GRADISOV VESTNIK	
GLASILO	GMDiS
DELOVNIH UUDI OZD GIP GRADIS	
LETO XX.	LJUBLJANA, januar 1978	St. 237
SKRB ZA KADRE
1	N	Al	P	R	V	El	IV	1		l\	fl	ESI	n	u
gg gp • Ujg														
Mnogokrat pozabljamo, da so kadri najobčutljivejši del pri doseganju poslovnih uspehov, še posebno velja to za mlajše kadre, ki jim ob sprejemu še b°lj pa pozneje, posvečamo premalo pozornosti.
Kadrovska politika zajema tudi vso skrb za delovno okolje in vzdušje novosprejetih in obstoječih kadrov, njihov razvoj in celotno skrb za ustvarjanje boljših pogojev njihovega dela in življenja.
Groba analiza obstoječega kadra, predvsem pa iz gornjih podatkov je razvidno, da se struktura Predvidene planske naloge, postavljajo pred nas še zaposlenih še preveč nagiblje v korist strokovno bolj organizirano, načrtno in sistematično vodeno manj usposobljenih delavcev, še posebno če k nave-kadrovsko politiko.	deni strukturi odbijemo dejansko izobrazbo. Opti-
Danes združuje v Gradisu svoje delo (skupno z malni sestav kadrov in uspešnost vsake TOZD mo-očenci in štipendisti) 8264 zaposlenih. Od tega je rata stalno rasti in dosegati višje cilje v skladu z na-680 učencev in 180 štipendistov vseh strok in profi- prej začrtano in enotno kadrovsko politiko
ter VŠ	313 ali	4,2%
viS	193 ali	2,7% 1325 ali 18,5%
sš	540 ali	7,8%
NSŠ	59 ali	0,8%
DEL.	220 ali	3,0%
Skupaj	7404 ali	100%
lov poklicev.
Dejanska struktura zaposlenih pa je naslednja:
VK
KV
PU
pK in NK
333 ali 4,5 %
2678 ali 36,0% 6079 ali 81,5 % 908 ali 12,0%
2160 ali 29,0 %
Danes je splošno znano dejstvo, da učinkovitost vsake organizacije združenega dela raste in je odvisna od strokovnosti in hitrosti, s katero se nova odkritja, tehnologija in znanstvena dogajanja prenašajo v proizvodnjo in tudi uporabljajo. Zato investicije v izobraževanje, raziskave in razvoj prinašajo svoj delež k novemu znanju in če le-tega prenesemo v proizvodnjo, povečujemo tudi produktivnost dela.
NADALJEVANJE NA 3. STRANI


j*°leg tehničnega kadra se izobražujejo tudi delavci iz neposredne proizvodnje ter pridobljeno znanje in *v»Hfikarifo uspešno uporabljajo pri svojem vsakdanjem delu
(|uuoumy

JH

Pismo bralcem
Dragi bralci!
Dolgo smo premišljevali ali se naj odločimo za novo obliko Gradisovega vestnika ali ne. Končnopa.je v uredniškem odboru prevladalo mnenje zagovornikov novega formata. Brez dvoma je januarska številka Gradisovega vestnika, ki je danes prvič pred vami, lepša in za bralca veliko bolj praktična, zlasti za tiste, ki Gradisov vestnik berejo v avtobusu in na vlaku.
Z obliko se bo morala spremeniti tudi vsebina. Članki bodo krajši, vsebinsko bogatejši in aiurnejši, seveda pa tudi bolj zanimivi in koristnejši zlasti za naše delegate, ki na vseh področjih družbenopolitičnega področja opravljajo svojo odgovorno nalogo.
Želimo si čim več sodelovanja z vami, dragi bralci, želimo veliko člankov in prispevkov vseh vrst, slik, šaljivih in resnih doživetij itd. Najbolj bomo veseli prispevkov o vaših delovnih doživetjih in izkušnjah, skratka člankov iz vaše neposredne bližine.
Letos praznujemo 20 let, odkar je izšla prva številka Gradisovega vestnika in kdor si je vezal in shranjeval Gradisov vestnik, ima danes bogat zgodovinski kapital vzpona in včasih tudi padca Gradisa. Opisano je delo neštetih objektov, ljudi, nanizan pa tudi celoten razvoj samoupravljanja. Obveščanje je danes sestavni del samoupravljanja in le s pravočasno in učinkovito politično akcijo se bomo tudi preko Gradisovega vestnika lahko odkrito in javno spoprijeli z vsemi tistimi pojavi, gesli, tezami in političnimi formulami, ki so naperjene proti socialističnim, samoupravnim, demokratičnim temeljim sistema, ki ga je vzpostavila naša revolucija. »Nikoli ne smemo pozabiti«, je dejal v svoji knjigi tov. Kardelj, »da je družbena kritika tudi preko časopisa nujen pogoj demokratičnega progresa in demokratičnega življenja«. Zato je prav, da nas obvestite tudi o raznih nepravilnostih, ki se pojavljajo v vsakodnevnem življenju. Naša družbena kritika mora brezkompromisno odkrivati negativne strani našega družbenega življenja, vendar se moramo zavedati, da se bomo hkrati tudi bojevali za razredno, samoupravno in demokratično vsebino naše družbe; mi pa bi radi dosegli naslednje cilje:
—	da bo obveščanje delavcev redno, pravočasno, resnično, popolno ter dostopno vsakemu delavcu,
—	da bo razumljivo vsakemu delavcu, kateri bo lahko na osnovi tega zavzel svoje aktivno stališče,
—	vpeljati moramo načelo odgovornosti in učinkovitosti,
—	zaživeti bodo morale informacijske skupine po TOZD,
—	ter pri obveščanju upoštevati, da se je povečala vloga sindikata in samoupravni delavski kontroli.
Skratka, če bomo pri tem vsi sodelovali bo postal Gradisov vestnik v bodoče še bolj zanimiv in uspešen. Zato ponovno vabimo vse bralce k sodelovanju. Ohrabrite se in nam čim večkrat pišite.. Sporočamo pa, da članki ne smejo biti daljši od tri tipkane strani; daljše članke bomo morali objavljati v nadaljevanjih. Seveda bomo kot doslej tudi v bodoče vse članke in ostale prispevke nagrajevali.
Odgovorite, če vam oblika odgovarja in pišite čim več.
Vaš urednik LOJZE CEPUŠ
AKTUALNO
MALA ŠOLA
SAMOUPRAVLJANJA
Marsikdaj v dnevnem časopisju zasledimo, da je v tej in tej delovni organizaciji prišlo do nepravilnosti, do izrabe zaupanja delavcev, do kršitve samoupravnih načel. Ponavadi je to storjeno zavestno, vendar bi lahko trdili, da se tu in tam le najde tudi primer, ko se napake, rojevajo iz neznanja in iz tega sledeče nezainteresiranosti za dobro — samoupravno gospodarjenje. Najbrž bi tudi med nami lanko našli take ljudi, ki si na primer še do danes niso čisto »na jasnem«, kaj je to samoupravno dogovarjanje, čeprav so z dvigom rok potrdili že kar lepo število sporazu-
Zato smo se odločili, da bomo v kratkih prispevkih naše nove stalne rubrike »mala šola samoupravljanja« poskušali pojasniti in osvežiti spomin na najpomembnejše pridobitve naše družbene ureditve. Pri tem nimamo nikakršnih velikih ambicij, ampak le željo, da bi naši samoupravljala lažje razumevali tekoče spremembe v socialistični družbi, predvsem pa želimo, da bi nam pisali, kaj vam v sedanjih procesih odločanje še vedno ni jasno, kaj vas moti v samoupravni praksi (kljub lepo in jasno napisani teoriji) itd. Upamo, da vam bo nova rubrika kmalu postala domača in vredna zanimanja, z vašimi predlogi pa nam jo boste pomagali izboljšati.
Pa začnimo nekje tam, kjer se je začela oblikovati naša sedanja socialistična družba.
Kot vemo, smo v letih 1941—1945 bili težko borbo z okupatorjem in domačimi izdajalci, da bi osvobodili našo deželo: ob tem pa se je rojevalo še nekaj, kar tokratna Evropa in svet prav gotovo nista pričakovala — nova socialistična družba. Naš narodnoosvobodilni boj smo združili z revolucijo, ki je prinesla oblast delavskega razreda, novo ljudsko oblast. Seveda seje ta izgrajevala postopoma. Za to je bilo potrebno izvesti revolucionarne ukrepe, s katerimi so se začeli spreminjati proizvodni odnosi. Ena takih prvih ukrepov je bila nacionalizacija. V državne roke je prešla vsa pomembnejša industrija, vse banke, trgovine na veliko itd.
Naša nacionalizacija pa je bila le delna, saj je privatna lastnina še vedno ostala v obrti, gostinstvu, deloma v transportu ter v kmetijstvu — ob ustrezni omejitvi lOha površine posameznega kmečkega gospodarstva. V tem času je bila izvedena namreč tudi agrarna reforma, ki je v kmetijstvu odpravila veleposesti in na tej podlagi ustvarila močan zemljiški sklad, iz katerih so zrasla državna kmetijska posestva.
Takratna ljudska oblast je takoj po vojni poprijela administrativno — centralistično obliko upravljanja. Malo so temu vlekli zgledi in izkušnje iz oktoberske revolucije, še več pa je bila to resnična potreba, saj je bilo potrebno obnoviti domovino, zgraditi industrijo. V takšnem sistemu pa so podjetja izgubila samostojnost: vsi dohodki so se stekali v državni proračun, iz katerega so se pokrivali vsi izdatki — plače, materialni stroški, investicije. Določen je bil plan proizvodnje in delitve, cena proizvoda in višina plač itd. Administrativno-centralistični sistem je nedvomno pospešil obnovo in industrializacijo države, vendar je postal že zavora za nadaljnji razvoj. Novi odnosi so zato nujno morali postati decentralistični, prirejeni preraščanju državne lastnine in upravljanja v družbeno lastnino in samoupravljanje.
Naslednjič: Prvi delavski svet — kaj je delavski svet
ALI DOVOLJ VEMO O NAŠEM BODOČEM DELEGATU?
Pozdravljam odločitev uredništva Gradisovega vestnika, da se je odločilo v letu 1978 za intenzivnejše sodelovanje z nami za naš priljubljen časopis.
Čas nas je potisnil v leto 1978, to je leto, v katerem 7000 članski kolektiv Gradisa stoji pred ogromnimi nalogami, ki so družbenega in gospodarskega pomena:
1.	volitve v samoupravne organe
2.	uresničevanje zakona o združenem delu
3.	izpolnitev gospodarskega načrta 1978
To so najpomembnejše naloge, ki stojijo pred našim kolektivom. Ne dvomim, da vseh teh nalog ne bomo uspešno rešili, toda nekaj nadaljnjih vrstic upam, da ne bo preveč, da pravočasno premislimo kako bomo vse to uspešno izpolnili. Tu mislim na našo samoupravljalsko zavest. Upam si trditi, da boljše znamo zidati kot samoupravljati. Toda v današnjem ekonomskem in političnem pogledu morata biti ti dve komponenti tesno povezani; če ena komponenta odpove ni popolnosti in napredka.
Samo še nekaj dni nas loči od volitev v samoupravne organe in interesne skupnosti. Skrajni čas je, da premislimo, kakšne vrline naj izpolnjuje naš bodoči delegat. Danes predlagamo na zborih delovnih ljudi kampanjsko, češ ti predlagaj mene, jaz bom tebe in z mračnim dviganjem rok seveda potrdimo. Toda tovariši, sodelavci, to ne gre več tako, vsak izmed nas mora imeti jasno sliko o delegatu, za katerega glasuje, temeljito mora poznati njegovi prepričanje in samoupravljalsko sposobnost. Naloga delegata pa je, da se posvetuje pred sestankom z bazo, katera ga je kandidirala, njena stališča mora zagovarjati na sestankih, rezultate pa spet javiti bazi. Zagovarjati mora samo organizirana stališča, nik-
dar pa diskutirati v osebnem imenu oz. iznašati osebnih problemov. Na sestanke oz. zbore mora priti jasno opredeljen, koncepte, ki jih izda tajništvo samoupravnih organov, mora dobro premisliti, sprejeti stališča, ki jih je prinesla javna razprava. Le tako bodo sestanki kratki, jasni in uspešni. To so načelne naloge naših bodočih delegatov.
Samoupravljalska funkcija delegata ni samo častna, ampak zahteva mnogo trdega dela in prostega časa. Delegat mora imeti socialistična samoupravna načela — prepričan in predan mora imeti socialistična samoupravna načela — prepričan in predan mora biti interesom vodilne politične organizacije in imeti mora sposobnost komuniciranja.
Ime podjetja — beseda Gradis se mora slišati na vseh zborih od TOZD do republiških in zveznih konferenc-To se pravi, če hoče delegat te naloge pravilno izpolnjevati, si mora odtrgati večino prostega časa, le na tak način bo naš delegat uspešen.
Na tihem premislimo, javno prediskutirajmo in nato korajžno dvignimo roke — bodimo ponosni...
Da bomo te naloge, ki so pred nami v letu 1978, končali uspešno, moramo nastopiti organizirano. Vsak član našega kolektiva je dolžan, da po svojih maksimalnih zmožnostih pomaga uresničevati vse te naloge, zato mora poleg svojega fizičnega dela tudi redno spremlja11 komunikacijske medije, kot je televizija, radio in regi®' nalni časopis, drugače je nevarno, da nas čas ne prehiti-
Bodimo predani našemu dragemu tovarišu Titu, dokažimo mu, da njegovo življenjsko delo dosledno izfK>*' njuje tudi Gradis, to bo za njega največje darilo za njegov 86. rojstni dan.
ČUČEJ MILAN
Moralnopolitična neoporečnost, kaj je to?
V zadnjih letih se skorajda vsak dan srečujemo z objavami in razpisi prostih delovnih mest, v katerih prebiramo tudi posebno določilo, ki zahteva, da mora biti kandidat moralno-politično neoporečen. Ob tem smo pogosto v dvomu, kaj to pomeni. Poskušajmo si razjasniti to zahtevo.
Kriteriji o moralno-politični neoporečnosti so v okviru federacije urejeni z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v federaciji (Uradni list SFRJ štev. 18-76). Tudi v republiki imamo takšen družbeni dogovor, ki to določilo opredeljuje takole:
jo, za katero se prijavlja;
— ki uživa ugled v sredini, ki ga izbira in ki si je pri' dobil ta ugled na podlagi svojega zalaganja in rezultatov dela, socialističnega samoupravnega zalaganja in rezul' tatov dela, socialističnega samoupravnega obnašanj3-osebne odgovornosti, pravilnega odnosa do ljudi 13 družbenega imetja.
Moralno-politično neoporečen je tisti kandidat — ki je v praksi potrdil svoje idejno-politično opredelitev za revolucionarno pot zveze komunistov, za izgradnjo naše socialistične samoupravne družbe, za odločujočo vlogo delavskega razreda v razvoju družbeno-ekonomskega in političnega sistema, za skupnost in polno enakopravnost narodov in narodnosti, za čuvanje in nadaljno razvijanje pridobitev socialistične revolucije, za neodvisno zunanjo politiko in neuvrščenost naše države, za krepitev sistema splošne ljudske obrambe, družbene varnosti in družbene samozaščite;
— ki ga odlikuje vztrajnost in doslednost pri ustvarjanju socialističnih načel, na podlagi katerih samo in rezultati dela določajo materialni in družbeni položaj člo-
Na vodilno delovno mesto torej ne moremo izvoli11 ljudi, ki v praksi ne sprejemajo revolucionarne in vodeč6 vloge zveze komunistov, in osebe, ki so bile obsojene za dejanja proti narodu in državi, ali so se pregrešile zoper družbeno imetje in zlouporabile službeni položaj.
veka v družbi;
— ki ima potrebne strokovne in druge ustrezne delovne sposobnosti za opravljanje del in nalog za funkci-
O tem govori tudi sklep predsedstva CK ZKJ ® kadrovski politiki iz meseca decembra 1975, ki pravi:
— v izbiri ljudi na odgovorne in vodilne, družbene-politične, gospodarske in druge funkcije se morajo komunisti, skladno s cilji in uspehi naše socialistične revolucije in načel kadrovske politike najodločneje zavzemati za kriterije, ki zajemajo politično in akcijsko opr6" ; delitev in rezultate v borbi za socialistično samouprav Ijanje, stvarni prispevek k utrjevanju bratstva, enotno*11 in enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavij6-aktivno angažiranje pri utrjevanju splošne ljudsk6 obrambe in družbene samozaščite opredelitev za p®[!' tiko neuvrščenosti, delovne, strokovne in moralne kvah' tete in pripravljenosti na borbo za uresničitev ustav našim socialističnim težnjam in postopkom nezakonitosti in podobnim pojavom.
GRADISOV VESTNIK izdaja delovna skupnost gradbeno industrijskega podjetja »Gradis« v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9000 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šmartinska 134 a. Glavni in odgovorni urednik: Lojze Cepuš, tehnični urednik: Matija Krnc. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.
Ti kriteriji so za vse veljavna pravila merila za vrednotenje kadrov in bistvena sestavina stališča o mora no-političnih kvalitetah in neoporečnosti. Njihova dosledna uporaba v praksi bo omogočila, da izbiram® 1 1 vrst delovnih ljudi in občanov na demokratični način n vodilna mesta resnično najboljše in najsposobnej56 ljudi.
Te navedbe ne potrebujejo posebnega komentar!-saj je dovolj jasno povedano, kaj so to moralno-p®11 tične kvalitete in neoporečnost.	g

NOV PROGRAM
Informativno-pripravljalnih seminarjev za opravljanje strokovnih izpitov v gradbeništvu
V sodelovanju z izpitnim odborom pri Gospodarski zbornici Slovenije bo Zveza društev 8radbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v .f*u 1978 organizirala 9 seminarjev za oprav-*®nJe strokovnih izpitov v gradbeništvu v nacedit jih rokih:
seminar: od 30. januarja do 3. februarja
seminar: od 27. februarja do 3. marca
seminar: od 20. do 24. marca 1978 :• seminar: od 24. do 28. aprila 1978 3* seminar: od 22. do 26. maja 1978 ”• seminar: od 25. do 29. septembra 1978 Z* seminar: od 23. do 27. oktobra 1978 seminar: od 20. do 24. novembra 1978 1 seminar: od 18. do 22. decembra 1978
Roki za posamezne seminarje so vsklajeni z "Pitnimi roki, ki jih je razpisal izpitni odbor.
h ^.a.'zP't lahko naredijo vsi diplomirani grad-inženirji in arhitekti z 2-letno prakso in vsi boni inženirji in arhitekti ter gradbeni teh-IUk' * 3-letno prakso.
nadaljevanje iz i. strani
SKRB ZA KADRE
na prvem mestu
vanj1T1 Večie so možnosti izobraževanja in pridobiten, nov'h znanj in v zvezi s tem tudi napredovanja, anjši je odstotek fluktuacije kadrov.
P°Vc/ (>S OVanjc Je do* kadrovske politike, ki je tesno v tujjnan~s Pridobitvijo del na tržišču tako doma kot se <jL.1 Tu bi omenil še posebno skrb za delavce, ki date ?.al° 'z tujine in delavce — potencialne kandi-de|a a Zaposlovanje v tujini. Izbira kandidatov za Pa en tuJmi bo morala biti bolj elastična, predvsem trebn u13. 'n razumevajoča. V prihodnje bo po-dr0v v h°lj računati le na pretežno naravni priliv ka-pr0fil zaposlitev, ki jih bo potrebno (velja za vse Eksten ■Htbolj usposobiti in racionalno zaposliti. dern Zlvn° zaposlovanje je možno zavirati le z močijo u pl° obstoječe proizvodnje, boljšo organizacij.	izkoriščanjem proizvodnih kapacitet,
dr°Va °. J'vega delovnega časa in z načrtnejšim ka-ske p0.,y7’- Pri tem pa se morajo vsi nosilci kadrov-■hezn« 1, med seboj tesneje povezovati in posa-Zdel Cije še bolj koordinirati. rcvoluc,e8a,skim s'stemom smo tudi v Gradisu začeli kartic t°nirat' eelotni politični sistem, saj z njim po-Ijanju l lrn‘ce na poti k neposrednemu samouprav-Pr^v|jn .Eresejanju vseh oblik posredniških in k od-ki. JU Vsakršnih mononnlnv
89 °Pre' v • Vnm ttonterencah itd., je svojo bo-P(ed |(0 ^Itušnjo že prestalo. Zato danes, ko v bistvu zivn0 r n®re$i Zveze komunistov, začenjamo inten-lansk0 Q(f,ravo ° tem, koliko pa delavci v TOZD de-?rttžben d °^aj° ° vseh bistvenih vprašanjih celotni
r uzbcn J u vsen oisivemn vprasanjin celotne se ne bi ^reProdukcije, pa slika po vsej verjetnosti
titilo tujj Prav, Sase na današnji konferenci pogovorite jn 0 bližajočih se volitvah v samoupravne or-vah tia v ce*otn' skupščinski sistem. Pri pripra-^logo j, ° ,ye in izbiri delegatov bo morala svojo ka,u in ZSM ■' tUC*' Itudrovska politika v ZK, sindi-
Z otvoritvene slovesnosti ob začetku gradnje Emone v Ljutomeru
PONOVNO V LJUTOMERU
GE Maribor je zakoračila v leto 1978 z deli na novih gradbiščih že prve dni januarja.
4.	1. 78 je bil svečan pričetek del na prostoru, kjer bo že čez nekaj mesecev stala sodobna hala za predelavo poljščin in vrtnin, katere investitor je delovna organizacija EMONA COMMERCE Ljubljana.
Slovesnega pričetka del so se udeležili poleg izvajalca GIP GRADIS GE MARIBOR, katero sta zastopala CIZEJ Marjan dipl. ing. arh. in VREČKO Franc gradb. ing., še zastopniki Emona Commerce, predstavnik republiškega izvršnega sveta, gospodarske zbornice Slovenije, predsednik skupščine občine Ljutomer, ter ostali gostje.
Vrednost novega objekta znaša 32 milijonov dinar-
jev. Letno bodo predelali 11.800 ton poljščin in vrtnin tako da bo letna bruto proizvodnja znašala milijardo in pol dinarjev.
V načrtu je še dograditev sodobne hladilnice, katere lokacija je tik zraven bodočega objekta. Naša enota se je z vso resnostjo lotila dela, saj je vrsto let nazaj uspešno gradila objekte v okolici LJUTOMERA, kar je v svojem uvodnem govoru tudi poudaril predsednik skupščine Ljutomer tov. Štrakl Franc.
Prav tako je namestnik generalnega direktorja sozd Emona Commerce izrazil zadovoljstvo, da je izvajalec del Gradis TOZD GE Maribor, saj smo uspešno sodelovali že na velikem gradbišču EMONE hotel BERNARDIN v Portorožu.	ŠTROMAJER FRANJO
C	i
KAJ RA STABILIZACIJSKI UKREPI?
Prvi akcijski program stabilizacije je v Gradisu sprejel DSP že konec leta 1971. V naslednjih letih se je ta program Gradisa izpopolnjeval. Tudi enote so sprejemale svoje programe; prav tako pa tudi sindikalna organizacija, ki je povzela nekatere točke iz gradisovega programa in sestavila svojega.
Tudi izboljšana tehnoligija prispeva k stabilizaciji
Program je bil večkrat objavljen tudi v Gradisovem vestniku. Zasledovanje uresničevanja posameznih točk programa je bilo zastavljeno zelo sistematično, saj je bila določena osebna odgovornost konkretnih nosilcev in opredeljeni roki izvršitve ter predvideno javno objavljanje. Žal se poleg obetajočega začetka in občasnih kampanijskih akcij bodisi na ravni podjetja ali v posameznih enotah, ni bistveno izboljšalo stanje zaradi zavestnega uresničevanja akcijskega programa stabilizacije.
Posebno v zadnjem letu tudi objektivni razlogi niso bili naklonjeni večji aktivnosti za doslednejše izpolnjevanje programa. V kolektivu smo se namreč močno trudili za uresničevanje določil zakona o združenem delu (ZZD). Seveda pa to ne pomeni, da je zategadelj povsem zamrla akcija, vsaj v vseh enotah ne; končno pa tudi uresničevanje ZZD in programa stabilizacije nista dve povsem različni akciji.
Komunisti se moramo v letu 1978 in poslej dogovoriti, da obstoječe stabilizacijske programe po potrebi še dopolnimo, zlasti s predvidenimi povsem količinskimi določili, in jih izpolnjujemo kot eno od stalnih nalog naših kolektivov, s posebno odgovornostjo vseh organizatorjev dela in seve komunistov.
S.	U.
REZULTATI INVENTIVNE DEJAVNOSTI
V LETU 1977
mmm
.	- 4J. ,	t ril*;-.
Leto 1977 je bilo za inventivno dejavnost v marsičem prelomno glede na prejšnje leto, še zlasti, ker so v naši samoupravni družbi začeli veljati normativni akti, ki jasno opredeljujejo cilje in smoter razvoja družbenih odnosov, materialno ekonomskega napredka in znanstveno tehnološko revolucijo.
V marcu mesecu preteklega leta je v naši socialistični republiki začel veljati »Družbeni dogovor o inovacijah« ki nas zavezuje uskladiti naš veljavni »Pravilnik o premi-ranju, nagrajevanju in odškodninah za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge« z novim veljavnim aktom.
To delo je zelo vestno opravila skupina gradisovcev pod vodstvom ing. Uršiča s pripravo novega samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti, ki mu je po večmesečnem usklajevanju dokončno obliko postavil Koleto Vinko, dipl. oec. in je sedaj pred sprejetjem.
Množična inventivna dejavnost je v primerjavi s predhodnimi leti dosegla bistveni napredek, ki se kaže tako na tehničnem kot tudi organizacijskem področju.
Zaradi primerjave navajam tabelo obravnavanih koristnih predlogov po številu prijav po posameznih TOZD v letih 1972-1977. Tabela nazorno kaže, da porast koristnih predlogov izleta v leto intenzivno raste, žal pa se ne razvija v vseh TOZD enakomerno. Objava tabele naj bi bila spodbuda za vse, ki so bili dosedaj premalo aktivni, (tabela v prilogi!)
Rezultati dela v letu 1977 v podrobnostih pa so slede-
Prijavljenih je bilo 20 koristnih predlogov od katerih je bilo obravnavanih 18 z 61 soudeleženimi avtorji:
Med obravnavanimi predlogi je bilo tudi 7 patentov, med katerimi pa sta se avtorja patenta »Premostitveni objekti« dipl. ing. Vukašin Ačanski in dipl. ing. Hvastija Boltcžar ter avtor patenta »Lepljenje nosilcev« dipl. ing. Vukašin Ačanski odrekli nagradi za njihovo izredno delo.
Ostali obravnavani predlogi:
1.	Patent: Obešalo za daljinsko snemanje bremen.
Avtor: Kristan Drago, dipl. ing., sodelavca Uršič Jože, dipl. ing. in Hodnik Milan
2.	Patent: Črpalka za pretok agresivnih tekočin
Avtor: Cotič Vinko, sodelavca Jesenovec Tone in
mgr. Žontar Marko, dipl. ing.
3.	Patent: Sežigalna naprava
Avtor: Horvat Josip, ing. s sodelavci: Bitenc Franc, Oberlotz Rado, Gaberc Marjan, Pahorič Konrad, Sivka Jože, Euršič Jožef.
4.	Patent: Armirano betonsko predalčje
Avtor: Uršič Jože, dipl. ing. s sodelavci Kilar Mitja, dipl. ing. Dolenc Drago, dipl. ing., Šavli Slavko, dipl. ing., Špindler Albert.
5.	Patent: Armirano betonska hala GH 6
Avtor: Špes Bojan, dipl. ing. s sodelavci: Rubin Peter, dipl. ing., Fekonja August, Gačnik Franc, dipl. ing., Špindler Albert, Vrečko Franc, dipl. ing., Marinčič Franc, dipl. ing.
6.	Koristni predlog: Pasovni temelji
Avtor: Adamič Franc, dipl. ing.
7.	Koristni predlog: Računalniški programi
Avtorja: Škandali Igor, Butina Zvonimir.
8.	Koristni predlog: Naprava za zapolnjevanje opažnih lukenj
Avtor: Sevnik Nadan
9.	Koristni predlog: Aplikacija finančnega knjigovodstva na strojno obdelavo
Avtor: Krivec Cilka, oec.
10.	Koristni predlog: Železni količek
Avtor: Ficko Jože
11.	Koristni predlog: Sanadja Gradis-Velo nosilcev
Avtor: Igor Omersa, dipl. ing.
12.	Koristni predlog: Zavorne plošče silosov za cement v cementarni Anhovo.
Avtorji: Klenovšek Jože, dipl. ing., Kolarič Štefan, dipl. ing., Martinčevič Vili, Ježovnik Dušan, dipl. ing., Zalokar Jože, Lukač Božo, Lapajne Andrej, dipl. ing., Makovec Janez, Benedik Miha, Zupan Marjan.
13.	Koristni predlog: Gradnja prehodov med silosi
rmnMt«pi>< A iiIiava
Avtorji: Ježovnik Dušan, dipl. ing., Pogačnik Janez, dipl. ing., Zalokar Jože, Mehovec Jože, Zupan Marjan, Kneževič Mladen, Biol Franc
14.	Koristni predlog: Gradnja temeljev na mostu na SotU
Avtor: Petrovič Anton
15.	Koristni predlog: Optimalizatija zalog betonskega železa v GIP Gradis
Avtor: Lapajne Stane, dipl. ing.
16.	Koristni predlog: Izjemno prizadevanje pri odkrivanju in ocenjevanju koristnih predlogov racionaliza-dj in patentov, ter pri urejanju normativnih aktov s tega področja
Avtorji: Uršič Jože, dipl. ing. Hren Franc, dipl. ing., Koleto Vinko, dipl. oec., Homec Jurij, ing., Marinčič Franc, dipl. ing., Vrečko Franc, dipl. ing., Bojc Janez, dipl. ing.
Celoten fond izplačanih nagrad je znašal din 306.340,76 neto oz. 363.473,93 bruto.
Na 28. seji Odbora za razvoj in organizacijo je bila imenovana stalna komisija za oceno in vrednotenje gra-disovih patentov in koristnih predlogov, ki se bo sestajala predvidoma štirikrat letno, ter vključevala vedno
najmanj enega člana prizadetih TOZD pri obravnavanju prispetih prijav.
Člani komisije so: Lampe Stane, dipl. ing. (predsednik), Hren Franc, dipl. ing., Koleto Vinko, dipl. oec., Lapajne Andrej, dipl. ing., Vrečko Franc, dipl. ing.
V letošnjem letu je komisija prejala za obravnavo že dva patenta ter en koristni predlog. Evidentiranih pa je tudi 9 novih patentnih prijav, ki pa jih mora strokovna služba še obdelati.
Prijave zaradi boljše koordinacije sprejema strokovna služba v ROS (ing. Homec). Sodeluje tudi pri konkretnem sestavljanju prijav v kolikor gre za postopek pridobitve patenta ter jih opremljene in ovrednotene posreduje pristojni komisiji.
Za zaključek naj izzovem le tiste TOZD, ki se do sedaj niso preveč intezivno vključevale v intenzivno de-javnost in naj razmislijo, da nam uspešne rešitve v tehniki in organizaciji, boljši izkoriščenosti kapacitet, preprečevanju nastajanja večjih škod, prinaša ogromne dohodke, avtorji takih spodbud pa naj bodo v duhu Zakona o združenem delu tudi ustrezno nagrajeni.
HOMEC JURIJ, ing-
ŠTEVILO INOVACIJSKIH PREDLOGOV V LETIH OD 1972 DO 1977
Zap. Št. TOZD	1972	1973	1974	1975	1976	1977
1. GE Celje			1/1		4/2	1/1
2.	GE Gradnje Ptuj 3.	GE Jesenice				1/1		11/2
4. GE Koper						
5.	GE Ljubljana 6.	GE Ljubljana-okolica						1/1
7. GE Maribor		4/1			14/3	8/1
8.	NG Maribor 9.	GE Ravne	2/1		5/1	3/3	1/0	2/0
10. KO Ljubljana					4/1	2/1
11.	KO Maribor 12.	LIO Škofja Loka 13.	OOP Ljubljana 14.	SPO 15.	Železokrivnica						7/1
16. Biro Ljubljana						6/2
17. Biro Maribor					2/1	5/2
18. Skupne službe	3/1			5/5	4/1	18/7
						
Skupaj	5/2	4/1	6/2	9/9	29/8	61/18
število sodelavcev						
Ulomek pomeni							
število predlogov						
"i* M»riblel med najboljšimi — TOZD GE Nizke grad-
dober plan -bolši rezultati gospodarjenja
Po
‘n'zidu z.V|?tu 0 Planiranju v Gradisu (novembra 1975) vili v Qraa,kona o planiranju (februarja 1976) smo scsta-8rarua ra lsu Program razvoja do leta 1980. Poleg pro-°Snutku V°ja za čas 1971—75, ki je bil sestavljen le v ujeti:, ' l° prvi srednjeročni razvoini oroeram no-
djetja> j* prvi srednjeročni razvojni progr r^ne’ci]i Cr'm smo samoupravno določili srednje-■ radisa$o', P°sebnim sporazumom o osnovah plana
uisa	rjpoiutumom u uauurati piana
ln UresničjiSe VSe	obvezale, da bodo uresničevale
~~ Pov' • na-iPorr>embnejše skupne cilje, zlasti pa še: natina pr ^eyanje obsega del, zvečanje industrijskega p0v ,nJc in izboljševanje kakovosti,
~~ zboli;an^C angažiranosti del v tujini,
~~ Pov z nie osnovnih kazalnikov uspešnosti.
. VsVl, anie standarda zaposlenih,
C*?ža ir,e ,Jevanie dejavnosti med TOZD in zvečanje udj vef;e scbojne dejavnosti (interne realizacije) kot . ^Poraz,im°Vezovanie zunaj Gradisa.
®n'h reZuu v.sebuje tudi konkretne podatke o predvidnih na]1*-'*1’ 0 usmeritvi Gradisove dejavnosti in o
v$e To 'n°
gramov, k ^ niso sprejele svojih srednjeročnih prolog s.° kar povzele ustrezajoč svoj del iz pro-

d>ujel!v8 *etno načrtovanje, se stanje postopno -Ur?kih riač ° 8*ede na čas sprejemanja letnih gospo-
d ■ 'h nač s>cue na cas sprejemanja letmn gospo-de|‘ž'du ,r,?V *tot Slede na vsebino le-teh. Še posebej
del UU 7aL	n« vacuinu ic-icii. oc pu^cucj
la • ’.Seobl'L°^a.° Planiranju in zakona o združenem v^V^ndišč Ui^° 8°spodarski načrti (osnutki) na pod-si) TOZn’- upoštevajo tako razvojno usmeritev luti^ar$lva v "1 *lot cel°le kot vsakoletno stanje go-9jo, -k| ga republika povzema s skupščinsko reso-
jJ^elovnp nastaja nova kakovost v planiranju delova-putiemh skuPnosti in tistih TOZD, katerih dejavnost nihaja Še n„a za v<rčino TOZD (SPO, Žel.).
Pia PŽD rgotov‘t', da se planiranje uveljavlja v različni 'n Plani ‘^n°' T° P°meni, da sc ponekod gleda na b0(?e8a QDerra,nje srednjeročnih programov do me-n|p'SatreK-, at,vncga planiranja) še domala kot na ne-Prnki *e,u da Pa v večini TOZD — še posebej v zad-Pla,ve Piov D	1° 'zhod ali rešitev za vrsto bistvenih
HCs aniu n.s ovania prav v zavestnem kakovostnem 'Jre, kucvani razn*h ravneh — in seve na zasledovanju hitujejo3 P anov ler na ukrepanju, če se plani ne 1 v zadovoljivi meri.

3 V
»GIBANJE« ČLANSTVA ZK
Zveza komunistov Slovenije je med strateškimi nalogami obnove svoje socialne in razredne strukture posebej izpostavila povečanje članstva ZK, tako da se mora hitreje bd ostalih povečati v ZK delež delavcev, žensk in mladine.
Doseženega stanja glede spreminjanja strukture članstva ZK v Gradisu ne moremo točno podati, ker nam manjkajo nekateri podatki, vendar lahko tudi na osnovi nepopolnih podatkov ugotovimo, da se ne ustvarjajo zahteve, ki so bile postavljene na 10. kongresu ZKJ in 7. kongresu ZKS, kar je resno opozorilo, da moramo temu vprašanju posvečati še večjo pozornost ter doseči, da se ta gibanja hitreje uresničujejo.
Za nadaljnjo aktivnost in usmeritev akcije pri sprejemanju novih članov v ZK je izredno pomembno, da poznamo kolikšen je delež članstva ZK v posameznih osnovnih organizacijah v odnosu na vse zaposlene v tistih sredinah, kjer organizacija deluje.
Da bi lahko tudi s tega vidika ocenili dosežene rezultate, je prav, da najprej ugotovimo, da nimamo organizirane oblike delovanja ZK je izredno pomembno, da poznamo kolikšen je delež članstva ZK v posameznih osnovnih organizacijah v odnosu na vse zaposlene v tistih sredinah, kjer organizacija deluje.
Da bi lahko tudi s tega vidika ocenili dosežene rezultate, je prav, da najprej ugotovimo, da nimamo organizirane oblike delovanja ZK v TOZD Biro za projektiranje Maribor, ki sicer ima 2 člana ZK, ki pa sta povezana v osnovno organizacijo TOZD GE Nizke gradnje ter TOZD Železokrivmci Ljubljana. Vprašanje so tudi komunisti, ki delajo v Frankfurtu.
Od 16 organizacij ZK v Gradisu samo ena organizacija presega 10%, članov glede na število zaposlenih. Dve organizaciji sta blizu 10 %, dve pa ne dosegata niti 5 % komunistov od vseh zaposlenih v TOZD. In če pogledamo, da edino osnovna organizacija v Delovni skupnosti skupnih služb presega 10%, je to dokaz, več, da nismo dovolj storili za doseganje delavske večine v ZK.
Vsekakor število članov osnovne organizacije ni edini pogoj za' njeno učinkovitost in vpliv v svojem okolju, vendar nam to pokaže, da si v osnovnih organizacijah niso dovolj prizadevali pri vključevanju novih članov v ZK predvsem delavcev iz neposredne proizvodnje. To se lahko razlaga tudi s sektaškim odnosom do delavcev, zaprtostjo nekaterih osnovnih organizacij, neorganiziranim in nesistematičnim delovanjem v pripravah in sprejemanju v ZK, nezadostnim razumevanjem nekaterih objektivnih težav s katerimi so obremenjeni mnogi delavci, kot so naprimer vprašanje bivanja, potovanja na delovno mesto, šolanje ob delu, ipd. Vzroke za nezainteresiranost delavcev, da bi vstopali v ZK je iskati tudi v neustreznih metodah dela nekaterih osnovnih organizacij ter v tem koliko so te odprte proti delavcem, koliko se te zavzemajo za reševanje bitsvenih in konkretnih vprašanj njihovega življenjskega interesa.
Najbrž v nekaterih osnovnih organizacijah še nimajo ustreznih programov obnavljanja članstva, niti v tistih
ne, ker je delež članstva izredno majhen. Podatki kažejo, da v nekaterih organizacijah po letu ali dve niso sprejeli nobenega novega člana. Najbrž bi se danes morali dogovoriti, da so osnovne organizacije dolžne izdelati programe obnavljanja, predvsem tiste z nizkim odstotkom članov ZK, ter ga posredovati konferenci oz. komiteju konference ZK Gradis, ki bo v svoj program morala vključevati tudi aktivnost na področju sprejemanja novih članov.
V osnovnih organizacijah pred sprejemom novih članov premalo poskrbimo, da bi se kandidati v celoti spoznali s programom in statuti ZK. Tudi po sprejemu se premalo posvečamo njihovemu usposabljanju za politično delo in izvajanje nalog ZK. Predvsem to velja za mlajše člane med katerimi je mnogo takih, ki kaj kmalu začutijo, da niso več deležni take pozornosti kot so jo doživljali pred in ob samem sprejemu v ZK. Mnogi med temi so si drugače predstavljali delovanje osnovne organizacije ter svoje delo in vlogo v njej. Mnogokrat so taki člani prepuščeni sami sebi, počutijo se nesigumo, ne predlagajo in nimajo iniciative, da bi vplivali na stališče in sklepe OO ZK. Vzrok za takšno stanje je nedvomno tudi v tem, da se v OO ZK ve kdo ima vpliv in čigava beseda se posluša, pa se zato del članstva obnaša pasivno, posebno tisti mlajši.
Na osnovi razpoložljivih podatkov O gibanju članstva v zadnjihtreh letih lahko opredelimo še nekatera vprašanja, ki nam kažejo na pravilnost ali pomanjkljivosti pri uresničevanju dolgoročno zastavljenih nalog in politike ZK na tem področju:
1.	Sprejemanje v ZK — ugotovimo lahko, da so naše OO ZK v zadnjih letih sprejemale relativno malo novih članov z izjemo leta 1976, ko pa je skoraj polovica novo sprejetih v OO ZK GE Maribor. Kot sem že poudaril bo temu vprašanju moral ustrezno pozornost posvetiti tudi komite te konference.
2.	Seveda s tako nizkim sprejem ne moremo bistveno vplivati na izboljšanje kvalifikacijske strukture članstva ZK v prid delavcem iz neposredne proizvodnje. Zasledimo lahko tudi povsem nasprotne tendence (GE Mari-
3.	Če pogledamo starostno strukturo ZK za leto 1977 vidimo, da je več kot petina članov starih do 25 let in če tem prištejemo še nekaj članov iz starostne skupine 25 do 30 let, dobimo podatek o velikem številu mladih komunistov Istočasno pa ugotavljamo, da nam mladinske organizacije ne morejo zaživeti. Organiziranje in aktiviranje aktivov mladih komunistov je torej več kot nujno.
4.	Odstotek članstva ZK v odnosu na vse zaposlene se v mnogih sredinah ni bistveno izboljšal celo nasprotno, v nekaterih organizacijah beležimo nazadovanje.
Ob koncu naj pripomnim, da smo pri zbiranju posameznih podatkov naleteli na velike težave zaradi neurejene evidence v posameznih osnovnih organizacijah, pa bo tudi v tem pogledu potreben ustrezen dogovor na današnji konferenci.
V. MASTEN
BO V LETU 1978 DOGRAJENIH VEČ STANOVANJ?
Zahteve delavcev na zborih
Iz TOZD GE Maribor
Izjava predsednika republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije tovariša Janeza Barboriča v zvezi z glasili delovnih organizacij me je vzpodbudila k pisanju te naslednje vsebine.
Mesec december 1977 lahko proglasimo za najbolj razgiban v zgodovini našega TOZD oziroma Gradisa nasploh, saj smo se sestajali, sestavljali, dogovarjali in sprejemali kar 6 pravilnikov ter sporazumov.
Udeležil sem se večine zborov po naših gradbiščih v drugi polovici decembra.
Skrbna obravnava pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupne porabe TOZD GE Maribor, s katerim želimo odpraviti vse dosedanje nepravilnosti, predvsem pri delitvi osebnih dohodkov, dvigniti produktivnost dela. Izboljšati delovne pogoje, pravično nagrajevanje po vloženem delu — to je — delo izvrševati v akordu itd.
Pri obravnavi teh nanizanih problemov moram opisati enoglasne zahteve delavcev — neposrednih proizvajalcev v naslednjem: oskrba materiala na gradbišču mora biti urejena; pri akordiranem delu ga ne sme manjkati. Odgovorni morajo poskrbeti zanj. Lanskoletno pomanjkanje cementa se ne sme ponoviti.
Strojne opreme ter prevoznih kapacitet mora biti do-
volj na razpolago. Učinkovitost popravil strojev se mora izboljšati, organizirati popravila takoj ne glede na čas.
Poskrbeti je za drobno mehanizacijo, katere primanjkuje, od katere pa je odvisna produktivnost in sodobna gradnja. Vodilni delavci v TOZD in skupnih službah naj imajo vedno pred seboj stalno nalogo, da bodo skrbeli za pridobivanje del na tržišču.
produktivnosti in lajšanje težkega fizičnega dela.
Organizatorji proizvodnje in vodilni delavci v TOZD, kakor tudi v skupnih službah so dolžni ter odgovorni, kakor svojim predpostavljenim, tako napram delavcem, da delovne procese pravilno organizirajo, koordinirajo, organizirajo medsebojno pomoč. Njihovi osebni prejemki morajo biti vezani na skupni uspeh v TOZD.
Posvetiti je potrebno vso skrb dobremu planiranju na gradbišču ter drugod. In končno, starejši delavci nad 50 let so izrazili bojazen, kako bodo delali v akordu, posebno pri delih, ki je odvisna od fizične zmogljivosti.
Opisal sem vsebino zborov našega TOZD. Potrudimo se vsi skupaj — upoštevajmo pogoje neposrednih proizvajalcev za uveljavitev sprejetega novega sistema.
V. VEIT
Prav tako so isti zadolženi za napredek, izboljšave ter ehanizirano izvrševanje del, kajti tu so največji viri
/"---------------------- \
KAJ JE NOVEGA DRUGOD?
Silikatni betonski elementi
V Sovjetski zvezi in Vzhodni Nemčiji gradijo dve novi tovarni za proizvodnjo gradbenih elementov iz silikonskega betona. Vsaka od teh tovarn bo na leto proizvedla približno 50.000 kub. m teh elementov. Za to proizvodnjo uporabljajo pesek in apno, katera po posebnem postopku prečistijo, oblikujejo in strjujejo, podobno kot v postopku proizvodnje prednapetih betonskih elementov iz cementa. Strjevanje poteka v večurnem postopku v avtoklavah.
Pri testiranju so ugotovili, da so gradbeni elementi iz silikatnega betona iste trdnosti kot podobni elementi, izdelani iz cementnega betona. Iz teh novih elementov bodo že v letu 1979 delali notranje zidne plošče in tudi zidne panele v dolžini šest metrov za industrijsko gradnjo.
. - U
.
Hiše z zidovi iz impregnirane vate
mična: posebni stroji presejejo vato in iz nje oblikujejo plošče, debele 15 cm, ki jih potem uporabijo za gradnjo zidov.
V najbolj hladnih predelih Sovjetske zveze v zadnjem času gradijo večje število pritličnih pa tudi večnadstropnih hiš z zidovi iz vate, impregnirane z neko gosto plastično maso. Taka impregnirana vata se je pokazala kot izvrsten gradbeni material, saj ima odlično toplotno izolacijo in je tako izguba toplote petkrat manjša kot pa pri zidovih iz opeke. Izdelava zidov je enostavna in ekono-
------------------------------.
Janezu v slovo
Ob novoletnih praznikih je umrl PREDIKAKA JANEZ, doma iz Ptujske gore. V Gradisu na gradbišču v Kidričevem je delal 20 let kot kovač. 10 let je užival pokojnino.
Bil je cenjen kot dober strokovnjak, požrtvovalen in vesten delavec. Imel je tudi to vrlino, da je bil vedno dobre volje, znal se je šaliti, ob tem pa je bil vedno zelo dober tovariš. Ostal nam bo v lepem spominu.
V. VEIT
v ______________________________)
Zidovi iz aluminija in pene
V Sarajevu je konec avgusta začela poskusno obratovati tovarna luksalon sendvič — panelke, ki jih izdelujejo po licenci nizozemske tovarne Hunter Douglas. To je nov proizvod, ki bo v gradbeništvu zamenjal med ostalimi načini staro izdelovanje zidov. Sendvič — panelke imajo z zunanje in notranje strani aluminijaste obloge, med njimi pa je trda poliuretanska pena kot toplotna izolacija. Panelke delajo v štirih debelinah in v standardnih barvah. Celotna proizvodnja za letošnje leto je že razprodana.
r

ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se najlepše zahvaljujem Osnovni organizaciji sindikata KO GRADIS Ljubljana za darovani venec ter vsa izre-
čena sožalja.
ŠTEFAN KUZMA
v
J
MLADINCI PRED NOVIMI
NALOGAMI
V decembru lanskega leta so se mladinci Gradisa, vseh OO ZSMS, zbrali na seminarju na Pohorju-Obravnavali so tematiko novih družbenih sprememb i organiziranost mladih v Gradisu.
Ena od oblik organiziranosti mladine v Gradis • predvsem v TOZD, ki so precej aktivni, je tudi vkljuc^.| vanje mladih komunistov v delo OO. Na svetu ZK je ustanovljen aktiv mladih komunistov, ki bi delo ,. predvsem na tem področju. V aktivu so zastopani m» . Komunisti iz posameznih TOZD. Ti mladi komun -bodo v bodoče osnova delovanja OO ZSMS. Svojo a^ toriteto morajo usmeriti v delo svoje OO in pomoč os lim, ki pa so v njihovem okolju. Predlog seminarja Pohoriu ie bil tudi. da se mladi nnvežein v skupnih a
Pohorju je bil tudi, da se mladi povežejo v skupnih » jah na različnih področjih. OO ZSMS je organizira
tako, da ^ojedelo^li vposarnezne koiriisij'e ali vm-J ših OO v referate. Ti referati ali komisije delujej^
idejnopolitičnem področju, kulturnem, informatiki kadrovskem, socialnem, športnem in drugih. Delov ^ v Gradisu naj bi bilo sprva predvsem na teh poprom
Povezava naj bi potekala na teritorijalnem principu-vezovati naj bi se pričele TOZD na mariborskem m J ljanskem področju in postopoma vključevanju tudi . gih TOZD. Seveda bi morali aktivni mladinci in1'P' ( komunisti sprva ugotoviti vse želje mladih v TOZD ' ^ podlagi le-teh kasneje izvesti skupne akcije. Tako —	-	-	r .........^li bese°
naših razgovorov, zapisnikov in poročil izrinili pes nezainteresiranost mladih in aktivnost le nekaj P°
meznikov. Mislim, da je tako povezovanje postopaj
potekati mora v sodelovanju z drugimi družbeno?1 nimi organizacijami v TOZD in OZD.	SI11o
Poleg povezovanja na posameznih področjih dela na seminarju govorili tudi o stalnih akcijah izobraz * nja mladih na družbenopolitičnem področju m o področjih, ki zanimajo mlade. Oblika seminarja, ki organizirala mladina Gradisa s področja Maribora, bi bila v tej obliki ohranjena, dodati bi bilo P°tr®|o-teme, ki so v tistem času aktualne in pritegniti k so , vanju tudi center za izobraževanje Gradis, ki bi P?-bel predavatelja za posamezna področja in delno ti tiral seminar.	.	- ^
Na take seminarje naj bi bili vabljeni mladinci,
pokazali aktivnost in bi se menjali, da bi oblika jzo i p
7PVania 79tpl:i	ono i o ct tii/i mlorlinopu If 1 hi dC*^ i
ževanja zajela čim večje število mladincev, ki bi de! v osnovnih organizacijah.
MURN DOMIN" h %
•sS SŠ.Š S
HUMOR
pe f/o i tv / /£/ x v/»/ ogottu s*e<?K. v
IMRE ČERVEK
11. januarja je praznoval svoj 50. rojstni dan, eden najzvestejših sodelavcev Gradisa, strugarski delovodja iz mariborskih Kovin-
- 50-LETNIK
skih obratov, Imre Červek. Ob srečanju z »Abrahamom« je prav, da ga nekoliko p obliže predstavimo bralcem »Gradisovega vestnika«.
Rodil se je v številni kmečki družini, v Rakičanu, v Prekmurju. Po končani osnovni šoli in triletni industrijski šoU se je kot še toliko drugih Prekmurcev, ki jim domač kraj ni mogel nuditi primernih delovnih mest, odpravil zdoma, v Ljubljano. 12. marca 1951 se je oglasil na takratnih Gradisovih Centralnih obratih in še isti dan pričel z delom v remontni delavnici, v kolektivu, ki mu je še danes zvest. Kot serviser je sodeloval na gradbiščih v Gro-suplju, Krškem in Podvelki. Leta 1960 se je iz družinski! razlogov
preselil v Maribor in »presedlal« v strugamo kovinskih obratov. Zaradi izrednih delovnih in organizacijskih sposobnosti je kmalu prevzel vodenje strugarske delavnice, delovno mesto, ki ga uspešno opravlja še danes. Tudi za dopolnilno izobraževanje Je našel čas in je leta 1976 uspešno končal dvoletno delovodsko šolo.
Njegov prispevek kolektivu pa ni bil omejen zgolj na strokovno delo, pač pa je vseskozi aktivno sodeloval tudi na področju samoupravljanja, saj je bil v več obdobjih vo|en v samoupravne organe in izvršne organe sindikalne organizacije. Trenutno pa je delegat v delavskem svetu podjetja.
Ob njegovem življenjskem jubileju mu želimo še veliko let zdravja, sreče in predvsem poklicnega zadovoljstva.
MH
NEZGODE NAS OPOZARJAJO
delavc^1 l!?ccm^ru 1977 sc jc pri delu poškodovalo s*upaj	poti z dela in na delo pa 2 delavca, to jc
° GE Celk (5 poškodb)
A>r'va,«nec.
trVan*mu n stroPa na objektu Hudinje B-3 je imc-M temu j. na glavo tramič in mu jo poškodoval ’ da jc uporabljal čelado. "*
fS,adežurV°ŽC* strojnik. r^?drMii|0. v obratu je čistil kamion, pri tem mu je °*° in nogo °’ *c Pa<*elna *la 'n s' poškodoval levo
Sluga i
ražL|'!'2’ KV strojnik.
^ttec na ^anju opeke mu je druga opeka stisnila c na desni roki.
I Pri fiiec^0mir' NK delavec.
*° da u J1* kanala je imenovani nerodno stopil, Padel in si poškodoval brado.
m,Pr' ra?khHark;0' pU zidar.
^'aec na .anJu opeke mu je druga opeka stisnila
t°*dGe 'sn,rokl
Srednje« Ptuj (5 poškodb)
J* r9Z0na-n’ lcsar-
**r*di čCs.CVunju kovinskih opažev mu je spodrsni-^	ar jc padel in si poškodoval rebra.
SD^^"10"' PK delavec i m* i n' lo betonskih cevi za kanalizacijo mu je ^ed c'CvK°da ni pravi čas umaknil roke, katero je mi* 2ato mu jc stisnilo prste na levi roki.
itj^i, rflzk^d!n’ PK delavec.
'0 kažauan^u kovinskih zakloniščnih vrat mu je C °a ^esn' ro*“-
na^^ova^’ delavec.
ždr$nnj1> odv^ jašck v garaži. Sodelavcu, ki je v*n6 Samoir i em,J°, Jc zaradi spolzkega terena X na oi 0 n,ca v jašek, tako da je padla imeno-8 av° tor mu jo poškodovala.
*Pod ^labh’ m‘zar.
r$nilo tak*U zaP°mih plošč na vratih mu je dleto °' da sc je urezal v dlan na levi roki.
pe|[	(2	poškodbi)
hSEfij««. PU strojnik.
Pttt u jedruoJU °Peke iz žleba je prijel za opeko pri ^lec ^^toka pridrsela iz vrha ter mu stisnila
'%ar pranc KV 0vanii1' KV tosar.
^tovid^a rok °t>dcloval letev DIN 2-2 cm, pri tem X tav8 sP°drsnila v rezilo stroja (zaradi nc-rok- ° s* ie poškodoval kazalec in sredi-
Mgc.	M Poškodbe)
PK zidar.
n*rtu gradbišče si je imenovani izvil desno ,KV tesar.
Pozn*; l*18 je imenovani spustil železni po-dv* - Jc kot njegov sodelavec. Pri tem mu jc desne roke med okvir jaška.
Frandera Branko, KV ključavničar.
Pri varjenju jeklenih cevi je imenovani stopil na odrsko cev ter si poškodoval gleženj leve noge.
Bagari Jože, KV varilec.
Pri prehodu transportnega traku iz enega konca na drugi je imenovanemu spodrsnilo; padel je na ročno dvigalko in si pri tem poškodoval gleženj desne noge.
TOZD GE Ljubljana (V tem mesecu ni bilo zabeleženih nesreč pri delu.)
TOZD GE Ljubljana-Okolca (1 poškodba)
Mehanovič Ibrahim, NK delavec.
Pri polaganju hidroizolacije na tlaku z lepljenjem plate je brizgnil bitumen in mu poškodoval zapestje desne roke.
TOZD GE. Maribor (3 poškodbe)
Rogina Emerig, KV strojnik.
Med prelaganjem tračnic z viličarja na tla na separaciji so se tračnice vsule pri tem pa je imenovanemu stisnilo dva prsta leve roke.
Slemer Ludvik, PK strojnik.
Pri utrjevanju terena je nabijal z žabo. Ker je bil v zemlji kamen, je žaba skočila poševno, imenovani je stopil za njo ter izgubil ravnotežje in si poškodoval levo nogo v gležnju.
Lepoglavec Jože, KV ključavničar.
Ob prihodu na delo je imenovani pri izstopanju iz avtomobila stopil na kamen tako, da je padel in si zlomil desno nogo v gležnju.
TOZD GE Nizke grada)« (5 poškodb)
Aljič Pikred, PU tesar.
Pri dviganju z žerjavom »larsen« profilov mu je breme stisnilo prst na desni roki.
Draguljič Nenad, NK delavec.
Pri razkladanju armature z žerjavom mu je breme stisnilo desno nogo.
Pušnik Matilda, PK kuharica.
Imenovana je prenašala lonec, pri tem ji je spodrsnilo na spolzkih tleh, da je padla in si poškodovala levo nogo.
Zadravec Rok, PK varilec.
Pri zategovanju vijaka na montaži nosilnega odra mu je spodletelo, da je padel na kotno železo ter sc udaril na levo nogo.
Sarman Leopold, KV tesar.
Imenovani je rezal okrogel les na krožni žagi. Les je bil debelejši, tako da ga je moral obračati. Pri tem je kos lesa odneslo proti delavcu, le-ta se je hotel umakniti pri tem pa je neprevidno zamahnil z roko po listu krožne žage in si poškodoval več prstov na levi roki.
TOZD GE Ravne na Koroške* (2 poškodbi)
Porič Mustava, KV tesar.
Pri vrtanju opažev se je imenovanemu zasukal električni vrtalni stroj in mu poškodoval prstanec desne roke.
Muratovič Rerrdfcja, PU železokrivec.
Skupina delavcev je betonirala vodomerni jašek. Pri vibriranju stene jaška je popustila spodnja opora opaža. Imenovani se je spustil ob steni jaška, globo-
kega 2,20 m, in hotel nadomestiti odpadlo oporo. Pri tem sc je zrušil kos zemlje ca. 0,50 kub. m in ga zasul.
TOZD KO Maribor (4 poškodbe)
Enota ni dostavila prijav nesreč pri delu, ER-8.
TOZD LIO Škof)« Loti (2 poškodbi)
Cedilnik Rado, inštruktor učencev.
Pri dajanju navodil za dovoz lesa na žago cepilko je imenovani stal ob viličarju. Po končanem pogovoru je voznik viličarja speljal ter z zadnjim delom zadel imenovanega tako, da ga je podrl in mu poškodoval desno
Primožič Dominik, KV mizar.
Pri skoblanju zaključnih letvic sc mu je ta nagnila tako, da je s prstom desne roke prišel v dotik z rezilom in si poškodoval kazalec.
TOZD OGP LJUBLJANA — VELO (V tem mesecu ni bilo zabeleženih nesreč pri delu.)
TOZD SPO Ljubljana (4 poškodbe)
Penezič Jože, KV delavec.
Pri vzpenjanju na keson kamiona mu je zaradi spolzke stranice spodrsnilo, tako da je dobil udarec v golenično kost leve noge.
Smekc Alojz, KV strojnik.
Pri popravilu stroja kompresorja je nesel od servisnega avtomobila zaganjač. Med potjo mu je spodrsnilo, da je padel in se poškodoval.
Koželj Anton, voznik tovornih vozil.
Pri sestopanju iz kamiona je stopil na zadnje kolo, pri tem mu je spodrsnilo in si je poškodoval gleženj na levi nogi.
Friš Branko, PK delavec.
Imenovani je šel na delo z avtobusom. Avtobus je med potjo zavozil na bankino in sc prevrnil. Pri tem je bil lažje poškodovan.
TOZD Železokrivnica (V tem mesecu ni bilo zabeleženih nesreč pri delu.)
TOZD KO Ljubljana (1 poškodba)
Dolinar Janez, KV ključavničar.
Pri montaži rez. dela se je imenovani rahlo udaril v komolec desne roke, kar je povzročilo močno oteklino v predelu komolca.
BOJAN BAMBIČ
Slabo zavarovan del delovišča
.
>


C


Tako je potrebno urediti vsako delo — varno in funkcionalno
8 - GRADISOV VESTNIK
STARI GRE NA TEKMO — II
—	Romunija, na nas, tu smo!
—	Tu smo torej!
—	Peljemo se skozi vas, kakor sem videl kasneje, je bila ta, kakor vse vasi skozi katere smo se vozili kasneje popolnoma enaka. Torej cesta skozi vas, levo in desno od nje jarek, pa zopet 3—5 ml nekakšnega pločnika, ki je le pohojen in neutrjen, čeprav se tu vozi, obvezna ograja in za/njo hiše. Ograja prebeljena in pritlične male hiše, po navadi vse enake z obvezno kolonado vhoda. Fasade po navadi zelene barve. Tako je bilo tu, tako je bilo kasneje povsod, pa naj je imela vas par hiš ali pa so bile velike raztegnjene vasi, ki imajo tudi po 15.000 duš. Torej strnjene vasi ob cesti, nato pa ravnina, ravan, ravno desno — levo, kamor seže oko. Dolgčas.
—	Mračilo se je, toda nobeden od avtomobilov ni imel luči, kasneje sem ugotovil, da je povsod tako, vozijo brez luči. Tild Romuni so ti pa res tiči, v mraku vozijo brez, v najboljšem primeru pa le s parkirnimi lučmi, ne pomaga nobeno »blendanje« in preklinjanje, ne vožnja z dolgimi lučmi, ono brez ali pa s parkirnimi. Jasno je, da je taka vožnja zelo nevarna, saj pelješ s kratkimi lučmi, pa tik pred seboj zagledaš goro, ta gora pa je avto-hla-dilnik, ki vozi pred teboj brez prižganih luči. Tako je na cestah v vaseh, tako je na ravni odprti cesti, tako je v Bukarešti, tako je tu povsod. Naš znanec nam je rekel, da štedijo. Meni se pa zdi, da jim ni čisto jasen pojem šted-nje?! Pa še o lučeh. Mesta so zelo, zelo slabo osvetljena, saj ob cesti skoraj ne vidiš luči, ako pa že je, je pa tako medla, da njena svetloba ne prodre do ceste. Tudi v vaseh so vse hiše temne, tu ne vidiš osvetljenega okna.
r

ZAČETEK LETNIH ŠIG
Organizator finalnega srečanja bo SGP Stavbenik Iz Kopra
Predtekmovanja se začnejo že v februarju
Medtem ko je večina gradbincev, ki se ukvarja s športom in rekreadjo v tem času, usmerjena predvsem na zimske športne igre, ki bodo sredi februarja v Kranjski gori, komisija za šport in rekreadjo pri RO SGDS skupno z organizacijskim komitejem pri SGP Stavbenik iz Kopra, ki bo organizator finalnega dela tega tekmovanja, že pripravlja letne igre gradbincev. Določeni so že vsi organizatorji posameznih panog in fiksirani tudi že datumi. Tako bomo nastopili v posameznih panogah v naslednjih obdobjih:
	Organizator	Datum
Šah	GIP BETON zasavje	
	Zagorje ob Savi	25. februar
Stresanje	Cevovod Maribor	4. marec
Kegljanje	SGP Gorica, Nova	
	Gorica	11., 18., 25. m.
Namizni tenis	GIP GRADIS,	
	Ljubljana	8. april
Odbojka	SGP PIONIR,	
	Novo mesto	15. april
Balinanje	GP GRADNJE,	
	Postojna	13. maj
Mali nogomet	GP VEGRAD,	
	Velenje	20. maj
Objave posameznih datumov za predtekmovanja po posameznih panogah naj služijo predvsem eld-pam, ki so nas že doslej dobro zastopale na ŠIG, da se tudi tokrat dobro pripravijo in nas ponovno razveselijo z dobrimi rezultati. Istočasno pa smo si zadali tudi dolžnost, da eno od teh panog — namizni tenis, skrbno organiziramo v zadovoljstvo nas in vseh udeležencev SIG.
Kaj le počno v temnih hišah? Se ljubijo le v temi, saj to je še težje, kakor pri luči, morda imajo pa zato tip bolj razvit. Ali pa so sramežljivi na, na... po številu otrok sodeč to ne bi rekel!!
— Uro smo premaknili naprej.
— Torej po njihovi uri smo bili ob 19. uri že v Bukarešti, naša ura je kazala šest popoldan. Tema! Promet ne prevelik, po vseh cestah pa vozi ena in edina vrsta avtomobilov, dacia 1300, sem in tja še kakšna škoda, trabant ali rcnauld-majorS ali 10. Od sto vozil jih je sigurno 96 znamke dacia, ki jih tu izdelujejo v štirih barvah. Velika izbira — kaj?
— Bukarešta! Po celi uri »lutanja« nam je le uspelo priti iz mesta, na pot, v smer, kamor smo bili namenjeni. Podali smo se skozi Urzicenti — Cilibia—Braila v Gala-ti, tu so znanci!
— Seveda smo se med potjo učili romunsko, kar sem ugotovil kasneje, ko sem vprašal nekega fanta, če zna rusko. No z njegovo in mojo skromno ruščino sva ugotovila, da smo na pravi poti, kam moram iti, pa še to, da v romunščini pomeni:
Buona živa — dober dan
Nainte — naravnost
Drapte — desno
Stnga — levo in kasneje še »Na zdravje« — na rok!
Čeprav brez karte (za vožnjo nazaj smo jo kupili), smo teh 240 km do našega Doke pripeljali brez nezgod že ob 22. uri. Vsi so nas že čakali, veselo snidenje mojih znancev s svojo žlahto. Torej vse, kar v nadalje povem o ljudeh in življenju tu, iz prve roke!
Spili smo steklenico »viskija«, ne oba kolega, ne jaz, ga nismo hoteli žaliti, saj se je hotel malo »pobahati«. Bila je namreč le steklenica od Balantaines, notri pa slabše vrste konjak. Se mu že revanžiramo, ako mu uspe priti k nam.
Romunija je po površini le malo manjša od naše države in meri 236.870 kv. kilometrov, prebivalcev pa ima približno toliko, kolikor je nas, torej 20 milijonov. Od tega je 6—8 milijonov Madžarov, ki so baje še bolj leni kakor Romi sami in jih zato ne marajo prav preveč, saj morajo delati še zanje. Tu se dela namreč vseh šest dni, na »gospodov dan« pa je treba kreniti še na udarniško, kjer se obira grozdje, koruza... Pri nas je to že mimo ali pa vsaj ni več moderno.
Vsa zemlja je last države, »kmetje« — bajtarji pa imajo le ohišnico, drugače pa delajo v zadrugah, privatne lastnine ni. Iz-države se ne sme (izjema so le športniki). Če pa ti uspe dobiti dovoljenje, pa gre, recimo, lahko le oče in eden od otrok, mati-žena in drugi otrok pa ostaneta za garancijo doma. Potni list (ako ga imaš), se čuva na policiji. Živi se zgolj od plače, zato ni pobude, da bi se poleg rednega dela še kaj premaknilo — doseglo. Privatne gradnje hiš ni, še staro propadajočo hišo ne moreš popraviti. Državno podjetje se teh gradenj ne loti, privatnikov in materiala za privatno gradnjo pa ni moč ne dobiti ne kupiti.
Zlatnine ni moč kupiti nikjer, ako hočeš z zlatim prstanom ovekovečiti ženitev, daš tri mesece pred »srečnim« dogodkom prošnjo na občino. Ako je ugodno rešena, dobiš potrdilo za nakup zlatega prstana. Res vesel začetek življenja v dvoje, sicer pa ljubezen ne pozna teh skrbi, zanjo ni meja!?
Menjava tuje valute se kaznuje s petimi leti zapora (kdo bi bil pri nas še na prostosti?), bojazen je velika, sicer pa ne rabijo deviz, saj ne smejo iz države. Red!
Plača znaša od 1300 do 3000 lejev, dacia pa stane 70.000 lejev, ter čakaš nanjo tri leta. Ker pa je inflacija velika in plačaš še obresti na posojilo, zgubiš med tem časom še nadaljnjih 7000 lejev. Kakor že rečeno, naprodaj je le dacia 1300, si pa lahko srečen, če pod zgoraj opisanimi pogoji lahko kupiš vsaj to.
Baje ima narod tudi precej dolge prste, ker za te vrste prekrškov ni ostrejših kazni (to so »preplonkali« od nas!)
Na vseh artiklih je nalepljena cena in velja po vsej državi enako. Ali je drago ali poceni, ugotovite sami, saj stane: bencin 4,50, belo črni televizor 3500 (barvne televizorje še nimajo, čeprav ste tekmo gledali v barvah), steklenica črnega vina 30 lejev, cigareti 4—8 lejev, ženska bluza z navadnim motivom — vezom 180 lejev. Trgovine nudijo vse, le kvantiteta in kvaliteta nista na taki višini, kakor smo že mi razvajeni. Dekleta še dosti nosijo minijke, kar me sploh ni motilo. Čudno, kaj?
' Mesto Galati, kjer smo bili dva dni, leži že skoro v delti Donave, ki je tu široka najmanj 1,5 km in ima ca.
■mim
300.000 prebivalcev, na sami meji z Rusijo, ki pa je obo jestransko hermetično zaprta. 20 km vzvodno pa 'ef mesto Braila, največje romunsko rečno pristanišče (P0-glejte na zemljevid, kje je to!)
NADALJEVANJE PRIHODNJIČ
16. zimske športne igre gradbenih delavcev Slovenije
PONOVNO V KRANJSKI GORI
Organizator GP Tehnika — Začetek tekmovanj 16. februarja
Za letošnje že 16. zimske športne igre gradbe1*^ delavcev Slovenije se je prijavilo 73 OZD iz gradbe' nih sindikatov, ki bodo tekmovale tako kot vsa* leto v veleslalomu in tekih. Komisija za šport in rth kreacijo pri RO SGDS je pri nekaterih disciplin glede na sklepe zadnjega zbora povečala oz. raz?\L starostne meje, tako da bo letošnji tekmovalni p1’0' gram naslednji:
Veleslalom: moški do 33 let moški od 33-40 let možki nad 40 let ženske do 30 let ženske nad 30 let Teki: ženske do 30 let ženske nad 30 let moški do 30 let
moški nad 30 let	. ^
Poleg tega pa bo tudi tokrat patruljni tek. k’ < kombiniran s streljanjem s tem, da se ta tek ne * kuje v skupni vrstni red.
Pri žrebanju za posamezne discipline naše e*’r niso imele posebne sreče, saj so dobile našle*1”" startne številke:
Stari”' ŠtevU*1'
58 1$
67
10 22
8
30
19
23
Z željo, da bi se kar najbolje pripravili, poZI’'. jj1 vse smučarje, da se udeležijo izbirnih tekmova J' bodo predvidoma 10. in 11. februarja na P°n
1
	Prijavljeno ekip
Veleslalom — moški	
do 33 let	71
od 33 do 40 let	60
nad 40 let	67
ženske	
do 30 let	49
nad 30 let	41
Teki — moški	
do 33 let	50
nad 33 let	45
ženske	
do 30 let	30
nad 30 let	26