narodne; fs-buraški orkester. TRSt Ul. sv Frančiška 20/111. tel. J7-338 sprejema in-serate. male serate. male 0 flr oglase, osmrtmce i5. od 8. do 12.30 'n 18. ur'- ____________________ (J PRI MOTO CVZZt 50. IZROČITVE! o 6^ to Zigoli 98i • uplioi ritH' ,;() torni tricikel). H?adoiPe.L-i»ffX Mondial Mti. S Dfal si. Avtomoto D!'maSC° za popravila. Trst* &'abio Severo l® * Fabio Severo i8 ADRIA EXP»fSS T H s 1 -rili’ T K S T 4 p/ UL C-cerung^ Adria Expre»* znanje SP01 - njih izletov vjjj5 fS 28. - 29. - j„ardd lij*' TURIN It» gometna f Jugoslavija) Vpisovanje^//___ 17. - 22.5.1®’’® -cffi DUNAJ , d0 3® „ vpisovanje ^ j,«.53 18. - 21-5- j" NI/ZA, CAN' M -Ig in 29. .. PARIZ ff5 dnevni odbO* ' ^ Sicilijo popd^rij 10 <*P?C’8 ne P° °8) primorski dnevnik s — epetla OB DESETI OltLETAUl ZMAGE JVAB IM Alll FAŠIZMOM SPOMNIMO ~ .J se naših padlih boriš kerkoc in.V-Trstu 10.10. 1919 P°*rešan od l. 1944. ANGEL CERNJAVA rojen v Gabrovici 30.3.1927 padel 2.2.1944 na Vipavskem „.MARio FERLUGA Ntfe, v Trstu 16.12.1925 Jsn«arja 1945 (Crni vrh). IVAN DOVGAN rojen v Trstu 13.1.1926 padel 6.10.1944 v Istri. LAH ERVIN N y r°}en 1.1.1925 Matchausen 20.1.1945 STANKO GRUDEN rojen 5.5.1926 v Sempolaju padel pri Borštu 10.1.1945. FIORETTO 'LlJUeiv „ ^del Trstu 18.6.1915 Opčinah 341944 CARLO BORGHESE rojen v Trstu 28.6.1911 padel 17.11.1943. 0^R26tnN,„?LAV,NA ' 1SS4 - Y R0rstu na Goren jskem. BRUNO BATTI rojen v Trstu 26.6.1925 umrl v Dachauu 27.2.1945. Revolucionarno ki je zajelo gibanje proletariat V zgodovini tržaškega naprednega gibanja bo ime JJnita operaia“ vselej na častnem mestu - Njegov razvoj in delež pri osvoboditvi Trsta Dve letnici sta, ki sta odločilno vplivali na razvoj in s tem na delež, ki ga je tukajšnje napredno ljudstvo prispevalo za uveljavitev naprednih stremljenj v okviru osvobodil- prišlo v Molanu do pogajanj med predstavnikom izvršnega odbora OF in CLN za Severno Italijo, v cilju, da bi se vskladila borba italijanskega in slovenskega ljudstva proti nega gibanja in borbe proti (fašizmu in tako povečal pri-nacifašizmu ter njegovim sate- * spevek obeh narodov v skup-litom. To sta leto 1941, ko je | nem naporu, ki ga je vršil napredni svet, da bi se osvobo- bil z jugoslovanskim odporom proti okupatorju podan konkreten primer, da je proti ofenzivi fašistične reakcije mogoče organizirati protiofenzivo najširših demokratičnih sil, slonečo na mobilizaciji svobodoljubnih in naprednih ljudskih množic, in pa leto 1943, ko je v septembru iz fašistične koalicije izpadel člen Italija, kar je brez dvoma odločilno spodbudilo ter aktivi-ziralo v borbi proti ostankom osi še vse one, ki doslej niso bili dovolj prepričani, da se je fašizmu moč upreti in ga tudi premagati. Zaradi specifičnih pogojev dolgoletnega in nenavadno razvitega reakcionarnega terorja, ki so mu bili ljudje nasploh, še posebno pa naprednejši elementi izpostavljeni v času Mussolinijevega vladanja, kakor tudi zaradi značilne politične dezorientacije, ki so bile vanjo dobršno dobo zajete široke plasti sicer napredno mislečih in na stvarno akcijo pripravljenih ljudi, lezorien-tacije, izhajajoče v dobri meri iz določenih napak, ki so se v italijanskem naprednem gibanju storile v preteklosti, a se je pri njih vztrajalo tudi v tem trenutku, se na področju samega Trsta protifašistično gibanje ni moglo že v samem začetku razmahniti tako, ka- dil fašističnega nasilja. Sporazum je bil dosežen in izdan j? bil proglas, ki je pozval vse demoKratične Italijane in Slovence, naj strnejo svoje sile v odločilni borbi proti okupatorju in njegovim pomagačem. Hkrati se je v proglasu obsodila politika diskriminacije in nasilja, ki se je v preteklosti vodila do slovenske manjšine v Italiji, kakor tudi napad, ki ga je fašistična Italija izvršila leta 1941 na Jugoslavijo. Prebirajoč danes >ta program, zelo trezno in objektivno napisan, ugotavljamo, da bi mogel in mora! še danes veljati* kot program, če naj bi vsi napori in žrtve osvobodilnega boja ne bile zaman. Torej v teh in takšnih pogojih*, se je dejavnost «Unita operaia« še bolj okrepila in razširila. Krepke ip solidne organizacije «Unita operaia« niso obstajale samo v Trstu, ampak tudi v ostalih delavskih srecjjščih 'tržaškega pod- ročja, tako v Miljah in Tržiču. V samem mestu je bilo leta 1944 že sedem rajonskih odborov, 72 tovarniških odborov in okrog 210 pododborov- Ves ta organizem je sestavljalo več kot 2000 aktivistov, ki so bili v stalnem stiku z delavstvom in ostalim demokratičnim prebivalstvom. v svrho njihove aktivne mobilizacije za cilje osvobodilnega boja. . Poleg vsega velikanskega praktičnega dela. ki ga je bilo treba opraviti, da bi se zadostilo čedalje večjim potrebam v okviru protifašistične borbe, se je v vrstah pri- (Nadaljevanje na 4. strani) V DOMOVINI PRAVA Sodstvo v Livornu je v preiskavi oprostilo pet oseb, ki so bile osumljene uboja in sokrivde pri uboju ter odredilo, da se takoj izpuste na svobodo. Štirje od njih so bili izpuščeni, peti pa je na lalost umrl v preventivnem priporu. Ta pripor je trajal skupno dve leti —■ tesnobno dolgo dobo, spričo dejstva, da je šlo za nedolžne osebe, kot je priznal sodnik. Vsekakor pa moremo razumeti, kako težko je bilo ugotoviti resnico, če pomislin^o, da je vseh pet osumljencev izpovedalo policiji, da so izvršili dejanje in povsem v redu podpisali obredne zapisnike, v katerih so se priznali za krive. V tem trenutku se torej tesnobnost spremeni v grozo, in sprašujemo se, kako je mogoče, da še ni prišlo do sklepa, da se uvede stroga preiskava, ki naj ugotovi, kakšni sistemi se v Italiji uporabljajo, da se od domnevnih krivcev izsilijo lažne’ izjave, s katerimi se obtožujejo sami sebe. jansko za sodno pomoto, ki vedno razburja, a ki je vedno možna, tu gre očitno za nedopustno nasilje, ki se tz- vaja na škodo pripornikov, prepuščenih, brez zaščite, na milost in nemilost nasilstvu in samovolji norega preiskovalca. Četudi resnica pride pozneje na dan, ni zadoščenja za škodo, ki jo utrpe po krivem trpinčeni. V ostalem, v domovini prava, pozna pravica kriterije uporabe, ki niso nič manj razburljivi, tudi če ne vodijo do tiko dramatičnih posle lic kot »o one, kt sc povezane z omenjen n jti-merom v Livornu. Te dni se je dejansko zgodilo, da je pravosodni minister predložil zbornici zahtevo, da ga pooblasti za kazenski postopek 'pioti poslancu Secondu Pessiju. Pristojni parlamentarni idbor je bil nekoč že odklonil to zahtevo smatrajoč, da Pess'n «krije» amnestija iz leta HI53; toda pravosodni minis er je ponovno postavil zahtevo s poJ- V tem primeru ne gre de-1 sem korektno pripombo, da ODKRITJA. KI SO SPREMENILA Einsteinova • • a teorija v Cas in prostor nimata absolutne, ampak le relativno vrednost, ker sta najtesneje povezana s hitrostjo svetlobe - Tudi materija in energija sta korelativna pojma E = mc2 - Velik nasprotnik fašizma in vnet borec za mir ter napredek človeštva Izak Newton je s svojo teo-. hitrosti svetlobe, bi videli ka-rijo o univerzalni težnosti pr-j ko bi se zmanjšala hitrost ne vi podal enotno sliko o vse- i samo naših ur, ampak tudi na-mirju in zakonih, ki ga ure- ših srčnih utripov; celo' elek-jajo; toda »e preden je bil tajtroni, ki krožijo v atomu, bi Newtonov sistem podvržen | se gibali vedno počasneje. Ce znanstveni kritiki, se je obču- j bi se mogli gibati hitreje kot tila njegova pomanjkljivost. A \ svetloba, tedaj bi šli celo na-kor bi se sicer lahko. Leta 1 šele tri stoletja pozneje je ne-1—2 ‘ ' 1941 so se vanje vključili sa-, ki drugi znanstvenik povezal mo najnaprednejši elementi iz j svoje ime z novo «univerzalno» 1zaj v času. slovenskih vrst, pač zato, ker znanstveno teorijo, ki je hkrati je slovenska manjšina v Ita- 1 nov pogled na fizično vsemirje m ki pomeni danes ze splosno "... „ .. ___1 . , in ivi ij muci 11 udiicb z. c auiurmu liji pod fašizmom mo - sprejeto dopolnitev klasične peti poleg socialnega izkori-j Nevvtonove teorije. Ta človek ščanja še nacionalno zatiranje, | je bil Albert Einstein. V tem svojem prvem članku o relativnosti je Einstein utrdil to zelo važno teorijo in izjavil med drugim, da je masa ali teža nekega telesa odvisna od hitrosti, s katero se to telo giba; čim hitreje se giblje, v., io nh zaledu ki ea ie si tembolj narašča njegova teža. ■ a o m Tugo I Le,a 1905 nemska revija, IDo takrat se ni nikdo izmeril svojim odporom dajala Jugo #Annalen der Physik» prinesla I tega naraščanja mase. ker je slavija, v dobršni men olaj- , prvo kratko razlago Einsteino- ! sprememba zelo majhna za salo aktivizacijo njenih pripad- ■ Ve relativnostne teorije v nje-i vsako normalno hitrost. Zato nikov v borbi proti fašizmu. | ni prvi obliki, ki jo imenujejo i leta 1905 znanstveniki niso Z razvojem, ki ni potekal brez iiposebna» ali (omejena rela- mogli vedeti, če ima Einstein težav so se postopno vključe- i tivnoSt«. Einstein je imel ta- i prav ali ne; toda pozneje jim vali v gibanje tudi nekateri ! ,krtat 'e‘ .(ro , četrti dimenziji: čas, je rekel ki ga more opraviti. Einstein možnosti, ki so se proletariatu 1'Einstein, je ta četrta dimenzi- je dokazal, da sta materija in nudile s prehodom fašističnih ja. Cas pa je relativen: San energija dejansko najtesneje in to zaradi tega ne, se že ta cas opažala dr na nesoglasja v pogledu določenih taktičnih in političnih ofenzivo, nesoglasja, ki Francisco, n. pr. je oddaljen povezani 'med seboj. Uspelo obstajala med stremljenji | 30°0 milj od New Yorka; nekoč j mu je dati nam merilo za ko-• „ i„„anskpea osvobodilnega ie k°čija, ki je odpotovala izihčino energije, ki jo vsebuje jugoslovanskega osvonoaineg New yQrka po(rebovala več,vsak dei materije. Njegova dbania iri o . I lrrjt pnn lptn Ha Hncptrla 1 clurno fnrmulti ia* IT m n *) gibanja in 011 , j kot eno leto, da je dosegla San i slavna formula je: E predstavljalo vodstvo Italijan- . Francjsco; danes preleti to pot | kar pomeni, da je energija v mc 2, r -..................... . ... isco; danes preleti to pot I kar pomeni, da je energ skih protifašističnih organiza- letalo v manj kot dvajsetih vsakem delu materije enaka cjj, | urah. V Einsteinovem vsemir-J njeni masi ali teži, pomnoženi Pod pritiskom od spodaj, 6»flein v Trs* BTIN 25.9.194SiU 30.7.1925 1944 na Preski. JOSIP BALBI rojen v Trstu 13.4.1924 padel 5.11.1943 v Koritniku. k. pri Kobaridu. JOSIP GOMBAČ rojen v Trstu 27.5.1923 padel 15.10.1943 v Istri. od t. j. na zahtvo samih množic. delavstva še posebno, da se v celoti vključi -v splošno borbo proti fašizmu nasploh, proti nacističnemu okupatorju ie posebej, so postopno vse hitreje dozorevali pogoji, ki so zatem omogočili ustanovitev širokega protifašističnega gibanja vseh tržaških naprednih množic In ko danes omenjamo, oziroma, ko danes analiziramo razvoj in uspehe protifašistične borbe v Trstu delež, ki ga je kdo pri tem dal, ko hkrati omenjamo -mena organizacij, ki so se pri tem delu najbolj izkazale, moramo poleg izrecno slovenskih neogibno omeniti tudi slavno protifašistično organizacijo tržaških delavcev «Umta ope-raia». Njena ustanovitev je bila rezultat sporazuma med italijansko in slovensko KP. Kot rečeno je »Unita operaia« predstavljala množično protifašistično organizacije, ki je je tako politično kot organizacijsko zelo naglo razvila in so bili vanjo 'ako ali drugače vključeni domala vsi tržaški delavci. V svojem delu se je opirala na dvoje c-.snovnih načel: na itaiijanski-slovansko bratstvo in na skupno borbo proti okupatorju. Ustanovil se je Okrožni odbor, ki so ga sestavljali najbolj preizkušeni protifaši-stični borci iz vrst Italijanov in. Slovencev. Začrtan je b:l obsežen program dela, ki se je potem z uspehom izrazil na najrazličnejših področjih, od zbiranja orožja, materiala, živil do mobiliziranja novih borcev v partizanske vrste, zbiranja obveščevalnih podat-kot’ tiskanja letakov in piša’ »Unita operaia« nja ilegalnih delavcev, opravljanja sabotažnih dejanj itd. Prispevek, ki so ga tako dali v protifašistični borbi napredni Tržačani, posebno oni iz delavskih vrst, je bil ogromen, brez njega bi Kasnejša osvoboditev Trsta bila gelov J še težja in bolj krvava kot je bila. Sredi pomladi leta 1944 jej zaso- skiava- ju. niti čas niti prostor nista [ s hitrostjo svetlobe na kva-nepremična: oba se spreminja- | drat. Iz te Izredne formule sta ta v zvezi s položajem in hi- izhajali dve neverjetni posle-trostjo opazovalca. Dan imenu- diri. Ta formula nam pojasni jemo vrtenje zemlje okoli svo- j kako je mogoče, da more son-je osi; leta pa računamo po ce izžarevati svetlobo in to-revoluciji zemlje okoli sonca. , ploto skozi bilijone let, ne da Spričo dejstva, da Jupiter potrebuje več časa za svojo revolucijo okrog sonca, bi moralo biti eno leto na Jupitru daljše kakor eno leto na zemlji. Ce bi mogli storiti nemogoče in se gibati s hitrostjo svet- lobe ,ne bi bilo-časa, vse bi se dogajalo istočasno. Čim bolj bi se približevali neverjetni bi se izrabilo, kakor bi se to zgodilo s kosom papirja. Drugi posledici pa s.-> je začudil svet kakih 40 let kasneje. Znanstveniki so nadaljevali s proučevanjem atomske energije tudi na drugin torišcin in. dosegli, da so .toiri urana spremenili v energijo. Tako »o mogli izdelati atomsko bombo, Mi ki se je razpočila nad Hiro-šimo. Zato je neki doktor Mil-likan iz Pasadene mogel povsem upravičeno izjaviti, ne da bi pri tem karkoli pretiraval. da je ta Einsteinova formula (ideja, ki je že vplivala na usodo človeštva bolj kakor katera koli druga, ki si jo je izmislil človeški razuma. Kakor vsako veliko znanstveno odkritje, tako je tudi relativnostna teorija dala pobudo za filozofsko bitko med materialističnim in idealističnim svetovnim nazorom. Einsteinovo filozofsko stališče, ki je prebiral Spinozo. Kanta in Hegla, ni povsem jasno ampak niha med znanstvenim materializmom in idealizmom, Kantovega ali Mahovega idealizma. Einstein je sicer izrazita osebnost tudi na torišču filozofske kritike, dasi moramo iskati njegovo filozofsko pomembnost predvsem v njegovem znanstvenem delu. Značilno je tudi kako je Einstein gledal na sodobni svet in na vprašanja sodobnega človeštva. Ta preprost in moder mož je doživel slavo in preganjanje v svoji domovini. Leta 1933 mu je Hitler odvzel nemško častno državljanstvo, ga dal izgnati z berjinske uni-vpczp i-, ga zaradi niegp^rih miroljubnih nazorov kot Žida iz-gr;..: iz Nemčije. Fašizem ie sovražil Einsteina, zato pa so ga tembolj ljubili preprosti ljudje in se pod fašizmom zatekali k njegovim, morda naivnim, toda plemenitim besedam, ki jih je napisal v svojem članku Kako vidim svet. Gandhi je bil Einsteinov politični in etični ideal, ohranitev miru pa njegova stalna skrb. Iz Združenih držav, kamor se je bil zatekel leta 1933, naVn je često prihajal njegov glas, njegov pogumen opomin nad nevarnostjo novega orožja, njegov poziv znanstvenikom, naj si prizadevajo, da bi ,vla-de njihove iznajdbe uporabile v miroljubne namene. Tega glasu ne bomo več slišali, toda njegov odmev bo za vedno ostal opomin vsem. ki jim je ljubezen do znanosti in znanstvenega napredka najtesneje združena z zaskrbljenostjo nad bodočo usodo človeškega rodu in njegove civilizacije. te ugodnosti ne mora nimait, kdor je bil ie nekoč obsojen. V resnici je bil poslanec Pes-s 1 obsojen leta 1936 m 11 let zapora od Posebnega sodišča za zaščito fašistične di.zave. Ce bi bil leta 1943 Pesši poslanec v ustavodajni skupščini, bt bil zaradi tega viogel postati senator de jure na osnovi 6. odstavka tretje začasne in zaključne določbe republiške, ustave; zaradi iste stvari pa te danes izključen od amnestije. Vse to *e zdi smešno, skoro preprosta neskladnost, ki se z lahkoto popravi; toda po našem mnenju stvar ni prav nič komična ze,-radi razloga, ki jo je omogočil: kajti primer se je dogodil zaradi tega, ker je izostala prilagoditev ustanov in zakonodaje od stare na novo politično ureditev. V deželi, kjer je še vedno o veljavi fašistični zakon o javni varnosti; kjer se morajo ecivilne osebe javljati pred vojaška sodišča tako, kot za časa fašizma; kjer policija še vedno sma-stra za sumljive vse tiste osebe, ki so v njeni «kartoteki» označene kut antifašisti — je primer poslanca Pessija ne le grotesken, osamljen primer, ampak eden med dokazi nevzdržnega položaja. V ostalem je bil edini poskus, za katerega vemo, da so ga napravili z namenom, da se naša zakonodaja nujno prilagodi načelom in zaščiti demokracije, listi, s katerim se je lanskega decembra proglasil tisti absurdni kompleki vladnih navodil, dvoumno o-značenih kot esmernices, ki naj bi morale služiti kot zaščit a svobode pred totalitarnimi grožnjami, v praksi p« so pomenile, da si je vlada poverila neomejeno svojevo'j-no oblast preiskave glede na politično prepričanje m dejavnost državljanov. Kadar se glede na trpraao-nje prilagoditve ustanov dokaže, da se ima tako majhen smisel za zakon, potem so posledice za javno moralo na žalost usodne. Pravkar smo imeli opravka s takim edinstvenim primerom v ravnanju nekaterih in-dnstrijcev. Po vzoru protilibe-ralnih vladnih ssmernic» ci 4. decembra 1954, so gospodarji, nekega velikega podjetja na severu sklenili, da na letošnje počitniške kolonije ne bodo sprejeli otrok tistih delavcev, ' ki so vpisani o Splošni zvezi dela (CGIL). Vlada se je omejila na diskriminacijo med odraslimi, o resnici pa ni nič čudnega, le so nekateri med najpodjetnej-šimi gospodarji barke napravili korak dalje in Uvedli diskriminacijo tudi med otroki. Pričakovati moramo, da bo po tem primeru minister za prosveto uporabil isto diskriminacijo v državnih osnovnih šolah: to bo nova spodbudna epizoda v tekmovanju, ki se v Italiji odvija med nezakonitostjo in neumnostjo.» (Iz (II Mondo«) PKUJELI SMO: (Komunista, glasilo CK Zveze komunistov Jugoslavije, štev. 11-12 VI. letnik 1954. Naroča se v Ljubljani. Kidričeva 1. Letna naročnina 780 din. (Vsebina: 1. Govor Edvarda Kardelja na II. kongresu Zveze komunistov Bosne in Hercegovien: — 2. Drugi kongres Zveze komunistov Bosne in Hercegovine, 3. Beležke). (Republikaa časopis za književnost in umetnost, štev. 1, leto XI., januar 1955. Uredniki: Ivan Don-čevič, Marin Franičevlč in Novak Simič. Zagreb, Prilaz JNA št. 2. Letna naročnina 1200 din. (Kmetijski vestnika, štev. 3, marec 1955, glasilo Okrajne zadružne zveze in zavoda za raziskovanje kmetijstva v Kopru. Uredništvo in uprava Zadružna zveza v Kopru. Urednik dr. Fran Juriševič. (Številka je posvečena .vzgoji oljk v Istri). V lanskem novembru je mladi francoski fizik Charles -Noel Martin vznemiril znanstveni svet s svojim ((Priporočilom akademiji znanosti« o daljnosežnih posledicah atom-sKin in jeursnih eksplozij. Zastopajoč mnenje da ima javnost kakor tudi strokovnjaki pravico zvedeti resnico, je objavil v francoščini v skrajšanem obsegu svoja odkritja pod naslovom: «Ali je v svetu napočil hidrogenski trenutek?« ^jer je prikazal svoje zaključke in opozorila o bombah, in posledicah na vremenske razmere. Poglejmo na kratko, kaj misli. Pred nekaj leti je v zgodovino človeškega razvoja stopil nov činitelj. Človek je sprostil silno energijo, ki je v srcu tvarine, še ni mnogo let od tedaj in jedrski strokovnjaki mečejo danes atomske in vodikove bombe kot otroci, ki uživajo ob treskanju pasjih bombic. Vzrok te razvratne norosti ni le znanost. Vsakokrat ko si človek osvoji neko tehnično novost, jo takoj uporabi za povečanje svojih rušilnih sredstev. Isto se je moralo zgoditi tudi z atomom. Čeprav nudi sproščanje jedrske energije neverjetne možnosti za njeno izkoriščanje v civilizacijske in na-predne namene, se je to takoj spremenilo v proizvodnjo orožja s strahotno rušilno silo. Da bi pa to orožje izdelovali, je nujno potrebno delati poizkuse in’ te peklenske naprave iz- MNENJE FRANCOSKEGA FIZIKA CHARLESA ■ NOELA MARTINA Atomski poizkusi vplivajo na vremenske spremembe ČepraV Vremenoslovci zatrjujejo, da jedrne eksplozije ne Vplivajo na Vreme, se fiziki opirajo na Vrsto poVsem znanstvenih elementov, ki jih ni moči oVreči di preprostemu človeku, ki irha i ir. beležijo tudi one nevihte, svojo realno kolektivno mo- ki so bile tudi nekoč, ki pa drost, je povsem jasno, da ti j jih tedaj niso beležili zaradi poizkusi predstavljajo veliko j nepopolnosti strokovnih na-nevarnost za negotovo ravno- prav. Navajamo ta argument, ežje v prirodi. V znanstvenih i kot je bil naveden v poročilu krogih je mnenje o tem ogra-j vremenoslovcev. Poudariti pa zanju ravnotežja zemeljske at- | moramo, da po letu 1952 teh mosfere z atomskimi eksplozi- j poročil ni, vemo pa, da so leta opažanja to potrjujejo. ■ Poleg tega vemo, kako te- To torej zatrjujejo vremeno-jnek je sloj zraka, ki ovija ze-slovci. Tu je mnogo besed, ni (meljsko oblo: če si zamislimo pa nobeni,! znae-ivenin ri„- zemljo kot kroglo s premerom kazov. Pravi fiziki pa prouču- 90 cm, je sloj zraka, ki jo ovijejo ta pojav objektivno. Fizik I ja tenak kot časopisni papir predvsem ne ^ sprejema^ teh ali kaj več. Ko eksplodira vo-~ A dikova bomba, dosbze vroča jami deljeno. In kaj pravijo o tem poulični vremenoslovci? Ti uporno trdijo, da s tem vremenske razmere niso niti najmanj ogrožene. Ko vremenoslovci beležijo svoje povprečne podatke, ne opažajo nič nenormalnega. Letni časi so bili vedno podložni nepričakovanim spremembam, pa čeprav se nam včasih zdi, da je vreme »ponorelo«. To pa je zato. ker pozabljamo na vremenske razmere preteklih let. Vremenske statistike, ki so jih pred kratkim izdelali -v popolnjevati. Zaradi tega je ZDA o vremenskih razmerah od leta 1945 do danes eksplo- do leta 1952. ne odkrivajo nič diralo na zemlji 70 atomskih i nenavadnega 1952 bile izvršene prve eksplo. zije z vodikovimi bombami, katerih rušilna moč je 2000-krat večja od moči atomskih bomb, ki so jih »vrgli na Japonskem. Zato bo potrebno več let, da nam laboratoriji pokažejo podatke iz teh let. Vremenoslovci prav tako izražajo svoje prepričanje, da jedrske eksplozije ne vplivajo na letne čase, ker da je sila teh eksplozij neznatna v razmerju s priradnimi silami. Navaden dez. ki pade np površino nekaj kvadratnih kilometrov, predstavlja več energije, kot jo predstavlja eksplo. trditev o energiji. Ce letalo | proizvaja umeten dež, je ener- gija. .k! jo uporabi človek, ki mece suhi led ali srebrni jodid, neprimerno manjša od energije atomske bombe in vendar ze zaradi te neznatne energije dežuje. Poleg tega je za fizika zemeljska atmosfera celota, ki je podložna neverjetnemu nizu vplivov, ki delujejo drug proti drugemu. Pritisk, tempe-latura. odstotek vlage, zračni tokovi, ionizacija zraka in dru go — vse to je spremenljivo v okviru neprestane evolucije in v krajevnem ali celotnem obsegu podložno sprememhem letnih časov, ki se prav tako krogla s premerom 5 milj višino najvišje gore na svetu Mount Everesta. In ta obžarjena krogla vsebuje velikansko količino zraku in ta zrak sedaj potuje mnogo hitreje od zvoka. To omenjamo zato, da pokažemo, kako znatno neravno-yesje v atmosferi izzove eksplozija vodikove bombe. In najbolj vazno je to, da eksploziji sledijo se dalje trajajoče posledice. In v tem se motijo vremenoslovci. Znana atomska goba se povzpne v višino do 20 milj in se razprostre v širino do 120 milj v smeri vetra 111 10 vodikovih bomb (tu ni- ; velikega povečanja števila ne- jo povzroči nevihta p; so všteto ono ato-cko ^k, viht. Druga poročila pa zatrju- mnogo večja, Potemtal ki so jih v Ameriki poizkusili j ’ d: 'e ter-u vzrok v l more eksplozija bombe po lanskem novembru, op ur.), sledečem Tehnična sredstva se nevihte niti v svoji ne ■ , - . - . - - - spreminjajo v raznih delih ze- Ta goba vsebuje milijone ton razen izredno _ zija atomske bombe. Sila. ki 1 meljske oble. Pri sadanjem prahu, ki jih ,a je še razvoju znanosti je nemogoče akem ne sploh poizkušati, da bi vse to izzvati zreducirali na navadne eo»č- Razumnim in.a.m u.u. "1 ’ ", . , . T —e= iireviure um v svoji neposred- be in s temi proučevali vre- judem, kakor tu- iz leta v leto lžpopolnjujejo I n. bližini in vremenoslovska menske spremembe. je iztrgala iz zemlje, ko ie strašna sila eksplozije prebijala sebi pot iz globine. Ta prah je zelo radioaktiven in slabljenje nekih | izotopov zelo počasno. Poleg tega silna temperatura ognjene krogle staplja dušik in kisik v substanco, ki postaja dušično kislinska. Torej dušikova kislina, prah in radioaktivni atomi se razširijo po vsej zemeljski atmosferi, kjer ostajajo mesece in mesece in nato zelo počasi padajo na zemlji Ko gredo ti elementi skozi vlažna področja, delujejo kot centri za zgoščevanje kot pri umetnem dežju. ki izzivajo velikanska deževja. do katerih bi sicer ne prišlo. In ker sonce izhlapeva vedno eaake količine vode bodo drugi kraji trpeli sušo in zaradi tega bo čedalje pogosteje pričlo do poplav in suš. Druga nevarna posledica bo manjšanje sile sončnih žarkov na površini .zemlje zaradi zelo drobnega prahu v višinah. Velika vulkanska bruhanja lahko povzročajo isti pojav. Ti pojavi so dobro znani in točno proučeni. Dušikova kislina prav tako lahko vpliva na sestavo d<=ži k( po navadi pada po eksploziji. Ce združimo eno z drugim, vidimo, da atomska in še bolj vodikova orožja izzivajo posledice v planetarnem obsegu. Njihove klimatske posledice so očitne. Fizik torej odkriva številne spremembe v klimatskih pojavih. To porjujejo že poročila, ki_ prihajaio iz Japonske. Zabeležen je bil že znani prah, zabeležen je bil tudi padec povprečne temperature. Zadnji po. datki iz Srednje Amerike pa dokazujejo tudi velike spremembe v navadnih karakteristikah zraka. Človek je postal čarovnikov ucenec na področju osvobajanja atomske energije. s*dai pa nadaljuje delo čarovnikovega učenca tako, da za svoje poizkuse uporablja lasten dom. PRIMORSKI DNEVNIK 4 — O. april« 1#5* GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PO USPELI TRIURNI STAVKI V TRŽIČU DELAVCI TRŽIŠKE LADJEDELNICE DODO vztrajal! v Dami za svoie pravice Delegacija sindikalnih organizacij pri goriškem prefektu - Mesto je bilo na dan stavke močno zastraženo - Prepovedano zborovanje delavcev Goriški prefekt je v četrtek sprejel delegacijo predstavnikov sindikalnih organizacij CRDA v Tržiču, ki je prišla poročat o položaju v ladje delnici v zvezi s sporom med ravnateljstvom in delavci. Isti dan je bila v ladjedelnici stavka, ki se je zečela ob 14. uri. Ob tem času so vsi delavci zapustili tovarno. Čeprav je bilo po cestah polno policije, ki je zaradi incidentov, ki so bili pred dne' vi predvidevala nemire, so delavci dostojno dokazali, da se bodo do kraja borili za priznanje svojih zahtev. Od padlo je tudi napovedano sindikalno zborovanje, ker policija ni izdala dovoljenja. Medtem je delavce vznemirila vest. da ravnateljstvo namerava ukiniti menzo za u-službence. Zdi se pa da gre le za odredbo ravnateljstva, da bodo odslej dalje morali tudi voditelji menz delati na svojem delovnem mestu. Izglasovan zakon o pomoči svojcem umrlih preganjancev V Uradnem listu 26. marca letos je bilo objavljeno besedilo zakona, ki je bil izglasovan 10. marca leta 1955, o skrbi za svojce antifašistov in Židov, ki so bili preganjani pod prejšnjim režimom. Po tem zakonu imajo pravico do odškodnine svojci umrlih političnih preganjancev, ki jih je nasilna smrt doletela v koncentracijskih taboriščih, zaradi fašističnega pretepanja in ki so bili z obsodbo posebnega fašističnega sodišča obsojeni na smrt. Poleg tega imajo pravico do povračila tudi bivši preganjanci, ki so leta 1923 bili upokojeni ali premeščeni na druga službena mesta. V poštev pridejo bivši poštni uradniki, učitelji, bivši fukcionarji finance. sodniki in železničarji. V večini primerov gre za povišanje pokojnin. Brigata Pavia, kjer so ju zaradi resnih poškodb pridržali na zdravljenju. Balducciju so ugotovili zlom desne roke in razne druge poškodbe, za kar se bo moral zdraviti okrog 40 dni; Lucianiju pa zlom desne stegnenice. Ozdravel bo v približno 60 dneh. O vzrokih nesreče se zanima prometna policija. Rok za mature Zrelostni in usposoblienost-ri izpiti (mature) se pričnejo 20. junija ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine in se nadaljujejo po urniku, ki je nabit na razglasni deski liceja in učiteljišča. Privatisti, ki nameravajo polagati te izpite, morajo najkasneje do konca aprila oddati v tajništvu prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir, naslovljeno na ravnateljstvo šole,. in priložiti vse predpisane listine, kakor jih navaja oglas na razglasni deski zgoraj omenjenih šol. Pozdravljeni v Gorici Danes popoldne bo prišel v Gorico Slovenski oktet iz Ljubljane, ki bo imel na Goriškem štiri koncerte. Za gostovanje se goriška javnost zelo zanima, to pa zaradi tega, ker dobro poznajo sloves teh slovenskih pevcev. Prepričani smo, da bo toliko pričakovano snidenje med oktetom in goriško javnostjo prisrčno in da bo odprlo novo dobo tesnejših kulturnih stikov. Na otvoritvenem sobotnem večeru se pričakuje tudi udeležba najvišjih goriških predstavnikov oblatiti. Županstvo odklonilo zahtevo ANPPIA Organizacija političnih pre-ganjencev ANPPIA se je zahvalila goriški občini za sklep občinskega sveta, da prispeva 100.000 lir za gradnjo spomenika v Mathausenu umrlim italijanskim državljanom. Organizacija je dalje zahtevala, naj bi bil v dele gaciji iz Gorice zastopan tudi predstavnik organizacije ANPPIA, ker je v njenih vrstah včlanjenih nad 60 odst. goriških bivših političnih preganjancev. Po dosedanjih podatkih županstvo ni sprejelo zahtev omenjene organizacije; vse kaže, da bo pri otvoritvi spomenika v Mathausenu zastopal Gorico občinski svetovalec. ...........: is ! S ’ • v:,fr' i >:'■ - k V'=r , * W ž:;-. I L”: 5;: i'-1« j : • -• M IZPRED OKROŽNEGA SODISCA Vojak oproščen obtožbe o nenamernem umoru motociklista Močno trčenje motocikla in avtobusa Na križišču Korza Verdi z Ul. Oberdan se je v četrtek okrog 22. ure dogodila prometna nesreča, pri kateri sta se ponesrečila financarja 22-letni Mario Balducci iz For-lija ter 22-letni Ivo Luciani iz Masciana. Prvi je v službi pri finančni brigadi na Oslav-ju, drugi pa v Steverjanu. Do nesreče je prišlo zaradi trčenja motornega vozila «Mon-dial», na katerem sta bila financarja, ki sta se pripeljala po Korzu Verdi, ter mestnega avtobusa št. 1, ki je iz Ul. Oberdan zaobrnil proti Korzu. ponesrečena financarja je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Včeraj se je moral pred sodniki zagovarjati 22- letni vojak Milone Mancini iz Nea-pelja, ki služi v Villi Vicen-tini, zaradi nenamernega umora 64-letnega Rodolfa Bosca-rolla iz Verdijeve ulice 56 v Tržiču. Mancini je vozil vojaški avto v smeri proti Tržiču, ko je naenkrat iz nasprotne strani pripeljal Bosca-rol na motoscooterju Motom 48. Avtomobil je vozil z br-zino od 40 do 45 km na uro, motocikel pa 30 km na uro. Ko je Boscarol zagledal avtomobil, je pričel voziti z leve na desno in obratno, kar je privedlo do hudega trčenja na desni strani ceste. Do nesreče ne bi prišlo, če bi motociklist, ko je prišel na glavno cesto, nekoliko bolj pazil in predvsem zavil v širokem loku. Takoj po nesreči so Bos-carola odpeljali v bolnišnico, kjer je zaradi hudih notranjih poškodb umrl. Mancinija je sodišče oprostilo, ker dejanje ni kaznivo. Velike denarne globe zaradi tihatapslva cigare! Finančni organi iz Ronk so svoj čas opazili pri letališču dve osebi, ki sta se zelo sum- SPORED KONCERTA SLOVENSKEGA OKTETA V GORICI V DVORANI »ZLATI PAJEK* V GORICI Danes 23. t. m. ob 20.30. V nedeljo 24. t. m. ob 10. uri matineja. V nedeljo 24. t. m. ob ob 20.30. V DOBERDOBU V OBČINSKI DVORANI V nedeljo 24. t. m. ob 16. uri. Prodaja vstopnie za koncerte v Gorici v kavarni Bratuž danes 23. t. m. od 9. do 12. in od 15. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni dvorane. Za Doberdob eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni dvorane. Spored vsakega koncerta v Gorici bo različen. Ijivo kretali okoli tamkajšnjega bara ter prenašali veliko vrečo. Ko so pristopili k njima in pregledali vrečo, so ugotovili, da je bilo v njej 49 velikih ovojev, v katerih je bilo 490 zavojčkov ameriških cigaret, pri poznejših zasliševanjih so ugotovili', da gre za 44-letnega Marcella Martinellija iz Tržiča, Ul. Mura 10 in 37-letnega Alberta Mocenigo prav tako iz Tržiča. Ul. Toti 14. Preiskava je ugotovila, da gre' za tihotapstvo. Sodišče ju je včeraj obsodilo na visoke denarne kazni; Martinel-lt bo moral plačati 412.000 lir, Mocenigo pa 618.000 lir globe. Oba bosta plačala tudi procesne stroške in takse. Mar-tinelliju se kazen ne bo vpisala v kazenski list. Na 15.267 Itr globe, plačilo procesnih stroškov in takse je sodišče obsodilo 42-letnega Vittoria Varnerina iz Ul. Giu-liani 5 v Trstu pri kateremu so finančni organi našli 100 g cigaret, ki jih je hotel iz Trsta pretihotapiti v goriško pokrajino. Na 41.104 lir globe pa so obsodili 36-letnega Maria Ger-goleta iz Ul. Roma v Trstu, ker so pri njem našli 900 g v cigarete predelanega tobaka. V ponedeljek jamarski izlef S'ov. planinskega društva V ponedeljek 25. t. m. (in ne v nedeljo, kot je bilo objavljeno) priredi jamarski odsek SPDT izlet za ogled nekaterih jam Bazovske planote in Glinščice. Odhod udeležencev iz Trsta z avtobusne postaje ob 8.30, od openske strani iz Trebč ob 8. uri. Izletniki iz Brega Boršta pa naj bodo ob 11. uri na Jezeru. Vabljeni poleg elanov tudi prijatelji in tisti, ki se zanimajo za te vrste udejstvovanja. Izlet Je primeren tudi za začetnike, ki hočejo dobiti prvi vpogled v jamarsko delo. Ni potrebna nikaka oprema razen močnejših čevljev za hojo po Krasu ter po večkrat blatnih jamskih tleh. Primerna Je tudi slabša, lahko tudi planinska obleka za kak prehod po nižjih predelih. Ta prvi pregled je zamišljen kot uvod za vse tiste, ki bi se zanimali za ta posebno svojevrstni predel našega Krasa, za podzemlje. Posebno mladina naj si vzame k srcu našega velikega planinca dr. Klementa Juga, ki ga le bolelo, da nam morajo tujci odkrivati in kazati zanimivosti naše zemlje. Pogosto Je za naše tržaške Slovence in včasih tudi za naše okoličane kraški podzemski svet neznan kot pokrajina na — mesecu. Ni v čast naši mladini, da poseda zdolgočasena in otopela po zatohlih mestnih lokalih in da je čisto nič ne dir-ne pogled na bodre skupine naših sonarodnjakov, ki hodijo nedeljo za nedeljo s svitki jeklenih vrvnih lestev od jame do jame po našem Krasu. Tržaški Kras ima celo vrsto jam, ki so bile pred stotisoči let zavetišče jamskemu medvedu, hijeni, ter včasih tudi človeku. Nekatere take pečine, dostopne brez tehničnih sredstev, bodo cilj nedeljskemu izletu. NAJKRAJŠA ETAPA MOTODIRKE TARANTO COSENZA 207 KM PD MNENJU TRENERJA GERSCHCERJ| Mendogni nima več tekmecev Povprečna Hitrost strojev Ducati kat. lOO je stalno višja od Hitrosti strojev Kategorije 125 Harbigov rekord ne bo več dolgo držal COSENZA, 22. — Ob 10,30, Kategorija 100: se je začel start za šesto eta- i 1. Degli Antoni po v Tarantu in ob 12,02 so 1.50.50, povprečno 112.028 km; zdirjali na'pot zadnji tekmo- 2. Villa (Ducati) 1.54.14; 3. valci. Od 162 dirkačev, ki so Maoggi (Ducati) 1.55.45. včeraj prispeli v Taranto, jih , Kategorija 125: danes 6 ni startalo. Današnja ! 1. Zubani (Rumi) 1.56.02, po- rajkrajša etapa, ki povrhu ni- vprečno 107.019; 2. Parisio (Ruti ni bila težka, seveda ni mog- mi) 1.56.37; 3. in 4. Basso (Ru-ia prinesti kakih posebnih mi) in Carissoni (Rumi) 1 ura sprememb. Niti visoko po- 56’57". vprečje Mendognija (čez 121 . Kategorija 175' km na uro) ne more veljati | j Mendogni (Morini) 1.42.37, i 1. Mendogni (Morini) 20 ur (Ducati) ! 30’13”, povprečno 112.391;’ 2. Speziali (Morini) 20.54.19; 3. Mattei (Morini) 21.42.24. povprečno 121.012 km; 2. Speziali (Morini) 1.45.41; 3. Vez-zalini (Gilera) 1.45.46; 4. Cal-bari (Parilla) 1.46.35. SPLOSNA KLASIFIKACIJA Kategorija 75: 1 Pozzoni (Ceccato) 25.23.49, za nekaj izrednega prav zaradi tega, ker je bila etapa kratka in lahka. Seveda pa Mendogniju ni nikake sile. da bi preveč tvegal, kajti njegova prednost pred prvim vozačem Gilere znaša poldrugo uro. Posebna zanimivost te dirke je. da je povprečje hitrosti v kategoriji 100 ------ kot v kategoriji 125, in to v j Kategorija 100. posameznih etapah kot v sploš-1 Degli Antoni (Dl ni klasifikaciji. Danes sicer na ur 27 5 , povprečno cilj ni privozil prvi Degli An- km; 2- Tartarini (Ducati) toni, vendar pa je bil najbolj- V1 29 29 ši v svoji kategoriji in je se- 22.46.27. daj prevzel vodstvo v klasifi- ; Kategorija 125: kaciji kategorije 100. | 1. Campanelli (Benelli) 23 Jutrišnja etapa ne bo lahka, ur 9’23”, povprečno 99.529 km; Dirkači bodo morali prevoziti 2. Carissoni (Rumi) 23.22.17; Argentinska nogometna zveza je sporočila, da namerava poslati uradno povabilo nemški reprezentanci, da bi v prihodnjem juniju odigrala tekmo v Argentini. Nadalje je argentinska nogometna zveza piedlagala Rusiji, da pošlje nevembra ali decembra eno moštvo v Buenos Aires. TAKO MISLIMO MI: liani (Capriolo) 25.28.39; 3. vedno višje Mencaglia (Ceccato) 25.29.03. juven(us_inter 102.664 22 (Ducati) pot od Cosenze do Neaplja (383 km) ter se pri tem dvigniti po strminah čez 1000 m. Proga ima sploh mnogo strmin in spustov ter polno ovinkov, tako da je možno, da bo jutri zvečer v klasifikaciji precej sprememb. Danes ni prispelo na cilj pred potekom regularnega časa 8 tekmovalcev. Gotovo je dirka izgubila mnogo na privlačnosti z odstopom nekaterih močnih konkurentov, zlasti v kategoriji 175. Mendogni sedaj skoraj nima pravega konkurenta. Včeraj je sicer zmagal Speziali, toda bilo je očitno, da se je to zgodilo z Mendognijevim pristankom. ker sicer bi lahko Mendogni tudi včeraj zmagal. VRSTNI RED NA CILJU VI. ETAPE TARANTO - COSENZA (207 km): Kategorija 75: 1. Pozzoni (Ceccato) 2.06.49. povprečno 97.931 km; 2. Men- 3. Pionava (Benelli) Kategorija 175: Atalanta-Catania 1 Fiorentina-Napoli 1 X Genoa-Pro Patria 1 Juventus-Inter 1 X Lazio-Novara 1 Milan-Roma 1 Spal-Bologna 2 X Triestina-Torino 1 X I dinese-Sampdoria 1 Padova-Lanerossi 1 X Treviso-Messina 1 X Catanzaro Cremonese f Mondial-Morini 2 Sambenedett.-Bari 1 X Piombino Sanremese 1 m Torino mora še plačati lir v zvezi s tekmo Torino-"' ventus. * * * n ZUERICH, 2». — .SvlC8[*r# reprezentanca - ICaiserla 3:3 (2:1). Strelci za ŠvicoM ron, Huegi II. in Morano. Kaiserlautern Fritz Walt*r in avtogol krilca Kernena. TENIS , (, PARIZ, 22. — Rezult,šTju finala na teniškem tul . Prtty (ZDA) - Flam (zDAse. 6:3, 6:1. Rose (Avstral.) ■ ^ my (Frane.) 5:7, 1:6. ’ 6:3. * * * Oakso Na turnirju v River ^ je v četrtfinalu Bartzen t ^ Richardsona rr.alva 6:1, 6:2. 6:1. Sfi*aS Vieira (Braz.) 6:1. 6:6, 6. • premagal _____ s 6:2, 6:2. 8:6. Trabert caglia (Ceccato) 2.07.19; 3. Gal- . uuv' 1IZ" ■ A /a-. i t onoAo a i komisije Hans Walch, ki je na-' c' (Capriolo) 10».«; . ,-----------------„d,topiv»i,. i,.,. PLAHNI DOGODEK JUTRIŠNJEGA DNE Stota mednarodna tekma med Avstrijo in Madžarsko Avstrijsko moštvo je precej spremenjeno v primeri z moštvom, ki je pred mesecem izgubilo s CSR DUNAJ, 22. — Dva'dni pred | 5:3. Madžarska enajstorica , stoto tekmo med državnima I pa je od tedaj odigrala 37 za-rcprezentancama Avstrije in i iporednih zmagovitih tekem, j Madžarske drže madžarski no-! dokler ni doživela poraza po j gcmetni voditelji še v največji j Nemčiji na svetovnem prven- j tajnosti postavo svojega mo- : stvu. Razmerje tekem med Ma- j šiva. Na Dunaju vlada maksi- i džarsko in Avstrijo je odločno ; malna napetost pred to tekmo, j pozitivno za Madžare. Od 99 Avstrijci ne skrivajo svojih j tekem jih je Madžarska dobila rad, da bo to pot Avstrija 47. izgubila jih je 30 in 22 te-. zmagala. Moštvo, ki ga je iz- kem se je končalo neodločeno, bral novi predsednik tehnične (Capriolo) Rippa (Laverda) 2.09.19. NOGOMETAŠI IZ NOVE GORICE med najboljšimi v slovenski ligi 8. maja bosta v Ronkah in Moši dva tečaja za čebelarje. V pel ih zaporednih nedeljah bo Giovanni Muzzati predaval o teoretičnem in praktičnem delu. Prošnje naj začetniki, kakor tudi že izkušeni čebelarji pošeljejo pokrajinskemu poljedelskemu nadzorništvu v Ul. D’Aosta 55 do 28. aprila. KINO CORSO. 17.00: »Rdeča dolina*, barvni film, G. Peck. VERDI. 17.15: »Rdeči meteor*, barvni film, T. Curtis. CENTRALE. 17.«/: »Vojna svetov*, barvni film, G. Pal. VITTORIA, 17.15: «Sinovi stoletja*, barvni film, J. Leviš. MODERNO. 17.00: »Vstaja na Haitih*. Slovenski nogometaši, ki i lo resen pretendent za prvo j tekmujejo v hrvatsko-sloven- I mesto, ker je odigrala tekmo ski ligi so preteklo nedeljo | manj kot Krim. dcsegli sledeče rezultate: Ma-ribor-Trešnjevka 5:1, Kladivar-Branik 2:1, Ljubljana-Borovo 1 T. Na prvem mestu so z 18 točkami Reka, Borovo in Split, Ljubljana je na sednem mestu s 15 točkami, Maribor na osmem z 12, predzadnji in zadnji (11. in 12.) pa sta Branik in Kladivar z 10 in 7 točkami. V zahodni skupini slovenske lige je Nova Gorica premagala Branik iz Solkana s 3:1, Grafičar je premagal Triglav (bivši Korotan) tudi s 3:1. Slo-van-Izola 2:0, Aurora-Postoj-na 0:0, Piran - Krim 0:2. Ker so to večinoma primorska moštva, objavljamo tudi lestvico: Škotski nogometaši proti Jugoslaviji Madžarski in Avstriji Škotska nogometna zveza je določila igralce, ki bodo prihodnji mesec odšli na turnejo na kontinent, kjer se bodo srečali z izbranimi moštvi Jugoslavije, Madžarske in Avstrije. Določeni so naslednji igralci: j t)0lj.ši Krim N. Gorica Grafičar Slovan Aurora Izola Postojna Piran Triglav Branik 12 10 1 1 51:11 21 11 9 11 46:11 19 8 1 3 48:16 17 6 0 6 21:27 12 5 2 5 12:21 12 4 2 5 18:20 10 3 4 5 9:16 10 3 1 8 14:29 7 2 1 9 10:39 5 2 1 9 10:39 5 12 12 12 11 12 12 12 12 Nova Gorica je še vedno ze- vrafarja: Younger in Brown bianilci: Haddock, Parker in Kerr, krilci: Doherty, Evans, Vcung, Cowie in Cummings ter napadalci: Smith, Robertson, Reilly, Baukl, Gemmell in Liddell. domestil odstopivšega Hansa Kaulicha. je gotovo najboljše, ki ga lahko sedaj Avstrija postavi na nogometno igrišče. Fostava je sestavljena tako: Sohmied (Vienna). Halla (Ra-pid), Barschandt (Sportclub), Kanappi (Rapid), Roeckl (Vienna), Ocwirk (Austria), Schelger (Austria), Wagner i (Wacker), Brousek (Wacker), Koller (Vienna), Probst (Rapid). Rezerve: Gilyy (Admi-ra). Kollmann (Wacker), Kozliček (Wacker) in Kaubek (W acker). Sestavljavec moštva je torej izpustil pet igralcev, ki so bili v postavi, ki je nastopila 27. marca proti ČSR v Brnu in bila premagana. Novi srednji napadalec Brou-= ek ima 25 let in prvič nastopa kot reprezentant. Po mnenju tehnikov je odločno od Diensta bodisi po Revolucionarno gibanje ki je zajelo ves tržaški proletariat (Nadaljevanje s 3. strani) Na boksarski prireditvi v Rimu dne 27. t. m. bo Mitri nastopil proti Nemcu i?te kategorije Kemeni. Dvoboj je določen na 10 rund. * * * Japonski atlet Hamamura je tehnični spretnosti bodisi po »čutu za gol*. Trenutno vodi na lestvici avstrijskih strelcev. Čeprav je postava Madžarov, kot smo omenili, še tajnost, pa mislijo na Dunaju, da bo Sebes postavil najbrž sledečo enajsterico: Olah, Buzansky. I.antos, Bozsik, Lorant, Szoj-ka. Sandor, Kocsis, Hidegkuti, Puskas (ali Palotas). Fenyve-si. Po nekaterih vesteh se Puskas ne počuti povsem v redu. Avstrijci se bodo gotovo zmagal na maratonskem teku vigli v tekmo z vso vnemo, v Bostonu s časom 2.18:22. Sedaj je ze točno pet let. ko Drugi je bil Finec Pulkinen, tretji pa Američan Kostes. padnikov «Unita operaia* vršilo tudi zelo intenzivno poli-tično-teoretično delo, kar je bilo nadvse potrebno, če so hoteli delavci imeti jasnejšo sliko o samen dogajanju, s tem tudi potrebno perspektivo za bodočnost. Učinkovitost tega se je najlepše pokazala, ko so se začele ustanavljati prostovoljske borbene čete in enote, ki so imele v odločilnem trenutku, se pravi, ko bi se dokončna bitka prenesla na tržaške ulice, neposredno poseči v oboroženo akcijo. Brez omenjene politične priprave, brez zadostne politične zavesti in prepričanja, da se je treba z vso silo in do konca aganžirati pri dokončnem uničenju fašizma, bi Trst prav gotovo ne dal tisti ’ svojih slavnih bataljonov, ki so potem v prvih dneh maja 1944 s tolikšnim junaštvom in žrtvami pomagali Jug. armadi o-svoboditi naše mesto. V zgodovini tržaškega naprednega gibanja za tisti ca,s, se je v svetu vodila borba na življenje in smrt proti najhujšim sovražnikom svobode, demokracije človeškega napredka proti nemškemu in italijarfškemu fašizmu, bo ime «Unita operaia*, bodo imena vseh, ki so se, zraven drugih, niso več zmagali nad Madžari, t borili v njenih vrstah, vselej Maja 1950 je Avstrija zmagala I na častnem mestu. RUDOLF HARBIG svetovni rekoder na 800 m (1:46), ki je padel med zadnjo svetovno vojno. Znani nemški trener, profesor Waldemar Gerschler, ki je pripravljal svetovnega rekorderja na 800 m Rudolfa Har-biga, je pred kratkim izjavil o tem rekordu, katerega so dolgo časa smatrali skoraj že za mejo, takole: «Zadnji čas je, aa tudi ta rekord pade. Po mojem mnenju so vrednost tega rekorda precenjevali. Har-tig in jaz nisva imela nobenega spoštovanja do tega časa in pripravljala sva se že na to. da ga izboljšava. Vojna pa je najine načrte prekrižala. Po mojem mnenju ima mladi Amerikanec Surrier dobre na-ae, da popravi Harbigovo znamko. Ne poznam ga sicer, toda na vsak način mu pripisujem, kakor tudi še nekate-r,m drugim atletom, zmožnost popraviti rekord. Do tega bo prišlo po vsej verjetnosti že letos in mislim, da potem, ko bo Harbigova znamka prvič piemagana, tudi drugim atletom ne bo težko doseči boljšega časa. SAH lupj Šahovska študentska ^ Jugoslavije bo sodelova a^. ekipnem mednarodnem ^ v movanju študentov, ki ^ Lvonu od 6. do 15. rn.a)*]jene zen Jugoslavije so Pr,ia ' :;g, še SZ, Francija, CSR. jjjj, Bolgarija, Vzhodna kll Švedska, Romunija. Islandija in Holandska. * * * . vnVSl:eža Osma partija sah° ^re. mateha med Čiričem 1 j-nSlce' pmškom za naslov ml3 ^ ga prvaka Jugoslavije gja. končala remi v 33. pote«1-nje: 4,5:3,5 v korist Čirič*’ * * * . mei Pogajanja za dvob°1;,im te- Fudererjem in Resheivs ^ čejo ugodno, tako da !e ^ cej verjetno, da se bos čela letos novembra v jjj Yorku. V načrtu je l2 v 18 dneh. ___ Odgovorni tireanr* STANISLAV RENK? fd* Tiska Tiskarski zavod ZT KINOPROSFK-KONIgS predvaja danes 23. *• 10 ob 19.30 fil®: »ONECASCENA* Igra Milly Vitale —1P° Giacomo Rondine11 • Hlšll) SKEPljjjj -is t. d®' predvaja danes za. ob 18. uri lil®' Odrske lu&[ Kazni, globe... MILAN, 2'.. — Za tri nede-lie je diskvalificiran Cecconi (Pr6 Patria), za dve Sassi (La-ziol in za eno Stucchi (Roma) ter Cuscela (Torino). Roma mora plačati 50.000 lir globe, Ballaci (Bologna) 24.000, Fos-sati (Pro Patria) 12.000. Cecconi in Orzan (Pro Patria) 6000 ter igralci Torina (razen Grossa) skupno 40.000. Tudi trener Torina Frossi mora plačati 15.000 lir globe, trener Sen-key (Pro Patria) pa je suspendiran do 31. julija. Zavrnjena je bila pritožba Triestine zaradi diskvalifikacije Lucentinija. Kiitc trn predvaja DANES z začetkom ob 18. uri barvni .. KKOKPA T ... Igralci: Charles C. Bloom, S. ChaP1"1’ Ch»Pli0, 4‘ ■>£>?;w JSKv YANKEE PAS^ SSS^g Vladimir Bartol, MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga)^ SVET PR 4VLJIC IN ČAROVNIJE 85. Četrto poglavje« V RAZKLANEM HRIBU ZAKLAD IN - ŠKRAT Mašenka, ki se, je bala neviht, si je z rokami zakrivala oci, Ksenija pa se je jokajoč skrila pod mizo. Pozneje smo izvedeli, da Je strela, ker ni bilo strelovoda, romala skozi vsa nadstropja navzdol do pritličja, kjer je bil bar. Tu si je utrla izhod med prestrašenimi gosti in se zunaj nekje zarila v zemljo. Otroci smo poslušali pripovedovanje odraslih in morda prav ob taki priložnosti smo dobili pouk o pojavih elektrike. še bolj grozoten, ker morda manj razumljiv, je bil pojav, če Je treščilo «z jasnega neba*. S kamenja in skal je drgetala soparica. Nebo je bilo brez oblačka, vendar nekako rumenkaste barve. z.a trenutek je nastala v vsej prirodi zadušljiva tihota. Občutek si imel, kot da se nahajaš v velikem zapitem prostoru, kjer ti primanjkuje zraka, škrati so za trenutek prenehali s svojim žagajočim koncertom in utihnili so tudi črički. Tedaj je nebo razparal tenek, srebrn in oslepljujoč blisk, ki mu je takoj sledil odsekan tresk. »Strela z jasnega*, so govorili odrasli. Mašenka se spominja takega primera. Ona se je z drugimi otroki igrala na vrtu pred hišo, medtem ko sem se jaz gumcal na vratih portona ob Stari cesti. Bil je vroč poletni popoldan, nebo je bilo videti jasno, brez oblačka. Tedaj se oslepljujoče zabliska, trešči kakor z jasnega in strela švigne mimo naše hiše in portona ter udari v eno od sosedmh hiš ob Stari cesti. Stekel sem od portona mimo vodnjaka proti hiši tako, pripoveduje sestra, da mi je frfotal »šustercek* ce* glavo, Najbolj čuden pojav smo opazili nekoč otroci nad Razklanim hribom. Mašenka se še dobro spomnja, kako se je nad njim prikazala ognjena (električna) krogla, tam nekaj trenutkov obstala na mestu in se nato razletela v nešteto bliskov. Nebo je bilo povsem jasne, vsaj videti je bilo tako. Mama je imela rada večerne bliskavice po nevihti. Nebo se je začelo jasniti od Razklanega hriba sem, ostro se j<- videla črta, ki je ločila jasnino od neba, ki je bilo prevlečeno z gosto gmoto oblakov, ki so se počasi pomikali proti morju in se končno poizgubili tam daleč na obzorju. Tedaj se Je začela lahna poletna bliskavica. Nebo je zatrepetalo zdaj v rumenkasti, zdaj v zelenkasti in zdaj v rožnati ali rdečkasti barvi. »Rosso di sera, bel tempo si spera,* je rekla mama. Ge se pa bliska zjutraj, pa pravi pregovor: «Rosso di matina, la piova e vicina*. Ob taki bliskavici po nevihti, ko se je zrak izčistil in je v mami ponehala živčna napetost, ki so jo pri njej povzročale vremenske depresije, je šla rada na večerni sprehoa po Novi cesti gor do cerkve in vzela pri tem tega ali onega od otrok s seboj. Na enem od takih sprehodov se nama le pri svetoivanski cerkvi pridružil nekoč majhen in simpatičen možiček s katerim je mama navezala živahen razgovor o umetnosti m o domačih prilikah z njo v zvezi. Bil je kipar Ivan Zajec, ki je imel, kot se spominja Mašenka, nekaj časa svojo delavnico pri Martelančevih za Trobčevo hišo v neki «tetoji» ali (po naše) šupi. Mama mu je menda omenila meje veselje do risa- nja in modeliranja, ker se je obrnil name z nekaj prijaznimi vprašanji, na katera sem mu po svoji navadi ostal dolžan odgovora. Sicer sta z mamo skoraj vso pot govorila francoski, kar me je, ker jezika nisem razumel, jezilo, a se ir.i je vendarle na tihem zdelo imenitno. Mislim, da se je kipar tudi zato za dalj časa nastanil pri Svetem Ivanu, ker je imel v Josipu Negodetu izvrstnega punkterja in izvršitelja svojih osnutkov. Spominjam se. da sta z mamo govorila tudi o njegovih potovanjih po Italiji in Franciji in da se je bil prav takrat vrnil iz Rima ali kakega drugega italijanskega mesta. Zato sklepam, da se je pri Svetem Ivanu nastanil šele pozaieje. Mašenka se namreč spominja, da je večkrat spremljal mamo iz mesta, če sta se ravno srečala v tramvaju, do doma, da sta skoraj vedno govorila francoski in da se je sestri imcnit.no zdelo, če Je sem pa tja razumela kako besedo, ker se je takrat že začela učiti francoščino v tretji gimnaziji. Moj spomin na tisto prvo srečanje sega torej po vsej verjetnosti na neki kiparjev predhodni obisk pri Svetem Ivanu. Nekaj desetletij pozneje sem se z umetnikom v LjubljtCni ponovno seznanil. Spomnil sem ga na svojo mamo in mu povedal svoj spomin na tisto svoje prvo srečanje z njim. Dobro se Je spominjal svejega bivanja pri Svetem Ivanu kakor tudi moje mame, ko pa sem mu omenil, da se je bil takrat, ko sem ga kot otrok spoznal, pravkar od nekod vrnil, menda iz Pariza, je pomislil in dejal: »Ne, iz Italije sem najbrž prišel, iz R;ma,» In če se ne motim, je dodal, da se je k Svetemu Ivanu za del j časa priselil šele pozneje. 20. Kaj Je umetnik kot »izumitelj na zemlji*, kot bi dejal Fodbevšek, sem se bil prav tisti čas še vse bolj drast!čno prepričal neposredno pred našo hišo pri Svetem Ivanu. (Bežno sem c menil ta dogodek že v uvodu). Mama Je imela zelo svojevrsten odnos do raznih umetnosti in do umetnikov nasploh. Izviral je iz njenih osebnih izkušenj in lastnega čustvenega stanja. Glasbi je bila nekako podvržena. Sama si je pogosto prepevala, toda zase, kot neposreden izraz svojih čustvenih stanj. Obiskovala je koncerte loV# nekaterih celo sama s . je m Vendar se mi zdi, da ^jstvd glasba kot umetnost v ja. , v peVtf Z literaturo je bila u». "L nem »intimnem s°v'13 kako podobno, kakor ca v Strindberg* . r ru^n' tujih slovstvih, zla311,,. itaW pa tudi o francoskem skem, je govorila z v ^je njem, o domačem P®:rv0ri'a ,e jih otroških letih S m u. malo in nikoli tako.-- gol> navajala h kakisne ^$0 ^ dejstvovanju na Njena posebna P® ‘ UP_V sli' celo ljubezen Jc.veirPdvser^nč'J' ljajoči umetnosti, Pfniajii karstvu. Se danes .ja hd tek, kot da bi me . ./9še T odvesti, če bi ze P? J' katero od umetnost ^ k čij, stran od l'tera_e.vu. ^ karstvu ali h kipar- _ Bilo je lepo s0„ Nm’1’ je preplezal zid zollStil fv-at-1 nolrl elilrai* in S6 iv Marica Nadliškova kot maturantka učiteljišča. nem siiKar m " in "ii jalom, risalno mapo j,'eSu za barve na «Z(,nV obieaJjc»u, kakor je bil takrat ^ k ?ri hak. siv in širokokraJ yrfttu in pod njim dolgo. fr ‘trižene lase. .tc\K Gledal sem «*' adll s pl«; selo in podjetnoJ oKvir pil v tla, položil nanj p