December 1998 leto 5 številka 58 cena 100 SIT ■C BanRa Koper Tudi ženske znaj o vladati EXPRESS OPTIKA NOVOSTI ! Progresivne kontaktne leče. Najlažja očala na svetu T3 Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500 mEssnn ^ Dpsmn Pristaniška 33 Kongresni trg 9 Koper Ljubljana 066 272 461 061 214 156 Mestna optika je podjetje z najdaljšo tradicijo s področja pripomočkov za korekcijo in zaščito vida. Naša ponudba zajema celotno paleto storitev: - korekcijska očala - sončna očala - kontaktne leče - tekočine, etuii, vrvice in vsi ostali pripomočki. V ponudbi so zajete vse pomembnejše svetovno priznane blagovne znamke, kot so: Luxotica, Yves Saint Laurent, Giorgio Armani, Lacoste,Ray Ban, Police, Cottet, Zeiss, Rodenstock, Valentino, Country, Lastes. /atmEssnn DPSIKR NAGRADNI KUPON -10% Ob predložitvi kupona vam priznamo popust pri nakupu kateregakoli artikla iz našega prodajnega programa. Prepričljiva zmaga Brede Pečan v Izoli (v prvem krogu je dobila 63,25 % glasov ) in Vojke Štu-lar v Piranu (v drugem krogu se je pomerila s protikandidatom Klavdijem Mallyjem in prejela 66,05 % glasov) je pripeljala na krmilo lokalne samouprave na Slovenski obali še dve sposobni ženski. Družbo jima bo vsaj še eno leto delala Irena Fister, sedanja županja Mestne občine ]tt f ki ji je Ustavno sodišče za toliko časa podaljšalo mandat. Če odmislimo nekaj zmede in dvomov o sposobnosti in poštenosti dela v volilni proceduri v obeh občinah, je volilna kampanja potekala v okviru normalnega. Na Slovenski obali so volivci zaupali svoj glas še dvema pripadnicama ZLSD, ki so dale v ospredje socialne programe. Županje bodo imele nekaj več pooblastil, znebile se bodo lahko posrednikov v lokalni samoupravi, ki jih je prinesla politika, o tem kako bodo “gospodarile” pa je v sedanjih razmerah novega ključa razdelitve denarja po občinah, ni mogoče oceniti. Vsem trem županjam želimo veliko sreče. 25 novoizvoljenih članov Občinskega sveta Piran, na volitvah 22. 11.1998 Jana Jolja (LDS), Luciano Milok (ZLSD), mag. Josip Rugelj (SDS), Sebastjan Jeretič (Lista mladih), Marjan Jeretič (Lista za turizem), Drago Žerjal (DeSUS), dr. Milena Oblak Juh (LDS), Klavdij Mally (LDS), Rafael Dodič (Zeleni Slovenije), Jože Maver (SDS), Vojka Štular (ZLSD -županja, dobi zamenjavo), Sašo Šraml (LDS), Rado Bedene (LDS), Ugo Fonda (Zeleni Slovenije), Patrick Vlačič (Lista mladih), Rajko Ožbolt (ZLSD), dr. Peter Bossman (ZLSD), Ivan Dekleva (LDS), Rozana Špeh (SKD), Emil Grižon (ZLSD), Joško Joras (SLS), Bogdan Lulik (ZZP) ter predstavniki Italijanske narodne skupnosti;Sandro Kravanja, Luciano Monica in Alberto Manzin. NEPREMIČNINE GASSPAE, POSLOVANJE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI PE PIRAN Bolniška 1 Tel.: 066/747-153, 747-154 PE IZOLA Ljubljanska 41 Tel.: 066/647-218 & Srečno 1999 # Primorski utrip želi vsem bralcem srečno in uspešno 1999 Nove naložbe v Bernardini! Morski park že aprila 1999 Morski park - Laguna Bernardin je delovno ime za nov kompleks pokritih bazenov s skupno površino 1000 kv. metrov, kijih bo družba Hoteli Bernardin zgradila v pritličju pod hotelskimi sobami Hotela Bernardin. (Več na 6. strani) J 1.ustanovna seja novoizvoljenega občinskega sveta Piran Ponedeljek, 21. 12. 1998 ob 9.00 uri novoizvoljena Županja in občinski svetniki želimo vsem občankam in občanom občine Piran vesele božične praznike in srečno novo leto 1299 novoizvoljena Županja. Vojka Štular in novoizvoljeni občinski svetniki K tutti i eittadini del Comune di Pirano giungano graditi i nostri migliori auguri di un Buon Ratale e un Telice ffnno Ruovo 1999 J! neoletto Sindaco. Vojka Štular. ed i neoletti consigiieri comunali TERMEiH PALAČE Portorož Portorose Slovenija MESEC MASAŽ v Termah Palače V mesecu decembru vam nudimo vse vrste masaž V prazničnih dneh v petek, 25. 12. 1998 in 1 1 1666 ter vas vabimo tudi na nočno kopanje v Termah Palače, kjer boste ob pestrem animacijskem programu zaplavali v bazenih s tcrmo-mincralno vodo ali sc sprostili v savni in tepidariumu vse do 24.00 ure po ugodni ceni s 50% popustom. Vabljeni v Terme Palače Informacije in rezervacije: tel. (066) 747 360, 747 041 fj fl \ Pekarna Koper d.o.o. Pobeška 15,6000 Koper M L l N O T E S /"Tel. & fax: 066/ 31-303 Naj bo za božične in novoletne praznike vaša miza bogato obložena s pekarskimi in slaščičarskimi dobrotami Mlinotestove Pekarne Koper Srečno 1999 Srečno in uspešno novo leto 1999 Foto COlor laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 76 664 Foto COlor laboratory - Obala 41, Portorož - Izdelava fotografij, prodna fotografskega materiala In opreme IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIAIA IN OPREME - ur primorski u¥p Koper ni slovensko Kosovo Pritožba Občinskega sveta Mestne občine Koper na Evropsko sodišče za človekove pravice bo Slovenijo spravila v čudno luč Zgodovinsko glasovanje v Kopru. Pritožbe ne bodo nesli osebno v Strasbourg, ampak jo bodo kar poslali po pošti. Odgovor čez 4 leta? Na “zgodovinskem” glasovanju na 2. izredni seji Občinskega sveta Mestne občine Koper, 26. novembra 1998 v Kopi -j., so člani Občinskega sveta z večino glasov sprejeli sklep, da se pri Evropskem sodišču za človekove pravice sproži postopek za zaščito pravic iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter protokolov k tej konvenciji. Občinski svet je pooblastil županjo Mestne občine Koper Ireno Fister, da sproži ustrezne postopke za povrnitev vseh stroškov iz proračuna Republike Slovenije, ki so do 19. 11. 1998 nastali v zvezi z izvajanjem volilnih postopkov za izvedbo razpisanih rednih lokalnih volitev dne 22. 11. 1998 v Mestni občini Koper. Zahtevek se nanaša na povrnitev stroškov volilnih komisij in organizatorjev volilne kampanje. Občinski svet Mestne občine Koper (podpisan predsednik Lojze Peric) je svoje ugotovitve in sklepe na dobrih dveh in po! tipkanih straneh naslovil na predsednika republike dne 17. 9. 1998, ki podaljšuje mandat organom Mestne občine Koper, preprečuje izvedbo rednih volitev v organe Mestne občine Koper dne 22. 11. 1998, zaradi česar so republiška ter občinska in posebna občinska volilna komisija ustavile vsa volilna opravila in volitev v Kopru, 22. 11. 1998 ni bilo. Glede na navedeno ugotovitev so bili (tako Občinski svet) izpolnjeni pogoji za internacionalizacijo vprašanja preprečitve uveljavitve volilne pravice občanom Mestne občine Koper skupaj z drugimi državljani RS na dan volitev 22. 11. 1998. Ob upoštevanju dejstev, daje Ustavno sodišče najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, torej nad njim v državi ni več sodne instance in tako v RS ni zago-tovljnega pravnega varstva v primeru kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin - konkretno volilne pravice občanov Mestne občine Koper s strani najvišjega organa sodne oblasti -Ustavnega sodišča. In ker je bila preprečena izvedba volitev 22. 11. 1998 v organe MO Koper ter preprečena uveljavitev volje ljudi za življenje v enotni občini, izredni seji občinskega sveta MO Koper. Svetniki LDS so v celoti podprli stališča, računali pa so, da bi nastalo problematiko vendarle bilo mogoče rešiti doma. Občinski svetnik Denis Sabadin je dejal, daje večina pravno izobraženih ljudi takoj razbrala iz odločbe, da volitev v Kopru ne bo. Odstopil je tudi predsednik volilne komisije in začudilo ga je, zakaj tega dejstva ne obravnavajo. “Govorili smo tudi o državljanski neposlušnosti, na tej seji pa ni slišati niti besedica”, je dejal. “Sprašujem se, kakšen je cilj tega početja, kakšni bodo učinki, koliko bo to stalo in kaj pritožba na Evropsko sodišče pomeni, zlasti, ker se lahko zgodi, da lahko odgovor pričakujemo čez 3-4 leta. Pomembno je tudi, je dejal, kdo bo pravzaprav sprožil ta postopek. Občinski svet ne more biti stranka pred tem sodiščem! To je lahko le človek - posameznik! Damjan Vremec je prepričan, da so s to odločbo Ustavnega sodišča Koprčani postali drugorazredni državljani. V Kopru stranke v boju za oblast niso presegle svojih ozkih okvirov. Določene stvari so povezane z interesi strankarskih vodstev; napravijo korak nazaj, potem spet korak naprej. Vprašal seje, ali bodo v Kop- Javni protest na Titovem trgu v Kopru zoper odločbo ustavnega sodišča ni zalegel. Milana Kučana, predsednika DZ dr. Janeza Podobnika, Ustavno sodišče RS, predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, predsednika DS Toneta Hrovata, Republiško volilno komisijo ter ministra za področje lokalne samouprave mag. Boža Grafenauerja. Občinski svet Mestne občine Koper ugotavlja, daje Ustavno sodišče Republike Slovenije dne 19. 11. 1998 ob sprejetju sklepa o zavrnitvi pobude za oceno ustavnosti akta predsednika Državnega zbora o razpisu rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov (Uradni list št. 64/98) v obrazložitvi le -tega, prvič konkretno in nedvoumno povedalo, da 3. točka izreka odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-301/98 z demokratično izraženi na dveh referendumih, ter da se je Ustavno sodišče samo izreklo, da je za te primere pravno varstvo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, se pri Evropskem sodišču za človekove pravice sproži postopek za zaščito pravic iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter protokolov k tej konvenciji. Hkrati, kot smo zapisali, zahtevajo povrnitev stroškov za pripravo volitev iz proračuna Republike Slovenije. Vsi se niso strinjali s pritožbo Zaradi precej nerodnega stanja (spomnimo se shoda na Titovem trgu, pretesnih izjav, aktivnosti predsednikov Svetov KS, peticij, neuspešnih obiskov pri republiških organih, izjav vplivnih politikov in pravnikov), je Koper dejansko politično razbit. O tem smo se lahko prepričali tudi na 2. ru iz tega prišli močnejši? Glede stroškov, ki so nastali v zvezi s pripravami na volitve je menil, da jih morajo nositi kar sami. Na vsakega svetnika bi padlo kakšnih 300 do 400 tisoč SIT! Zakaj koprski svetniki niso odstopili, če jim je prenehal mandat? “Predlagam, da mi - svetniki odstopimo, ker nam je potekel mandat, sicer bomo pritrdili odločbi sodišča”, je dejal Damjan Vremec. Odgovora ni dobil. Jožef Horvat seje vprašal ali je volilna komisija (verjetno zadnja) bila organ Mestne občine Koper? “Naredimo povzetek. Smo gradili naše odločitve na zmotnem stanju”. Ljudje so v dobri veri napravili stroške in lahko tožijo Občinski svet. Vprašal seje tudi, kdo je torej tisti, ki lahko jamči za stroške? Ustavno sodišče svojih odločb praviloma ne komentira Na izrecno vprašanje novinarja Primorskega utripa na letošnjih Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu, če lahko predsednik Ustavnega sodišča javno komentira odločbo Ustavnega sodišča U-I-301/98 glede Kopra, je (takratni) predsednik Ustavnega sodišča Lovro Šturm dejal, da Ustavno sodišče svojih odločb in sklepov ne komentira, zlasti ne, če jih, kot je bil koprski primer, spremlja polemika. Prvo zgodovinsko glasovanje visokega organa lokalne skupnosti -Občinskega sveta Mestne občine Koper na 2. izredni seji v Kopru 26. novembra 1998 o pritožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice bo šlo v zgodovino. Se bo Zgodilo to kar nekateri že napovedujejo, da bo Mestna občina Koper dobita 4 lepe podeželske mladiče še preden bo prišel odgovor iz Strasbourga? FOTO: FK - Primorski utrip Obalni sindikat upokojencev IZJAVA Na seji Sveta Sindikata upokojencev, 7. 12. 1998, smo ponovno razpravljali o obdavčevanju pokojnin, prejetih iz Italije. Z ogorčenjem smo ugotavljali, da so bili vsi naši dosedanji napori pri dokazovanju nepravilnosti ter vse naše pobude do Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstva za finance, brezplodna. Kakršnokoli odločanje in spreminjanje obstoječega načina davčne napovedi, ki velja od leta 1992 (uradna tolmačenja državnih institucij, Ministrstva za finance, Davčne uprave) brez argumentiranih dopolnitev oziroma sprememb, ne pride v poštev. Navodilo Republiške uprave za javne prihodke iz leta 1992 opredeljuje, da davčno osnovo predstavlja pokojnina ter dodatek do minimalne pokojnine (integrazione al minimo), preračunano v SIT, in ne kot zahteva drugo tolmačenje istih predstavnikov države. Menimo, daje tak različen način tolmačenja v nasprotju z načeli pravne države. Zato so se nekateri člani našega sindikata zatekli po pravico na sodišče. Ali bo tako dvoumno razlaganje zakona trda osnova za socialni mir v naši demokratični družbi? Imamo možnost, da si poleg pravice na sodišču izborimo tudi pravico na ulici? Od države pričakujemo, da tako pomembnega in občutljivega področja ne more in ne sme prepuščati različnim razlagam besed, temveč ga mora tudi zakonsko urediti. V nasprotnem primeru bomo imeli upokojenci (z italijanskimi pokojninami in brez njih) občutek, da bo država ob praznem proračunu poiskala zopet drugačno dvoumno tolmačenje, da si z upokojenčivimi davki napolni prazno blagajno. Predsednica Obalnega sindikata upokojencev Laura Štemberger PRODAJA MODNIH OBLAČIL Jftad&uzfo /Zčuttčzfcle Obala 4c Bernardin 6320 Portorož Tel. 066/746-433 i/i fied/evsiun /n jrečste '/V&ew /efo ! 1099 V naši trgovini Moderato Cantabile v trgovski ulici Bernardin nudimo bogat izbor ženske konfekcije slovenskih proizvajalcev MURA, LEONA, LABOD-ELLA VIVALDI, za vse okuse in priložnosti. V mesecu dcccmbruše posebna ponudba, 20% novoletni popust za vse nakupe s plačilom v gotovini. »••* »* * «•«•i«•«•t« « « «« «•«••••«««« Mag. Vilma Milunovič Urad za finance in družbene dejavnosti Občine Piran Občinske finance doslej niso Me ugrožene Tekoči prilivi proračunskih sredstev Občine Piran so v načrtovani višini, praviloma sorazmerni z odlivi, medtem ko že beležimo izpad investicijskih prihodkov. Vilma Milunovič, načelnica Urada za finance in družbene dejavnosti v Občini Piran velja za pravo malo “železno” Ladv. Nemalokrat se v obilici zahtevkov proračunskih porabnikov znajde med Scilo in Karibdo, kako uravnavati tinance, zadostiti sklepom organov, delovati v okviru možnega, zagotavljati tekočo likvidnost, brzdati prenapete zahteve in - ostati dobra finančnica. Vilma Milunovič je v letošnjem poletju dosegla še en svoj pomemben cilj. Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je zaključila magistrski študij - program Managementa v javni upravi. Uspešno je zagovarjala temo z naslovom: Financiranje razvoja občin z nedavčnimi viri, kar je bil zanjo kot občinskega financarja še poseben izziv, zlasti tudi zato, ker so z novelo zakona o financiranju občin, sprejete nekatere spremembe, ki niso najbolj v prid občini Piran. Vedno večje potrebe in omejene možnosti. To je sedaj resničnost pred katero se ne da zbežati. V vaših študijah ste poskušala nakazati najboljše poti? “ Poglavitni del financiranja proračuna občine temelji na davčnih virih in prav zaradi razkoraka rastočih potreb in omejenih finančnih možnosti, sem iskala možnost kako dejansko zakrpati to vrzel tudi tako, da poiščemo vire zunaj davčnih dajatev. Nalogo sem uspešno zagovarjala in komisija jo je ocenila kot dobro osnovo za nadaljnje raziskave. Poanta moje raziskave je bila iskanje možnosti kako skrbeti za razvoj občine, ne da bi dodatno obremenjevali davkoplačevalce. Ne mislim, da je možno financirati razvoj občine absolutno brez davkov, ampak razrešiti sem hotela vprašanje kako se lahko ta vidik doda k tej trdi davčni osnovi. Tu se da marsikaj storiti. Prek možnosti zadolževanja za financiranje investicij, projektnega financiranja, instituta koncesij.” V občinski upravi ste, kot vem, sedaj edina s tako visokim akademskim naslovom, prva po obvladovanju znanj o financah, popoldne pa celo predavate. "To bo že res, vendar je tu najprej Pomembna funkcija, ki jo opravljam v upravi. Mislim pa da akademski naslov ne bi veliko pomagal, če ne bi imela tudi dobrih sodelavk in sodelavcev. Uspehi so odvisni pred-vsem tudi od timskega dela. Na Visoki šoli za Management sem asistent in s tem si poskušam ohraniti pridobljeno znanje, da ne zakrni znanje.” Kako je v piranski občini z uresničevanjem proračuna. Je občina res pred bankrotom? Takšen nevsakdanji naslov z mastnimi črkami, seveda z obvezno novinarsko varovalko (vprašajem), smo namreč lahko prebrali na prvi strani Primorskih novic. Letos poleti ste Občinskemu svetu posredovali poročilo o realizaciji oziroma izvajanju proračuna občine Piran za obdobje januar - september 1998. Občinski svet je bil s poročilom zadovoljen. Nikjer ne duha ne sluha o bankrotu. Kako izgleda stanje tik pred zaključkom leta? Je občina v proračunskih okvirih ali je šlo zares malo mimo? “Glede proračuna bi lahko ocenila, da so tekoči prilivi proračuna sorazmerni in pritekajo nekje v načrtovani višini. Investicijski prihodki pa zaostajajo in so realizirani okoli 50 -odstotno glede na načrtovano. Izvajanje proračuna poteka tako, da se vse tekoče naloge izvajajo nemoteno. V tekočem letu smo pravzaprav prevzeli že nekaj novih dodatnih nalog (prenos Sklada ljubiteljske kulture na občinsko raven iz Republiškega sklada, dodatne nove obveznosti za Turistično združenje Portorož, G.I.Z. Občine Piran). V teh okvirih, seveda ob uravnavanju dinamike prilivov, uspemo poravnavati naše obveznosti. Kot sem že dejala, drugačna pa je slika pri rcaliziranju investicijskega dela proračuna Občine Piran. Izvajanje je vezano na razpoložljive investicijske prihodke. Ocenjujem, da je bil investicijski program mogoče previsoko zastavljen. To je pač stvar političnih razmer v Občinskem svetu. Naša naloga je, da potem uravnavamo operativno izvajanja v mejah tistega kar je možno in realno. Pretežni del investicijskih odhodkov predstavljajo tudi sredstva za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ki so po novem sestavni del proračuna. Program za opremljenje stavbnih zemljišč je pravzaprav najbolj intenziven program investicijskega delovanja občine.” Je občina res imela blokiran žiro račun in ali ji grozi proračunski minus? “Občina ni imela blokiranega žiro računa! Mi delamo na tem, da proračunskega minusa ne bi bilo, zato pač prilagajamo dinamiko izvajanja vseh nalog razpoložljivim virom. Eno je uravnavanje likvidnosti na kratek rok, drugo je pač uravnavanje razvoja in nalog dolgoročno - in če gledam s tega vidika - uravnavati občinske finance ne pomeni le skrb za tekoče prilive in odlive, ampak je to predvsem skrb za ohranjanje možnosti dolgoročno naravnanega razvoja.” Tukaj se nam zdi zelo pomembna vaša osebna avtoriteta. Verjememo, da so pritiski s strani proračunskih porabnikov močni in stalni. Ali uspete vse to uravnavati in zadostiti vsem potrebam? “Nesporno je, da je pritisk na čim- večjo tekočo porabo vsak dan v razkoraku z možnostmi. Najlažje bi bilo ljudem, ko pridejo, odvezati malhico in odobriti vse kar potrebujejo. Kaj pa potem jutri? Mislim, da je vizija občine prevsem ta, da tudi jutri zagotovi stabilne pogoje za svoj razvoj in da zagotavlja razvoj vseh tistih lokalnih javnih služb, kijih mora zagotavljati po zakonu. Občinskim organom je zato treba pripraviti ustrezne predloge tako, da se na osnovi argumentov lahko odločijo pravilno in potem sprejmejo program ter proračun.” Kdo je vaš najbližji sodelavec ali koordinator v tem poslu, če ga tako imenujemo? “Moram reči, da brez sodelovanja vseh kolegov in brez timskega dela v danajšnih pogojih in vihravih spremembah, ne bi šlo. Kar se tiče stroke delamo timsko in prediskutiramo stvari z delavci v upravi. Moj nadrejeni je Župan. Koordinacija pa so vsi organi, Občinski svet, Nadzorni odbor, vsi odbori, ki morajo “premleti” strokovne materiale. To so neobhodne poti za pripravo in odločanje.” Na letošnjih soočenjih za župana piranske občine so nekateri kandidati operirali s številko, da je naša občina v zadnjih letih precej nazadovala; v družbenem bruto produktu naj bi z nekdanjega 4. mesta zdrknila na 34. mesto! Lahko to komentirate? “Moram reči, da politične kampanje nisem spremljala. Zelo zanimivo pa bi bilo vedeti odkod takšni podatki. Statistika namreč že od leta 1990 ne vodi več tovrstne evidence po posameznih občinah ampak le za državo kot celoto. Mislim, da to ne drži. Po poprečni plači na prebivalca je naša občina vsa- leta na vrhu lestvice, prav tako je padla stopnja brezposelnosti” Že nekaj časa se govori in piše o nekakšnih grozečih nepredvidenih obremenitvah občinskega proračuna. Občina naj bi imela kup nekakšnih tožb. (SCT - Fiesa, stara bolnišnica v Piranu, Stavbenik itd.) Nekateri govorniki ali pisci so že kar precej natančni. Govorijo o 25 milijonih mark nakopičenih spornih terjatev, ki bodo zdaj zdaj pokopale občino Piran? So piranske občinske finance ogrožene? Mislim, da ste kot finančnica občine najbolj primerna oseba, ki bi lahko javno odgovorila na to vprašanje. Ali imate na vaši mizi kakšen sodni plačilni nalog, sklep in podobno? “Jaz bi se distancirarala od tega kar je bilo izrečenega na volilni kampanji. Nepredvidene stvari so vedno, sploh pa v financah. Dejstvo je, da se v financah po naravi bolj ukvarjamo s terjatvami kot z dolgovi. Za slednje poskrbijo drugi. Občina je imela nekaj takih primerov. Nedavno je bila predložena izvršba na enem občinskem žiro računu, vendar do blokade računa ni prišlo, ker izvršba ni bila izpeljana pravilno. Resje, da zoper bivši Sklad stavbnih zemljišč in Občino kot njegovega pravnega naslednika, “stoji” pravnomočna zadeva (SCT) v znesku 5 (pet) milijonov SIT (ne mark , op. p.) In jo bo po mojem mnenju treba plačati.” Je to edina zahteva, ki ste jo vi kot oseba, odgovorna za finance, prejela na mizo v izplačilo? “Rešujemo še eno zadevo na osnovi pravnomočnega sklepa sodišča. Gre za zemljišče na območju TPC Lucija. Stavbenikova terjatev do občine znaša okoli 20 milijonov tolarjev, vendar sem prepričana, da se bomo sprazumeli in dogovorili o ustrezni poravnavi dolga.” V zvezi z bolnišnico, ki jo je občina prodala in denar sicer koristno naložila, nimate nič na mizi? “Vse zadeve so še v postopku, v sodnih procedurah. Dokler niso pravnomočne se o tem ne kaže pogovarjati. Tudi če bo sodba dokončno pravnomočna, sem prepričana, da bo občina našla ustrezno rešitev - in ne bo bankrotirala, kot se nekateri trudijo prikazovati.” Bi občinski proračun prenesel vse napovedovane obremenitve, če bi do njih prišlo? “Ne vem na katere mislite.” Recimo bolnišnica, 2 milijona mark? “Zadeva še ni zaključena in po našem prepričanju je občina pravilno ravnala.” Novela zakona o finaciranju občin je prinesla veliko novosti. Kaj se nam obeta? spremembe zakona o financiranju občin so praktično pisane na kožo šibkim občinam. V bistvu izvršujejo tendenco izenačevanja ravni k poprečni javni porabi na prebivalca v Sloveniji kar je z vidika države po svoje razumljivo, za našo občino Piran pa je to velik korak nazaj! Občina Piran ima namreč visoko razviti javni standard in tudi visoko poprečno porabo na prebivalca in smo glede teh meril na vrhu lestvice v Sloveniji. Glede na to, da tudi ustvarimo kar 40 % lastnih prihodkov (zunaj tistih odstopljenih državnih virov), pomeni ta novela zakona za občino Piran kar krepko zniževanje poprečja. S to spremembo zakona bo država, z novim proračunskim letom, v bistvu izenačila status večine občinskih prihodkov tako, da bo občina v okviru tako imenovane primerne porabe v bistvu zajela večino svojih dosedanjih davčnih prihodkov. Prosto bo razpolagala samo s tistim delčkom prihodkov od upravljanja s premoženjem, kar pa v občinskem proračunu pomeni zelo majhen delež. Torej pri enakih izhodiščih za izračun te primerne porabe (podlaga so število prebivalcev, površina, dolžina cest itd.) in pa glede na to, da ima naša občina razvit javni standard z velikim številom šol, vrtvcev, kulturnih institucij in ustanov, smo mi preprosto hendikepirani. Občina tudi nima nobenega priznanega posebnega statusa, niti da je obmejna, obmorska, niti glede narodnosti (manjšina). Vse to pa za občini vsekakor predstavlja dodatne stroške.” Kaj drugega verjetno s strani finančnega ministrstva ni bilo za pričakovati. Imamo množico občin, birokracija se je povsod do sitega razrasla. Kaj boste predlagali občinskemu svetu, novemu Županu, da bi obložili situacijo? Se bo treba odreči kakšnemu že zastavljenemu cilju, investiciji? “Nesporno je, da bo potrebno te spremembe oziroma učinke novega zakona upoštevati pri pripravi proračuna za naslednje leto.” Noveli zakona o finaciranju občin in zakona o lokalni samoupravi sta vam verjetno naložili nove naloge? “Zakon prinaša nekaj dodatnih nalog in tudi obveznosti. Konkretno na področju turizma in kulture. Celotno delovanje , finaciranje in organizacija kulturnih zavodov se kar naenkrat padalsko prenaša na občino. Mislim, da bi to moralo biti urejeno s sistemskim zakonom, ne pa kar tako v nekih členih zakona, ki imajo čisto drugo materijo. Zdi se mi, daje občina kar tako na pamet, na horuk, dobilia nekaj novih nalog, zaradi tega pač, ker država še ni dogovorila nacionalnega kulturnega programa in se še ne ve kaj bi s tem. To za razvoj teh dejavnosti zagotovo ni dobro.” Izterjava taks in najemnin ni najbolj učinkovita? “Glede na to, da je cel sistem v trans-formaciji, je tudi tu zadeva dokaj problematična in mislim, da bomo pri izterjavi občinskih dajatev še naprej imeli hude težave. Občina, ki pobira dajatve (ne davke) je v primerjavi z državo, ki pobira davke, v podrejenem položaju. V prvem delu davčne reforme so na občine nekako pozabili in občinske dajatve spravili v sekundarni tir. Večina občinskih dajatev ni tretirana enako kot davki predpisani z zakonom. Ni avtomatizma izterjave, pritožba lahko zadrži izvršbo. Poleg tega ni enotno sistemsko urejeno pobiranje davkov in občina se mora od primera do primera, ad hoc, odločati kako bio izterjevala dajatve. Predvsem mislim, da mora biti vzpostavljena dobra komunikacija med davkoplačevalci in javno institucijo, kar je z lokalno samoupravo možno zagotoviti. Le tako bomo zagotovili stabilnost in davčni red.” Nedavna nesreča, ko je pogorela stavba KS Portorož, odpira tudi vprašanje, ali je občina dolžna finacirati prenovo stavbe. Primorski utrip je v zvezi s tem vprašanjem objavil krajšo anketo. Večina bralcev, ki je odgovorila na anketo meni, da bi sredstva za sanacijo stavbe morata zagotoviti občina. Ali je občina dolžna sanirati stavbo Krajevne skupnosti Portorož? “Mislim, da so relacije jasne. V občini Piran je krajevna skupnost samostojna pravna oseba in deluje kot ožji del lokalne samouprave. V skladu z odločitvami občinskega sveta, akti KS ter občinskim statutom, je opredeljeno kako je s premoženjem krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti imajo v lasti premoženje, ki ga uporabljajo za opravljanje svoje dejavnosti. Z vsem občinskim premoženjem in premoženjem KS se gospodari pod posebnimi pogoji, kajti gre za javno premoženje. KS lahko premoženje pod določenimi pogoji, v skladu z akti in zakonom, tudi odtuji. Glede KS Portorož je zadeva enaka. KS Portorož je lastnik stavbe. Skrbeti mora za svojo lastnino kot dober gospodar, za javno lastnino še posebej in seveda v okviru tega zapadejo tudi takšni primeri kot je požar. Vsak lastnik mora imeti svoje premoženje zavarovano in iz tega naslova lahko potem črpa izplačila za nepredvidene in neželjene okoliščine. Seveda je občina tukaj, da pomaga v okviru svojih možnosti in pristojnosti. Župan je že odobril milijon tolarjev intervencijskih sredstev. Dokler pa ni odločitve lastnika kako in kaj s stavbo, se občina ni mogla vpletati to zadevo. Mislim pa, da se o načinu reševanja tega problema že pogovarjajo vsi akterji in da se bo našla ustrezna rešitev.” Franc Krajnc Reforma plačilnega prometa ^ Postopen prenos ZR pravnih oseb v banke Nosilci obstoječega in novega plačilnega prometa se že dogovarjajo o začetku prenosa računov pravnih oseb v banke. Predvidoma naj bi se prenos začel sredi prihodnjega leta. Tako bi v letu 1999 že lahko tolarski plačilni promet opravljali na osnovi novega bančnega (transakcijskega) računa. Da pa bi prehod potekal čim bolj preprosto in postopoma, bodo pravne osebe v prehodnem obdobju lahko imele oba računa. Račun pri Agenciji RS za plačilni promet (APP) pa se bo počasi dokončno preusmeril v bančnega. Uprava Banke Koper DD je v začetku decembra vsem pravnim osebam na njihovem območju poslavanja poslala dopis s katerim jih obvešča o nekaterih podrobnostih reforme plačilnega sistema, katerega cilj je tudi prenos računov pravnih oseb v banke. Produkt samoupravnega socialističnega reda z družbeno (nikogaršnjo) lastnino v naši bivši skupni domovini Jugoslaviji - SDK (Služba družbenega knjigovodstva) z njenima naslednicama, ki sta dobili nekakšne kozmetične popravke imen; Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje in pozneje Agencija RS za plačilni promet, bo tako kot mnogi potrebni nesmisli, odšel v pozabo. V zahodni Evropi že dolgo poznajo le plačilni sistem prek bančnih ustanov. Prenos plačilnega prometa v banke je, kot pravijo, v polnem teku. Trenutno potekajo priprave na prenos žiro računov pravnih oseb v banke, Slovenija pa se tako tudi na tem področju približuje standardom, veljavnim v EU. Slovenske banke so se za izvajanje plačilnega prometa povezale s SWIFT mrežo in ločeno računalniško mrežo, ki omogočata v primerjavi s sistemom Agencije za plačilni promet (APP) kakovosten in hiter servis. Za plačila velikih vrednosti in nujne naloge so organizirali sistem Bruto poravnave v realnem času, za manjša redna plačila pa je vzpostavljen sistem Plačil malih vrednosti - žiro kliring. Vsi podatki o plačilnih nalogih med bankami se izmenjujejo po SWIFT standardih, ki so v uporabi v mednarodnem plačilnem prometu. Od 22. okotobra se plačilni promet med fizičnimi osebami, ki imajo odprte račune pri bankah, odvija prek sistema plačil malih vrednosti. Tako imenovani žiro kliring omogoča izvajanje žiro računa oziroma kreditnih plačilnih nalogov malih vrednosti iz naslova plačilnih storitev, ki jih opravlja banka za svoje komitente. V Banki Koper pripravljajo ponudbo V Banki Koper pripravljajo ponudbo, s katero želijo doseči pravi na- men reforme - uskladiti domači plačilni promet z evropskimi standardi , hkrati pa želijo prednostim dosedanjega sistema dodati še nove, kijih lahko ponudita le sodobno bančno poslovanje in razvita tehnološka podpora. V pismu, ki so ga poslali bodočim komitentom naštevajo nekaj temeljnih prednosti svoje ponudbe; združitev plačilnega prometa z ostalimi bančnimi storitvami in celovito spremljanje komitenta pri vseh finančnih potrebah, stimulativno upoštevanje celotnega poslovanja pri opredeljevanju stroškov plačilnega prometa, razpolaganje s sredstvi (gotovinskimi in negotovinskimi) na računu vseh pooblaščenih enotah in tako naprej. Pripravlajo pa tudi nov standardiziran plačilni nalog z možnostjo avtomatske obdelave. Banka Sloevnije je Banko Koper DD uvrstila med banke, ki se sedaj v projektiranju novega sistema aktivno vključujejo s testiranjem posameznih faz prehoda iz obstoječega na novi plačilni sistem. Precejšen zalogaj za banke? Po podatkih nekoliko strejšega datuma je samo na območju Izole, Kopra in Pirana okoli 2700 pravnih oseb (delniških družb, družb z omejeno odgovornostjo...), ki imajo sedaj ŽR pri APP. Banke bodo morale dnevno opravljati na tisoče plačilnih tran-skacij in vzporednih evidenc, kar bi verjetno predstavljalo prehudo dodatno breme za že zaposlene šalter-ske delavce, ki ponekod (na primer v Luciji) ob plačilnih dnevih z zadnjimi močmi skrajšujejo dolge vrste. Verjetono bodo delavci APP, če jih ne bo pobrala k sebi davčna uprava (nekaj jih je že), dobrodošli v bankah? V prehodnem obdobju bodo pravne osebe lahko imele dva žiro računa: “stari” žiro račun podjetja in nov -transakcijski račun. Račun pri APP pa se bo počasi, morda že v letu 1999 dokončno preusmeril v bančnega. V Banki koper so prepričani, da bodo uvedbo novega plačilnega sistema pričakali dobro pripravljeni. Predsednik uprave Banke Koper DD Vojko Čok pa je na koncu zapisal, da bodo komitente o pripravah v zvezi z prenosom žiro računov, sproti obveščali. Franc Krajnc Januarja 1999 naj bi začeli urejati peš pot Piran - Fiesa V teh dneh bi moral biti v Uradnem listu RS objavljen javni razpis Občine Piran za izbiro izvajalca brez omejitev za gradbena dela, potrebna za ureditev peš poti Piran - Fiesa. Sklep o tem je že sprejel župan Franko Fičur. Gre za skupno ocenjeno vrednost vseh del v znesku 8 milijonov tolarjev. Izbran ponudnik bo moral začeti z deli januarja 1999, dokončanje del pa je predvideno aprila 1999. Razpisno dokumentacijo je možno zahtevati do 22. 12. 1998 do 12.00 ure. Za razpisno dokumentacijo je treba nakazati 10.000 SIT. Ponudbe je treba predložiti v tajništvu Urada za občinsko premoženje in gospodarske javne službe Občine Piran, Tartinijev trg 2 (soba št.8) najkasneje do 11. 1. 1999 do 12. ure. Datum odpiranja ponudb je 12. 1. 1999 ob 9.00 uri v mali sejni dvorani Občine Piran. Naročnik (Občina Piran) bo vsa razpisana dela oddal v paketu enemu izvajalcu, ki lahko, kot so zapisali, angažira podizvajalce skladno s pogoji iz razpisne dokumentacije. Ponudniki lahko dobijo dodatne informacije na Uradu za občinsko premoženje in gospodarske javne službe Občine Piran. HIT zaprosil za dodelitev petih koncesij Novogorški HIT je že 26. novembra 1998 na Vlado Republike Slovenije naslovil vlogo za dodelitev koncesij za vseh pet lokacij, kjer sedaj delujejo Hitove igralnice; Perla in Park v Novi Gorici ter Casinoji v Kranjski Gori, na Otočcu in v Rogaški Slatini. Odgovora o tem ali ima lahko (ena) delniška družba kar pet koncesij še menda niso prejeli. Družba želi kar najhitreje pridobiti nove zmogljivosti in izboljšati pogoje poslovanja. Zato nameravajo razširiti zmogljivosti sedanjega igralniško zabaviščnega kompleksa Perla in pričeti z gradnjo poslovne stavbe v Novi Gorici, v kateri bo dobila prostore Banka Vipa. Ta ima sedaj poslovne prostore v kompleksu Perla. Družba za prirejanje posebnih iger na srečo HIT je pred časom kupila Hotel Relax v Kranjski Gori, v katerem že uspešno deluje Hitova igralnica. Prihodnje leto pa naj bi dokupili še nekaj zemljišča ob hotelu. Nakup in dopolnitev Hitovih kranjskogorskih turističnih zmogljivosti pa družbi narekuje tudi ustanovitev poslovne enote družbe, ki dobi ime HIT Hotel Casino Kranjska Gora. Silvan Križman, predsednik uprave HIT je člane nadzornega sveta družbe obvestil, da je HIT že 26. novembra na Vlado RS naslovil vlogo za dodelitev koncesij za vseh pet lokacij, kjer sedaj delujejo Hitove igralnice. Člani nadzornega sveta HIT bodo predvidoma še v tem mesecu obravnavali strategijo razvoja družbe v naslednjih letih ter sklepali o investicijskih projektih. Obveljal prvotni statut HIT, ki narekuje le dvo-člansko upravo Na 2. seji skupščine HIT ( 8. decembra) delničarji oziroma njihovi zastopniki, niso sprejeli predloga manjšinskega delničarja. Slovenskega odškodninskega sklada, da se s spremembo statuta HIT poveča število članov uprave družbe. Tako ostaja v veljavi dosedanji statut družbe HIT, na podlagi katerega ima družba v svoji upravi še naprej samo dva člana; predsednika uprave in delavskega direktorja. 7Jcs//< poi/icr/asjfvc/iiKC/H S/i /leefiefniAcm Jr/r/zr /9.9.9 Radie Rertcrež Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja (88,3 Mgh) Portorož. • Veliko dobre glasbe • Servisne informacije s področja turizma in pomorstva Izkoristile možnost oglaševanja! Telefon: 066/778-031 Telefax: 778-034 Soline v novi pravni obleki Uprava Droge Portorož se je zaradi evidentnih stroškov oziroma izgube pri pridelovanju soli in nadaljnje skrbi ter odgovornosti za soline, odločila sama ustanoviti hčerinsko družbo z omejeno odgovornostjo, ki bo v 100 - odstotni lasti Droge d.d. in bo opravljala to dejavnost. Že v prejšnji številki Primorskega utripa smo v članku pod naslovom “Obvarujmo soline pred propadom” zapisali, da se s tem obsežnim naravnim rezervatom nekaj dogaja. Podrobnosti o namerah, kaj in kako s slolinami, so predstavniki Droge Portorož pojasnili na novinarski konferenci in novoletnem sprejmu za novinarje 3. decembra v Rotondi Grand hotela Palače v Portorožu. Povedali so, da je vprašanje “gospodarskega življenja” solin, s tem pa tudi poslovanje družbe Droga d.d., kljub dolgoletni pripadnosti in tradiciji, v današnjih gospodarskih razmerah postalo boleč problem. Uprava družbe je že nekajkrat apelirala na pristojna ministrstva Republike Slovenije, ki pa razen načelnih strinjanj, daje potrebno začeti z reševanjem aktivnosti te problematike, vsebinsko ni storila ničesar. To je menda tudi eden od vzrokov zakaj se je Droga d.d. odločila ustanoviti hčerinsko družbo, ki jo bo poskušala držati pri življneju kakšnih šest mesecev, potem pa se bo videlo... S strani države, ki je 23. 3. 1996 z Zakonom o lastninjenju spomenikov in znamenitosti postala lastnica Krajinskega parka Sečoveljske soline, tako vse do sedaj ni bila izkazana večja zavzetost in pripravljenost za reševanje te problematike, navajajo v Drogi. Prav tako je bila izključena vsakršna komercializacija solin in možnost finančne podpore. Dejstvo pa je, da je Republika Slovenija v skladu z določbami Zakona o okolju dolžna ohranjati in obnavljati pestrost ter kulturno in estetsko vrednost krajine in naravnih vrednot, kar pravzaprav predstavlja enega izmed temeljih ciljev varstva okolja. Opustitev solin bi pomenila ekološko katastrofo! V Drogi d.d. Portorož ocenjujejo, da se območje Sečoveljskih solin lahko obdrži le, če se dejansko uporablja za pridobivanje soli, redno vzdržuje in obnavlja s solinarskim delom. Opustitev vzdrževanja solin bi namreč pomenila pravo ekološko katastrofo! Očitno pa je, da ta etični problem v tem trenutku skrbi le podjetje Drogo d.d. Portorož? Poslovni rezultati solne dejavnosti katastrofalni? Poslovni rezultati solne dejavnosti so iz sezone v sezono konstantno katastrofalni, bodisi zaradi proizvodnje solin (mokra in solinarstvu nenaklonjena poletja), kot tudi z vidika prodaje soli za posipavanje cest v zimskem času zaradi milih zim. Letošnji pridelek soli je bi izjemno skromen (blizu 5 tisoč ton soli). Ugotavljajo, da je za delničarje delniške družbe povsem nesprejemljivo in nepošteno, da Droga d.d. nenehno kompenzira izgube, vlaga v krajinski park ter tako skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine brez kakršnihkoli bonitet, bodisi z oprostitvijo plačila določenih dajatev, ali morebiti ponudbe kakršnihkoli drugih olajšav. Na vprašanje novinarja Primorskega utripa, ali so se morda v solinah na nekaterih področjih zainvestirali, kot smo slišali od delavcev, je generalni direktor Droge d.d. Portorož Matjaž Čačovič dejal, da v solinah ni šlo za nobena obsežna ncosnovana, marveč običajna vlaganja. Poziv vladi za ustanovitev skupnega podjetja Zaradi omenjenega pritiska s strani lastnikov delniške družbe je uprava Droge d.d. pozvala Vlado Republike Slovenije k ustanovitvi skupnega podjetja, ki bi se ukvarjalo z dejavnostmi, povezanimi s solinami in gospodarskim izkoriščanjem naravnih bogastev. Soline namreč ne morejo preprosto samo obstajati, saj bi brez ustrezne obdelave propadle! Pristojni organi ta tak predlog, kot navajo, niso reagirali. Sečoveljske soline so bile leta 1993 kot mokrišče pokarjinskih in ekoloških vrednot uvrščene na seznam Ramsarskih lokalitet. Slovenija je konvencijo ratificirala in se s tem obvezala, da izdela načrt upravljanja za zavarovano območje. Država je aprila 1996 ustanovila Nacionalni odbor za Ramsarsko konvencijo, šele aprila 1998 pa seje odločila pričeti z izdelavo načrta upravljanja Sečoveljskih solin, ki naj bi bil dokončan do konca tega leta. Za pripravo načrta upravljanja so zadolžili projektni svet, ki sc je prvič sestal šele v začetku decembra. Tako ni pričakovati, da bi lahko bilo v letošnjem letu sploh še kaj storjenega za reševanje problematike statusa in upravljanja solin. Akterjev pa se okrog tega vrti kar nekaj. Uprava Droge d. d. Portorož se je tako zaradi bolj jasnega pregleda stroškov, oziroma izgube iz naslova dejavnosti pridelave soli in nadaljnje skrbi ter odgovornosti za soline, kot dober in vesten gospodar, odločila sama ustanoviti hčerinsko družbo (z omejeno odgovornostjo) v 100-od-stotni lasti Droge d.d. Portorož, ki bo poslej opravljala omenjeno dejavnost. Trenutno potekajo aktivnosti za registracijo omenjene firme na pristojnem sodišču. Droga d.d. bo tako edini ustanovitelj in lastnik novoustanovljene družbe. Ali bo Droga še naprej, predvsem pa kako dolgo, krila izgubo povsein sodeč negospodarne dejavnosti pri' dobivanja soli, bomo šele videli. FK stran 5 Casino Portorož d.d. bo pomagal pri prenovi hotela Maestoso v Lipici Predsednik uprave portoroškega Casinoja Aldo Babič in direktor Kobilarne Lipica mag. Milan Božič dr. vet. med., sta 24. novembra 1998 v hotelu Maestoso v Lipici slovesno podpisala pogodbo o medsebojnem sodelovanju in obveznostih pri prenovi hotela Maestoso v Lipici. V pogobi so med drugim zapisali, da bo dellniška družba Casino Portorož., ki ima v hotelu Maestoso najete prostore v katerih deluje njihova enota Casino Lipica, Kobilami Lipica vnaprej plačal najemnino za 25 let in tako omogočila prenovo že precej zdelanega hotela Maestoso, ki so ga tam zgradili leta 1971. Skupno vrednost investicije ocenjujejo na 340 milijonov SIT. Lastniških problemov ni, ker sta Kobilama Lipica in Casino' Spalni del naj bi začeli prenavljati takoj po novem letu in upajo, da bodo prve goste v sodobno urejenih sobah lahko sprejeli že za Veliko noč. Predsednik druže Casino Portorož Aldo Babič je dejal, da jih je k tem projektu vodilo predvsem dejstvo, da naj zelena oaza Lipica dobi sodoben hotelski kompleks s polepšano in seveda tudi sodobno igralnico. To je med drugim tudi zagotovilo, da bo Lipico, ki je pono- Portorož v državni lasti. Iz naslova vnaprej plačane najemnine naj bi Kobilama Lipica imela na razpolago 285 milijonov SIT, okoli 55 milijonov SIT pričakujejo iz republiških, od Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem za pospeševanje turizma, nekaj sredstev pa si bo verjetno treba tudi izposoditi pri banki. V celoti bodo prenovili spalni del (73 sob), ki je bil doslej ena izmed glavnih ovir, da se gostje v Lipici niso zadrževali dlje časa. Obnovili bodo 64 hotelskih sob, ki bodo spadale v kategorijo štirih zvezdic, 7 sob v kategorijo petih zvezdic, dva apartmaja pa bo uredili Casino. Podrobnosti v zvezi s prenovo hotela je novinarjem obrazložil dr. Stanislav Renčelj, sedaj že zunanji sodelavec Kobilarne Lipica. Igralnica se iz spodnjih prostorov v kompletu, skupaj z zabaviščnim prostorom, seli v prvo nadstropje, gostinski kompleks, skupaj z restavracijo in moderno kuhinjo pa bo v pritličju hotela. Za kongresni turizem bodo imeli na razpolago tudi tri dvorane in sicer za 120, 70 in 60 ljudi. sna na svojo čredo Lipicancev, ob siceršnji pestri ponudbi ( ogledi kobilarne, vožnja s kočijo, jahalni šport, savna, tenis, bazen, igranje golfa na travi, stalna galerija, kongresi, seminarji ...) obisaklo še več gostov. V igralnici nameravajo postaviti 200 dodatnih novih avtomatov. Aldo Babič je poudaril pomen tega projekta tudi za državo in lokalno skupnost, zlasti s finančnega - fiskalnega vidika, saj dajatve iz prihodka igralnice znašajo že kar 52 %. Direktor Kobilarne Lipica mag. Milan Božič pa je dejal, da pričakujejo 30 do 40 odstotkov večji promet. Simbol slovenske identitete v svetuje tudi naš konj Lipicanec, je poudaril. V svetuje še okoli 3000 lipicancev, od tega v Lipici 250. S kobilarno je povezanih tudi niz raznih prireditev in svetovnih prvenstev. Tako bo leta 2000 Evropisko prvenstvo za mlade jahače - juniorje. Kobilarno Lipica si je do konca oktobra letos ogledalo 79.849 obiskovalcev ali odstotek več kot v enakem času lani, vendar še dolgo NOVOSTI V CITY PARKU TPC LUCIJA « 066/773-296 KOPER TRŽNICA a 066/278-600 278-601 Telefax: 066/276-788 * APS - izdelava fotografij po naprednem fotografskem sistemu * Izdelava index printov (fotografije iz celotnega filma na samo eni fotografiji) tudi iz 35 mm negativov * Digitalna fotografija skeniranje in shranjevanje fotografij iz negativov, diapozitivov, fotografij na CD-disk oziroma na računalniške diskete '/•rr/zr z/z z/j/z/J/zr /.9.9.9 ne bodo ujeli številk iz leta pred vojno, ko se je v Lipici včasih kar trlo raznih skupin iz hrvaške in slovenske Istre. Ogled kobilarne v decembru Od ponedeljka do petka ob 11.00 in 15.00 uri Sobote in nedelje ob 11.00 in 13.00 ter ob 14.00 in 15.00 uri Informacije: 067/ 31 580 Igralnica v Lipici je odprta vsak dan (razen 24. decembra) in sicer med tednom - salon igralnih avtomatov od 15.00 do 2.00 ure, salon živih iger pa od 18.00 do 2.00 ure. Ob petkih in sobotah je igralnica odprta do 03.00 ure. Ob nedeljah je igralnica odprta ob 12.00 (salon igralnih avtomatov) oziroma ob 16.00 (salon živih iger). Ob nedeljah je igralnica odprta do 2.00 ure zjutraj. Hotel Maestoso, ki so slovesno odprli leta 1971 je takrat pomenil veliko pridobitev za Lipico. Prenavljati naj bi ga začeli takoj po novem letu. FOTO: Fanc Krajnc - Primorski utrin _____________ Na sliki: Predstavitev projektov novinarjem in svečani podpis pogodbe v Lipici •••••••••••••••••■•••a« •••••••••••••■•••••••••••a PORTOROŽ PORTOROSE Slovenija Krajanom, sodelavcem, našim gostom in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno leto 1999 Vabimo vas, da najdaljšo noč v letu, preživite z nami v restavraciji Ljubljana ali restavraciji Barba Pino, kjer bomo ob izbrani hrani, dobri glasbi in z bogatimi darili novoletnega srečolova skupaj pričakali zadnje leto tega tisočletja. Informacije in rezervacije: Restavracija Ljubljana: 066/ 747 159 Restavracija Barba Pino: 066/ 747 341 SLS Slovenska ljudska stranka Slovenska ljudska stranka, Podružnica Piran Vsem občankam in občanom in našim članom ter simpatizerjem želimo SREČNO IN LSPESNO NOVO LET01999 ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Območna organizacija Piran ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov Vaš dragoceni glas, drage volilke in volilci, je prispeval k moji izvolitvi za županjo občine Piran. To je zame veliko priznanje in obveza, da bodo volilne obljube postale resničnost. Iskrena hvala strankam DeSUS, Zeleni Slovenije, Slovenski forum - Primorski forum, IDZ-DDI in MF ZL ter posameznikom dr. Riani Benko, Milanu Cvejanovu ter Rajmondu Humru za podporo na volitvah za županjo občine Piran. Skupen nastop je dobra osnova za naše nadaljnje sodelovanje in prizadevanje za uspešen razvoj občine Piran Kje lahko občani občine Piran predlagate svoje pobude, predloge in dajete tudi kritike? Svetniška pisarna Podružnice SLS Piran Liminjanska 96, Lucija Tel.: 066/ 773 266. M.tel.: 0609/ 626 338 Vsak prvi ponedeljek v mesecu od med 17.00 in 18.00 uro. Občinski svetnik SLS Joško Joras vas vabi, da ga v tem času obiščete ali pokličete. Skupaj bomo snovali predloge in predlagali ukrepe za boljši jutri. Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije Pisarna sklada za območje občin Piran in Izola Liminjanska 96, Lucija, 6320 Portorož Tel.: 066/ 773-266, Mob.tel.: 0609/ 626 338 Zastopnik Joško Joras, s.p. PREUDARNA MLADOST - PRIJETNA STAROST Izkoristite možnost dodatnega pokojninskega zavarovanja! Za to obliko zavarovanja, ki v sedanjih časih postaja nujnost, zagotovite dodatno pokojnino. Vaša izvoljefta županja Vaša novoizvoljena županja Vojka Stular \s Vojka Stular Nove naložbe v Bernardinu (Nadaljevanje s 1. strani) MdtsM pur k Tt uprlki '1999 Prenovo in lepšo podobo bo doživel tudi sam hotel Bernardin (naložba vredna 12,5 milijona SIT), nove bazene pa bodo opremili s tobogani, vodnimi slapovi, zalivčki, finsko in turško savno, solarijem, masažami in podobnim, kar sodi v tovrstno ponudbo. Novi bazeni bodo delno na mestu prejšnjega bazena, delno na prehodni pasaži pod hotelom (ki jo bodo zaprli), delno pa tudi na območju restavracije Kapitanova kabina. Prvi bazen in 91 sob hotela Bernardin bodo nared do 15. marca 1999, preostali bazeni in popolna obnova ogrevanja v Hotelu Bernardin pa do 15. aprila. Januarja bodo začeli prenavljati še 74 sob v Vili Orada, delo pa bodo predvidoma končali do 1. maja. Čedomil Vojnič je na novinarski konferenci (15. 12. v GHE) tudi na kratko predstavil petletno razvojno strategijo Hotelov Bernardin (kongresna ponudba in letoviški del). Načrtujejo tudi obnovo odprtega bazena na kopališču pred GH Emona. Konkurenca je vedno močnejša, ugotavljajo. Ne le v Portorožu, ampak celo v naši neposredni bližini - v Umago bo poslej večja. Po informacijah naj bi namreč umaško hotelsko podjetje prešlo pod nadzor španske hotelske verige Sol Meha, ki menda namerava investirati v izboljšavo umaške turistične ponudbe kar 100 milijonov mark? Podjetje bo prvega februarja izdalo za 20,5 milijona DEM obveznic, rok dospetja teh obveznic pa bo razpisan na deset let (dvoletni moratorij na glavnico, 8 % obrestna mera). Podjetje je (bo) tako dokončno finančno prestrukturirano. Absolutni lastnik je SRD. Prvi kupci obveznic bodo nedvomno banke in zavarovalnice. Z novo laguno se obetajo boljši časi tudi za doslej slabo obiskano trgovsko uličico Bernardin. i Ob 5. obletnici NTZ Priznanja Nacionalnega turističnega združenja Na slavnostni skupščini Nacionalnega turističnega združenja v sredo, 16. decembra na Trgu republike 3 v Ljubljani, bodo podelili priznanja NTZ najzaslužnejšim za njihov prispevek k razvoju slovenskega turizma Priznanje prejmejo: Bogo Umek - za osebni pozitivni prispevek k spodbujanju sodelovanja in za tvorni prispevek k razvojni prenovi turizma v samostojni slovenski državi. Borut Mokrovič - za osebni prispevek k razvoju stroke, uveljavljanju konkurenčnih tržnih principov in realizaciji uspešnega razvojnega modela slovenskega turizma. Irena Grafenauer - za osebni prispevek k prepoznavnosti in uveljavljanju Slovenije, njene kulture in turistične identitete v svetu. Janez Podobnik - za osebni prispevek k spodbujanju in uveljavljanju turizma in utrjevanja njegovega mesta v slovenski politiki. Janko Razgoršek - za osebni prispevek k povezovanju in sodelovanju v slovenskem turizmu in sprejetju Zakona o pospeševanju turizma. Dr. Helmut Zoiles - za osebni prispevek k razvoju stroke v slovenskem turizmu in za uspešno sodelovanje Nacionalnega turističnega združenja in Tourism Brain Austria. Prof. dr. Peter Keller, St. Gallen (Švica), preds. AIEST - za osebni prispevek k razvoju stroke v slovenskem turizmu in za uspešno sodelovanje NTZ in Mednarodnega združenja znanstvenih ekspertov v turizmu. Walter Leu (Bruselj , ITC) - za osebni prispevek k razvoju stroke v slovenskem turizmu in za uspešno uveljavljanje ter sodelovanje Slovenije v mednarodnih združenjih s področja turizma. Na slavnostni skupščini bodo spregovorili Janez Širše, predsednik Nacionalnega turističnega združenja, Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in turizem, Janez Podobnik, dr. med., predsednik Državnega zbora. Kaj je Nacionalno turistično združenje? Nacionalno turistično združenje (NTZ) je bilo ustanovljeno 16. decembra 1993 v Ljubljani kot nepolitična in neprofitna organizacija, katere prvenstveni cilj je pospeševati razvoj turizma kot strateške gospodarske priložnosti Slovenije in uveljavljati turizem kot odraz kulturne in civilizacijske ravni razvitosti Slovenije. Prve ustanovne skupščine združenja seje udeležilo okoli 50 članov in gostov, danes pa je v NTZ že več kot 200 uglednih posameznikov iz gospodarstva, akademske in javne sfere ter več kot 100 slovenskih podjetij s področja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti. Predsednik Nacionalnega turističnega združenja je mag. Janez Širše. Podpredsedniki so štirje; prof. dr. Janez Planina, Peter Rigl, Zoran Jankovič in Krešimir Čabrian. Generalni sekretar NTZ je Bogo Umek. V 9-članskem upravnem odboru NTZ so tudi predstavniki z Obale: Čedomil Vojnič, Mirko Miklavčič in Boris Kovačič. Združenje ima svoj program aktivnosti, izdaja informativni bilten - revijo Turistične novice in zbirko Academia Turistica. Podrobnosti o delu združenja in načrtih za naprej sta na novinarski konferenci 10. 12. v hotelu Union v Ljubljani predstavila Janez Širše in Peter Rigl. Novinarje Dnevnika, Hopla in Primorskega utripa je zanimalo zakaj priznanja ne bo prejel bivši državni sekretar za turizem Peter Vesenjak, ki se jim je zdel najbolj zaslužen za pripravo novega zakona o turizmu. Iskrena hvala vsem volivkam in volivcem za vašo podporo pri izvolitvi svetnika DeSUS v Občinski svet Piran. DeSUS Občinska organizacija Piran Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 1999 NAROČAM NAROČILNICA Ime in priimek___________________ Točen naslov ________________________________ Poštna številka ______________________________ Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.440 SIT bom poravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa (pravne osebe). Datum ________________ Podpis _____________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož .O primorski uro December 199 S Novoletne izjave, ocene, želje in misli Božično - novoletni sprejemi in srečanja Marjan Matevljič, Portorož “ Leto, ki se izteka smo preživeli kar prijetno, predvsem delavno. V naši marini je vedno živahno, tudi v mesecih zunaj glavne sezone. Gostov, plovil in jaht je kar precej, tako da nam dela nikoli ne zmanjka. Letošnje leto je bilo glede prometa v marini nekje na ravni lanskega. Ni bilo posebnih dvigov. Situacija na Hrvaškem seje umirila in nekaj plovil, ki so bila zasidrana v naši marini se namreč vrača tja odkoder so prišla v času, ko je bilo tam bolj hudo. Vas je kaj posebno motilo v letu 1998? Ne, nismo imeli nekih večjih problemov. Namreč organizacija delovanja Marine Portorož je taka, da predvideva tudi določene krizne situacije, ki se potem seveda lažje rešujejo. Naše vsakodnevno delo je pač tudi reševanje drobnih problemov, če do njih pride, predvsem pa je to skrb za zadovoljstvo naših gostov in kupcev. Kaj pričakujete v novem letu? V Marini Portorož bomo izkoristili mesece navideznega miru za to, da se dobro pripravimo na naslednjo sezono. Letošnjo zimo smo si zadali veliko nalogo in sicer, da Marina Portorož pridobi v letu 1999 ISO standard certifikat 9001 in 14001. To so standardi za kakovost in standard za ravnanje z okoljem. Sedaj precej delamo na tem. To je zamudno in zahtevno delo, ki nam bo potem, ko bo kronano z visokimi priznanji, ki jih pričakujemo, pomagalo, da bi kakovost storitev in okolja še dodatno dvignili in tako dosegli še večje zadovoljstvo naših gostov.” kapetan Marine Marjeta Prašnik, občanka Pirana, iz Parecaga “Letošnje leto 1988 seje zame izteklo borbeno, predvsem glede Občinarjev, bolj župana. Imamo namreč vedno neke probleme s sosedom, ki smo jih želeli rešiti s posredovanjem župana. Čakali smo skoraj leto in’pol, da nas sprejme, pa je bil vedno zaseden, odstoten. Vedno je imel polno dela. Tako nam je pač govorila njegova tajnica. Nekomu hočeš nekaj povedati pa ne uspeš. Smo torej pravna država? Zakaj ne poslušajo navadnih občanov? Upajmo, da bo z novo županjo kaj boljše. Naše vasi so še vedno zapostavljne. Na kakršen koli urad potrkaš so zelo arogantni, ne prisluhnejo problemom. Kateri uradi? Vsepovsod, na primer zavod za zaposlovanje. Enostavno nočejo razumeti tega, kar jim hočeš povedati. Trdijo svoje, tako mora kot oni rečejo. Na zavodu je bil namreč moj mož. bolj oni potiskajo v ospredje svoje stvari. V glavnem ne prisluhnejo. Upam, da bo boljše, da bodo ljudje bolj humani, bolj prijazni.” Karlo Orbanič, Izola “Recimo, da sem ga preživel lepo, brez nekih pretresov. Večjih težav ni bilo. Spremeniti bi želel veliko stvari, vendar moramo stati na realnih tleh. Od leta, ki prihaja ne pričakujem velikih sprememb. Verjetno bo vse isto kot je bilo dosedaj. Želim si, da bi bilo več strpnosti med ljudmi.” Potrjeno vodstvo Casino’ Portorož d.d Nadzorni svet družbe za prirejanje iger na srečo Casino’ Portorož d.d. je na svoji seji 11. 12. 1998 imenoval dvočlansko upravo družbe. Aldo Babič je tako tudi formalno postal predsednik uprave, član uprave pa Boris Kovačič. Oba sta dobila petletni mandat, v katerem bosta lahko uresničila razvojni program, ki je bil Pred njunim imenovanjem predstavljen nadzornemu svetu. Nadzorni svet je obravnaval tudi poročilo o letošnjem devetmesečnem poslovanju družbe, ki kaže zelo ugodne rezul-tate in pozitivne trende. Sicer pa se ki je iskal varstvene pravice. Bolj ko trdiš, da nimaš denarja za pritožbo. Sergej Prinčič, komercialist, Soča Koper “Leto, ki gre počasi h koncu je bilo za nas poslovno zelo v redu. Mislim, da smo veliko naredili. Dokončali smo Slavčka. Trgovina z gradbenim materialim bo v celoti zaživela nekje do konca januarja prihodnje leto. V tem času smo se tudi dogovorili z Merkurjem, ki je postal naš večinski lastnik. Sedaj je čas združevanj. Male firme si iščejo večje strateške partnerje, da si zagotovijo neko možnost preživetja. Teh žal ni, ali pa so zelo težke. Trend v svetu je združevanje. Mislim, da smo se v naši družbe glede tega zelo dobro dogovorili in odločili. Imamo tudi svojo razvojno strategijo; med drugim dograditev trgovskega centra s tehničnim blagom, v velikosti okoli 2000 m2 na območju piranske občine. To bo nekje na območju Lucije. Bila je že dogovorjena lokacija, vendar se je ta inačica podrla z nekim srednjeročnim planom, ker naj bi na tem rpestu gradili cesto. Letos meje kot občana Pirana motil način dela in zanemarjanje Pirana kot kulturnozgodovinskega mesta, bisera med slovenskimi mesti. Ni nobenega turističnega gibanja. Z rampo, s tem zapiranjem, se naredi več škode kot koristi. Prav zaradi tega se iz Pirana umika življenje. Želim si, da bi v našem podjetju zaključili vse naše nčrte. Če nam to uspe bomo v končni fazi imeli štiri centre: Soča v Kopru, Blagovnica Slavček, Kompleks trgovin v Izoli, ter na območju piranske občine, Lucija -Portorož.” Snežiča Krajnc Ko v življneju obrneš nov list Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog, mladinska gledališka skupina GIB, plesno akrobatska skupina FLIP in Avditorij Portorož so v sredo, 2. decembra priredili skupne nastope in recital pod naslovom “Preprečimo drogam ubijati mladost - Ko v življenju obrneš nov list”. Uvodno besedo je imela Milica Maslo, predsednica LAS Piran. Na skupni prireditvi so podelili najvišje občinsko priznanje za leto 1998 - Zlati grb občine Piran, gospodu župniku iz Portoroža Francu Prelcu. Piran Ze nekaj časa zaprto avtobusno postajo bodo usposobili za ponovno poslovanje December je mesec praznikov. Čas, ko za trenutek pozabimo na vsakdanje skrbi, si zaželimo vse najboljše, nazdravimo sreči in lepši prihodnosti. Novoletna srečanja se vrstijo v krogu domačih, v podjetjih, inštitucijah. Med prvimi je novoletno srečanje z novinarji priredila Droga Portorož, prijazna povabila pa so poslali tudi Zavarovalna družba Adriatic, Casino d.d. Portorož, Hoteli Palače Portorož, OMV Istrabenz Koper, Radio Capris, Hoteli Bernardin, Jestvina d.d. Koper in drugi. Božično - novoletni sprejem v občinski mestni palači (22. 12. ob 12. uri) prirejajo tudi župan Občine Piran Franko Fičur in novoizvoljena županja Vojka Štular ter dosedenja predsednica Občinskega sveta Piran dr. Milena Oblak - Juh. Dosedanji župan Franko Fičur in novoizvoljena županja Vojka Štular pa prirejajta tradicionallno božično -novoletno srečanje predstavnikov mejnih organov policije in carine Republike Slovenije in sosednje Republike Hrvaške ter županov obmejnih, obalnih občin in mest Županije Istar-ske. Srečanje bo v sredo, 23. 12. ob 13. uri v gostilni Uroš v Novi Vasi nad Dragonjo. Zakaj Lucija ni okrašena? Le kaj je narobe v odnosih in medsebojnem komuniciranju med predstavniki KS Lucija in občinskimi odgovornimi službami, da je naše lepo spalno naselje Lucija letos spet ostalo pusto, brez novoletnih okraskov. Sedaj lahko v kakšnem lokalnem mediju pričakujemo “hude” obtožbe na račun “malomarnosti” župana. Morda pa si kdo to celo želi, da potem lahko politično javno bombardira na vse strani, češ, poglejte jih, oni so krivi... Vsekakor pa bi bil že skrajni čas, da se tudi na tem področju v piranski občini dogovorijo in poenotijo kdo je za kaj pristojen in tudi odgovoren. Praznični Piran O objektu, ki je že nekaj, let zaprt je preteklo veliko besed tudi v najbolj posvečenih klopeh piranske občine. Franko Fičur, župan občine Piran je pred nedavnim predlagal stečajnemu upravitelju Slavnika in avtobusnemu podjetju I&I, da skupaj najdeta rešitev, da se prostori avtobusne postaje čimprej usposobijo za poslovanje. Zupanov predlog je menda padel na plodna tla. Dogovorjeno je, da bo podjetje I&I vzelo prostore avtobusne postaje v Piranu v najem do izgradnje nove avtobusne postaje v Luciji, ki je v sklopu Trgovskega poslovnega centra Lucija, katerega izgradnja II. faze je sedaj teku. Svečani novoletni koncert v Avditoriju Orkester: I Cameristi Triestini Zbor: I Madrigalisti di Trieste Dirigent: Fabio Nossal Solista: Gisella Sanvitale (sopran) in Paolo Venier (tenor). Sredi migljanja decembrskih lučk blesti že vrsto let s posebno žlahtnim sijajem Avditorijev svečani novoletni koncert. Letošnji bo v soboto, 26. decembra ob 20.30 v veliki dvorani portoroškega Avditorija. Zvezde našega odra bodo tržaški glasbeniki, ki so pod vodstvom dirigenta Fa-bia Nossala pripravili bogat spored priljubljenih melodij Johanna Straussa, mlajšega. Prisluhnili pa boste lahko tudi drugim skladateljem, ki so s svojimi operetami in instrumentalnimi uspešnicami spremljali zlata leta dunajskega družabnega življenja. Cena vstopnice v predprodaji je 7.000 SIT (študentje in upokojence! 5.000 SIT), na dan koncerta 9.000 SIT. . Predsednik uprave Aldo Babič, član Boris Kovačič je nadzorni svet Casinoja prvič sestal na svoji ustanovitveni seji že 27. 11. 1998. Za predsednika nadzornega sveta je bil izvoljen Bojan Petan, ki v nadzornem svetu zastopa Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bojan Petan je sicer predsednik uprave Državne založbe Slovenije. Za namestnika predsednika je bil izvoljen Anton Končnik, ki zastopa Slovenski odškodninski sklad in je tudi direktor tega sklada. Član nadzornega sveta v portoroškem Casinoju s strani Občine Piran je Klavdij Mally. Turistično društvo Piran, ki letos beleži prvo obletnico svojega delovanja je letošnji organizator akcije “Praznični Piran od Miklavža do Silvestra.” Iz leta v leto negodujemo nad okrasitvijo Pirana. V TD Piran predlagajo, da vsak krajan, vsaka družina, s svojega okna izobesi okraske, lahko so bršljanove pletenice, okrašene s pentljami, bodisi lučke na notranji strani oken... Ocenjevala bo veččlanska komisija, konec decembra pa bodo podeljene nagrade na zunaj najbolj praznično okrašenemu stanovanju, trgovini, restavraciji, bifeju ali kavarni, ulici, trgu. Za dodatne informacije se lahko obrnete na organizatorko društva Heleno Vovk - Šribar na sedežu društva, Tartinijev trg 2, tel. 740 221 ali na 041 68 70 68 ' Maksi brodet Veselo bo tudi na izolskem Velikem trgu. V gostilni Ribič bodo kot posebnost pripravili maksi brodet. Pokličete jih lahko na tel. 648 313. Pripravimo si svoj praznični menu Solata s šampinjoni in prekajenim lososom * Polnjene palečinke s škampi in bučkami * Pečeno jagnje Krompirjeve krogljice Radič v solati * Skutna torta * Turška kava Dober Tek! NoVoLeTne Iz^A^e primorski uMp Novoletne izjave, ocene, želje in misli Janko Kosmina, predsednik uprave Istrabenza Koper “Letošnje leto je bilo, kot skoraj vsako leto, zelo naporno in zgodilo se je veliko stvari, ki so povezane z našimi dejavnostmi ter tudi z rezultati, ki jih dosegamo. V bistvu nadaljujemo z našimi razvojnimi načrti, ki smo sijih zastavili že kar leta 1990. Uresničujemo jih pospešeno, poslujemo uspešno, predvsem na področju glavnih dejavnosti, v naših družbah, ki se ukvarjajo s storitveno znamko naftni derivati. Mislim, da so pogoji, ki nam jih zaenkrat še zmeraj določa država trdi ter, da ne dosegamo takih rezultatov kot bi jih morda objektivno morali, še posebej, če se primerjamo s sorodnimi družbami v Evropi. Računamo na to, da so pač taka obdobja, ki se morejo enkrat pozneje tudi normalizirati. V Sloveniji se uspešno približujemo cilju, ki smo si ga zastavili že pred leti in sicer to, da bi imeli najmanj 30-ostotni tržni delež. Na Hrvaškem se z našimi zadnjimi naložbami že približujemo 12 - odstotnemu tržnemu deležu. Računamo na to, da bi do leta 2000 tudi na Hrvaškem bili pomemben dejavnik oziroma druga družba po velikosti z 10 do 15 odstotnim tržnim deležem. Tudi v Italiji imamo svojo družbo, ki sicer nima nobenih ambicij pridobivati kakšne tržne deleže, vendar smo z dejavnostjo te družbe tudi zadovljni. Tudi ta družbe naj bi imela v prihodnjih letih pomemben delež, vsaj znotraj naše skupine, ko bo upravljala oziroma gospodarila s približno 40 bencinskimi črpalkami, ki pa tam, za razliko od Slovenije in Hrvaške, niso vse v naši lasti. Tudi druge dejavnosti naše družbe se uspešno razvijajo. Predvsem Istragas se uspešno širi na slovenski trg. Pridobili in odkupli smo tudi Celjske pline, kar povečuje tržni delež naše družbe. Vse ostale dejavnosti v desetih hčerinskih podjetjih naše družbe pa delajo v pričakovanju uresničevanja zastavljenih ciljev. S temi usmeritvami bomo nadaljevali in prepričani smo, da bomo ostali čvrsta ter uspešna družba. Rezulati, ki smo jih dosegli so zadovoljivi, vendar pričakujemo v prihodnje še boljše. To nam bi morale prinesti tudi naložbe, ki jih v tem obdobju izvajamo. V zadnjih šestih letih smo investirali v povečanje dejavnosti prek 600 milijonov DEM. Samo v letošnjme letu prek 80 milijonov mark. Mislimo, da se bo ta trend investicij nadaljeval tudi v prihodnje. Prisotni smo tudi v drugih naložbah, kjer pa nimamo večinskih deležev: Banka Koper d.d., Zavarovalna družba Adriatic, Simobil (drugi operater mobilne telefonije v Sloveniji). Pripravlajmo se tudi na vstop v izolsko Marino, vendar pogojno, v kolikor bodo nekatere zadeve razšičene.” Izolski Bolnišnici ste v četrtek, 17. decembra slovesno izročili darilni ček v vrednosti 5 milijonov tolarjev “V preteklosti smo bili vedno odprtih rok tudi za razne potrebe, vendar je teh veliko več, kot bi jih mi zmogli. Kar se tiče Splošne bolnišnice Izola smo v teh zadnjih nekaj letih, skupaj z danjašnim 5-milijonskim zneskom, na različne načine prispevali prek 400 milijonov. Veliko je prosilcev, vendar žal tudi Istrabenz ni vreča brez dna. Seveda bomo imeli še naprej razumevanje za humanitarne in druge podobne potrebe. Andrej Furlan, komandir Policijske postaje Piran “ Če bi želel oceniti iztekajoče se leto, bi lahko dejal, daje bilo dokaj varno. Predvsem na področju javnega reda in miru ter prometa že dve leti beležimo konstanten padec, tako prometnih nezgod kot tudi kršitev javnega reda in miru. Nekoliko več je kaznivih dejanj, nekoliko slabše ocenjujemo stanje na področju kriminalitete, vendar izključno na področju premoženjskih deliktov in sicer tatvin. Predvsem na tem področju je treba poudariti, da ne beležimo hujših kaznivih dejanj z elementi nasilja, beležimo pa porast na segmentu tatvin, navadnih tatvin, predvsem denarnic. Tukaj bi želel opozoriti na eno zadevo, katera mislim, da je najbolj boleča z našega vidika, kajti še vedno opažamo, da ljudje izpostavljajo razne predmete. Predvsem v času turistične sezone; denarnice, torbice, v odprtih nezaklenjenih avtomobilih, odprta stanovanja, nadalje gostinski lokali, kjer odlagajo predvsem ženske torbice, razna oblačila v katerih so dokumenti in denar, ki potem tudi zmanjkajo. Kdo so storilci? Že nekaj let zaznavamo izreden porast udeležbe tako domačih storilcev, predvsem iz tako imenovane narko-scene, torej tistih oseb, ki mamila uživajo, ali se kako drugače ukvarjajo z njihovo preprodajo. To je en segment storilcev kaznivih dejanj, ker jasno, on - narkoman, potrebuje denar za nabavo mamila. Sicer pa moram reči, daje območje občine Piran tisto območje, ki v času turistične sezone, tja od maja pa do septembra, predvsem pa čez vse leto, v času vikendov, še vedno izredno obiskana destinacija v katero prihaja iz celotnega območja Slovenije kar precej takih oseb, ki izvršijo tudi kazniva dejanja, vendar mislim, da se nekako uspešno spopadamo s tem problemom. Kdo so te osebe? To so mladoletniki, starejši mladoletniki (20-25 let). Organiziranih skupin, ki bi izvrševale kazniva dejanja pa trenutno ne beležimo. Pred nami so nekoliko daljši novoletni prazniki! Tu in tam že pokajo nevarne petarde. Kako ocenjujete to vprašanje letos? Mi se na to pripravimo. Mlade skušamo z raznimi oblikami odvrniti od teh dejanj. Predvsem bomo z patruljami in opazovalnimi službami, tudi v civilu, “pokrili” najbolj hrupne lokacije. Žlasti naj tudi poudarim, da mora biti zagotovljen nočni mir! Ob tej priložnosti želim opozoriti predvsem starše, kajti oni so tisti, ki omogočijo nabavo tovrstne pirotehnike in tako na nek način tudi omogočijo kršenje javnega reda in miru. V letu, ki prihaja si želim vsaj takšno raven varnosti, kot je bila v letu 1998. Poudariti še moram pri nas nastalo novost, ki nam jo omogoča Zakon o policiji in sicer ustanavljanje malih sosvetov za varnost. Glavni namen ustanavljanja teh sosvetov je v tem, da poglobimo partnerski odnos in sodelovanje med turizmom in prebivalstvom.” Najlepšega novoletnnega darila Istrabenza Koper (ček za 5 milijonov SIT Splošni bolnišnici Izola) se je zagotovo razveselil Dr.Nikolaj Kinkela, direktor te ustanove. Lilijana Ivanek Pečar, poslovna sekretarka, Droga d.d. Portorož “Tudi letošnje poslovno leto v Drogi zaključujemo z odličnimi poslovnimi rezultati na vseh področjih naše dejavnosti. Na slovenskem trgu smo ohranili visoke tržne deleže, uspešno širimo prodajno mrežo v tujino, nadaljujemo pa tudi z intenzivno modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje. V mesecu juniju smo v Drogi izplačali dividende v višini 250,00 SIT bruto na delnico. Trenutna cena Drogine delnice se navkljub poletnim borznim pretresom, povezanim z rusko krizo, in trenutnemu negativnemu vzdušju na Ljubljanski borzi, giblje okoli 33.000,00 SIT. Obžalujemo, daje se država tudi letos naredila gluho in slepo glede solin. Za delničarje delniške družbe Droga je povsem nesprejemljivo in ne-pošteno, da Droga d.d. nenehno kompenzira izgube, vlaga v Krajinski park ter tako skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine brez kakršnihkoli bonitet, bodisi z oprostitvijo plačila določenih dajatev ali morebitne ponudbe drugih I olajšav. V prihodnjem letu nas čaka precej zahtevnih nalog. Nadaljevali bomo s posodabljanjem proizvodnje, celovito bomo prenovili informacijski sistem, najpomembnejša investicija pa ostaja izgradnja nove tovarne v coni mestne industrije v Izoli. Skoraj 4 milijarde tolarjev, kolikor bomo porabili za prvo fazo preselitve, to je združitev proizvodna dejavnost PC Arga (mesni program in dodatki jedem) z novim visokoregalnim skladiščem ter upravo, predstavlja eno izmed največjih naložb v posodabljanje slovenske industrije nasploh. Bralcem Primorskega utripa želimo vesele in mirne božične praznike in dosti zdravja ter vsega lepega v prihodnjem letu.” Jadran Furlanič, komercialni direktor, Hoteli Morje d.d. Portorož “Leto, ki se izteka je bilo za Hotele Morje uspešno, lahko bi rekel zelo uspešno. Odprli smo nove bazene, opravili velika dela, obnovili hotel Slovenijo, zgradili nov kongresni center in vse smo uresničili tako kot smo načrtovali. Poleg uspešne glavne sezone sta bila proti pričak-ovnaju zelo uspešna tudi november in december. Turistično leto v Hotelih Morje ocenjujemo boljše od lanskega za okoli 20 do 25 %. Nič posebnega ni bilo kar bi me v letu 1998 lahko motilo ali oviralo. Vsekakor pa bi si želel več sodelovanja nas gostinskih in turističnih delavcev v okviru Portoroža, pa tudi širše. Zaznavamo, da v hotelih poskuša vsak na svoj način popravit in izboljšati svoj produkt. Veliko tega je bilo storjeno. Problematičen korak pa je, kako vse to ponuditi in prodati. Pričakujem tudi več sodelovanja z občino, morda sedaj z novo županjo, da bi skupaj naredili še kaj več za Portorož. Ocenjujem, da poteka vzorno sodelovanje med nami in Hoteli Palače, malo manj sodelovanja pa je še vedno z Hoteli Bernardin in Metropol. Kaj nas čaka v letu 1999? Še ena večja naložba in sicer v obnovo hotela Riviera, ki bo tako dobil štiri zvezdice, ter naložba v nov Beauty center v istem hotelu kot dodatek k obstoječim bazenom. Leto 1999 pričakujem vsaj tako uspešno kot je bilo letošnje. Vsem želim veliko sreče in uspeha v letu 1999.” Dr. Nikolaj Kinkela, kirurg, direktor Splošne bolnišnice Izola “Leto, ki se izteka smo preživljali v smislu sanacije, ker smo predhodno zaključili negativno, z igubo, zato smo letos morali biti še toliko bolj aktivni. V hiši se trudimo, da bi lahko kjerkoli in kakorkoli pridobili nekaj sredstev iz donacij za nabavo prepotrebnih aparatur. Popolnoma se zavedamo, da ministrstvo in država ne moreta izpolniti vseh želja, ki jih imamo v imenu prebivalcev - naših bolnikov - da bi opremili bolnišnico z vsemi potrebnimi aparaturami. Zato se vsako leto obračamo na podjetja in tudi na prebivalce obale, da bi po svojih možnostih prispevali za našo bolnišnico, tako, kot je to v navadi tudi v drugih državah, kjer so fondacije in pa tudi v naši državi po raznih mestih. Letos smo šli v akcijo, in to je tretja zaporedna akcija. Prva je bila za ma-mograf in je bila zelo uspešna, druga je bila za ultrazvok za otroke, tudi zelo uspešna. Kot lahko vidite je tudi današna donacija ( 17. 12. 1998), ko nam je Istrabenz izročil ček v vrednosti 5 milijonov tolarjev za nakup gastroskopa in kolonoskopa, veliko humanitarno dejanje, za kar se Istrabenzu v imenu bolnišnice iskreno zahvaljujem. Morema reči, da sem v mojem devetletnem mandatu na tem delovnem mestu, čutil veliko pripravljenost podjetij, predvsem velikih podjetij in 'onih, ki so lahko darovala. Moram pa tudi reči, da je v novih časih takih darovalcev žal vedno manj. Posebej pa moram poudariti veliko vlogo prebivalstva. Delež prostovoljnih prispevkov prebivalstva v vseh prispevkih je resda manjši, a je toliko vrednejši, ker oni vedo in prisluhnejo potrebam bolnišnice in vseh nas, ki bi morebiti kdaj potrebovali zdravstvene storitve oziroma pomoč v naši bolnišnici. Želim si predvsem, da se zdravstvo dobro razvije in napreduje, kajpak tudi naša bolnišnica v Izoli. Urediti moramo še veliko stvari in upam, da bomo tudi uspeli. Vsem želim srečno in zdravo leto 1999.” Ada Butinar, predsednica TD Ankaran “Letošnje leto je bilo za Turistično društvo Ankaran uspešno in mislim, da tudi za ta kraj. Pogrešali smo nekaj več nočitev. To stanje moramo popraviti in sicer tudi z večjim vlaganjem sredstev v reklamo in propagando, tako doma, kot tudi v tujini. Vendar, nekoliko se bojim, ker nam vsi pravijo, da smo nekoliko predragi. V glavni turistični sezoni 1999 j naj bi zaživela tudi davek na dodano ] vrednost (DDV) in trošarine. Bojim se, da bo tudi to po svoje vplivalo na povišanje cen. V letošnjem letu in tudi na splošno me je motila neorganiziranost gostinstva. Predlagam več sodelovanja v j našem kraju, v občini, državi. Vsem našim poslovnim partnerjem, pre- J bivalcem Kopra, gostom, ki prihajajo k j nam ter sodelavcem želim vesele velikonočne praznike in srečno novo leto 1999." Dr. Jože Pučnik o usedlinah naše preteklosti in pogledih v prihodnost Reinkarnacija IDemosa? Slovenska politika se v razburkanem času po letu 1990 včasih ni najbolje znašla. Razpad Demosa je pustil globoke posledice in zanetil nemirno obdobje novejše slovenske zgodovine. Zakaj je Slovenija pred sedmimi leti popustila na Dragonji in s tem za več let zapečatila usodo določitve kopne meje in meje na morju? Je bil to zares prvi veliki Demosov greh pred njegovim dokončnim razpadom? Desetletja trajajoče pranje možganov, ki tudi še sedaj ni končano, je v glavah Slovencev pustilo globoke sledove. Dogaja se, da inteligentni in izobraženi ljudje sprejemajo povsem neustrezne odločitve, javnost pa, kot da tega sploh ne opazi. Kaj nam zamegljuje pogled? Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi presegli to stanje duha, kar bi nam še omogočilo normalen demokratični razvoj? Zakaj je teorija o več resnicah v bistvu manipulacija? Kaj lahko prispeva civilna družba? Kakšna je vloga političnih strank, kdo je kriv za politične napake v preteklosti? Takšna in podobna in podobna vprašanja so se rojevala na pogovoru z dr. Jožetom Pučnikom 4. decembra v portoroškem Avditoriju, ki sta ga organizirali Civilna družba in Socialdemokratska stranka Slovenije. Pogovor je vodila novinarka Zlata Krašovec. Razpust Demosa je bila politična napaka Dr. Jože Pučnik je v Avditoriju preči-tal drugi odstavek Izjave, ki so jo podpisali predsedniki in po dva člana vseh Demosovih strank: “Stranke so sklenile, da zaradi političnih razlik zaključijo koalicijo Demos in predlagajo predčasne volitve, ki naj bodo najkasneje do konca aprila 1992. Pri tem se podpisane stranke obvezujejo, da bodo storile vse, da bo pravočasno sprejeta volilna zakonodaja.” Približno dva meseca po tistem so se začeli razgovori o volitvah in da bi se poenotili za to novo volilno zakonodajo in tamkaj je seveda prišlo do odločnega odstopa od te zaveze, ki je bila podpisana. Tri Demosove stranke (Grosova Liberalna stranka, Ljudska stranka in Krščanski demokrati) so odklonile, da bi sodelovale pri prizadevaju za predčasne volitve. Prelom besede je bili tisto, kar je v veliki meri tudi botrovalo pri napačnih političnih odločitvah, ki so sledile.” To je tisto kar po Pučnikovem mnenju preprečuje uspešno uveljavljanje slovenskih interesov v Evropi. To so bile kratkovidne odločitve takratnih vodilnih strank. Kratokvidna odločitev je bila prekinitev Demosove koalicije, nepravilno je bilo, da se niso izvedle predčasne volitve kot je bilo dogovorjeno, nepravilno in kratkovidno je bilo, da seje Demos razcepil ter daje v parlamentu zrušil predsednika prve Demosove vlade Lojzeta Peterleta. Pučnik meni, da so bile še možnosti za rešitev. Na primer kongresi občinskih demosov in podobno. “Ta primer iz Demosa sem navedel zato, da ne bi bili dovolj samokritični do sebe, če bi iskali te motnje v uporabi racionalnih modelov samo pri naših političnih nasprotnikih in napak ne bi hoteli videti pri nas samih”, je dejal Jože Pučnik. Morda je najbolj viden primer v težavah pri razgovorih z vodstvi treh še zdaj ak- tivno delujočih pomladnih strank. Toliko o preteklosti. Kako naprej? Kako jutri? Rekel bi naslednje: “Prvo, kar bi mi morali storiti - in oprostite mi nekoliko grob izraz -morali bi se otresti balkanske domišljavosti, kije pri nas še preveč razvita in sc začeti racionalno primerjati z ustreznimi razvitimi narodi zahodne Evrope. Bojim se, da je nekaj te domišljavosti pri nas tudi v krogu političnih strank. Slovenci smo enako nadarjeni kot drugi zahodni narodi. Tu ni razlik. Ne znamo pa se elastično organizirati. Zato zastoji v mednarodnih obvezah, diletantstvo v zunanji politiki - in to ne samo s Hrvaško in Italijo, temveč tudi z drugimi narodi. Mi še danes nimamo v Sloveniji nekega temeljnega organi-grama za državno upravo iz katerega bi bilo razvidno koliko kvalificiranih mest je potrebno na nekem sedežu upravne enote itd. Nimamo sprejetih pravil ali kriterijev v odnosih med institucijami Zavestno bi morali sprejeti kriterije ali pravila v odnosih med institucijami in v odnossih med narodi. Bistvenega pomena je, če hočemo ostati verodostojni, vplivni in uspešni, da se držimo dogovorov. Mi še vedno uporabljamo nekaj kar smo se morda naučili pod Srbi ali Avstrijci -“nadmudrivanje”. S takimi metodami ne bomo prišli naprej. Prednost moramo dajati dolgoročnemu načrtovanju in strategiji. Tudi pri razgovorih pomladnih strank ni mogoče razločiti kratkoročnih interesov od dolgoročnih, je dejal Jože Pučnik. Podobno je tudi v gospodarstvu. “Poglejte kaj mi delamo s slovenskimi jeklarnami. Na silo jih vlečemo naprej in jih bomo morda še kakšnih pet let, dokler se jim ne bomo odpovedali. Pglejte kaj je s Tamom, poglejte kako gre v Litostroju...” Ogromna sredstva smo vložili v podjetja, jih sanirali tako kratkoročno, da je denar takoj izginil in ni šel v zavarovanje delovnih mest. Porazgubil se je z nesposobnostjo, deloma pa po kriminalnih poteh.” Nerazvita civilna družba Na področju civilne družbe smo nerazviti. Danes imamo kvečjemu polovico društev kot pred vojno. Ne gre za to, da bi ponavljali stare oblike, toda mi imamo premalo civilne iniciative, civilnega življenja. Zakaj je to vprašanje tako pomembno? Noben državni sistem, nobeno delovanje uprave ne more tako v podrobnostih zajeti problemov, ki tiščijo ljudi. Tudi na Zahodu ne. Tu je naloga društev, teh različnih vrst in različnih oblik društvenega življenja, kjer bi ljudje opozarjali na kršitve s strani države, podjetij ali kogar koli. Jože Pučnik je govoril tudi o politiki in reformi državnih inštitucij ter državne uprave. Osnovna teza, ki po njegovem prepričanju drži je, da brez nadaljnjega razvijanja politične sistema in državne uprave v Sloveniji ne bomo mogli uresničiti pravne in socialne države. Imamo preveč vrzeli in te je treba karpati. Pri nas, kot da manjka pogum sprejemati tudi nepopularne odločitve. Slovenski politični sistem po njegovi oceni ni normalen demokratični sistem, saj ne omogoča elastične izmenjave političnih elit. Nujno ga je porebno dopolniti. Naslednje leto bo verjetno ena od temljnih točk politične diskusije uveljavljanje večinskega volilnega sistema. Tudi ta volilni sistem ni perfekten. Omogoča pa vsaj kot možnost, da mi v Sloveniji nekaj premaknemo. Kje je Slovenija danes? “V Sloveniji smo danes po desetih letih na področju cele vrste temeljnih problemov slovenskega nacionalnega in političnega razvoja približno tam kjer smo bili konec osemdesetih let. So sicer razlike: imamo državo, parlamentarni sistem, vrsto premikov v delitvi oblasti itd., ampak v večini sektorjev politične in ekonomske razdelitve, tudi medijske in vzgojne moči, smo mi tam, kjer smo bili pred desetimi leti. Tukaj se po njegovem ni ničesar premaknilo. Potrebna sta kulturna prenova v Sloveniji in jremik v razmerju političnih sil. Soočamo se z Evropo, ki je hladna, egosistična in brezobzir- na, ki pa dobro funkcionira.___ Je pa izredno učinkovita in od te učinkovitosti moramo nekaj izkoristiti tudi mi. Zato verjetno ni rešitve, da bi šli mimo Evrope, da bi iskali proti Jugovzhodu neke nove povezave (Bolgarija, Romunija, Beograd...)” Ponovna združitev treh pomladnih strank? Močno računam na to, je rekel dr. Jože Pučnik, da se bo v naslednjem letu, izhajajoč iz slovenske kulture in civilne družbe, osnovala in organizirala skupina, ki bo uspela ponovno združiti tudi te tri pomladne stranke in ostale dejavnike slovenskega kulturnega, znanstvenega in vzgojnega prosvetnega življenja. Računam na to in to je naša edina šansa, ki jo imamo. Leta 2000 bodo politične volitve in lahko bi prišlo do političnega premmika v razmerju sil. Tako bomo lahko opravili kulturno prenovo, je dejal dr. Jože Pučnik. “Bojim se, da smo Savudrijo izgubili že pred vojno” Na vprašanje novinarja Primorskega utripa ali upustitev ukrepov takratne slovenske Demosove vlade za zaščito gradnje mejnega prehoda in tako- rekoč reševanja meje na Dragonji, ni bil greh ali napaka Demosa je dr. Pučnik povedal: “Problem slovenske meje na morju sega mnogo dlje nazaj, do 2. svetovne vojne, v sfero dogovarjanj med republikami v takratni Jugoslaviji. Takrat seje izkazalo, da interesi vrha slovenske politike niso bili izoblikovani v smislu - z danjašnjega zornega kota - pravice do nemotečega dostopa na odprto morje. Tudi jaz sem mnenja, da bi takrat Slovenija, ob začetku graditve teh obmejnih objektov ( onkraj Dragonje op. p.), morala reagirati drugače. Mislim, da imate tu prav, ko govorite o oupustitvi ukrepov. To je bil čas Demosove vlade. Gre tudi za gozdove na Gorjancih, ki sojih tam posekali Hrvati in še nekaj takih primerov je bilo. Vem pa kakšni so bili tudi protiargumenti glede nastalega problema določitve meje na Dragonji oziroma gradnje slovenskega mejnega prehoda po slovesnki junijski vojni. Jaz ne verjamem, da so bili utemeljeni, ampak mnogi ljudje so takrat razmišljali to: bom poenostavil. Rekli so, pa kaj govoriš, saj veš kakšni so Hrvati, začeli bodo še vojno zaradi tega. Ali je vredno, da pade deset naših fantov? Takšni so bili protiargumenti! Bali smo se, da bodo Hrvati pripeljali nekaj tankov. In kaj naj storimo? Naj začnemo streljati nanje? Naj začnemo vojno? Te dileme so bile v glavah slovenskih politikov , ki so takrat odločali o teh vprašanjih. Mislim, daje bila ta bojazen vendarle prevelika. Takšnih pretiranih reakcij s hrvaške strani morda le ni bilo za pričakovati. Bojim pa se, da smo Savudrijo izgubili že pred letom 1990.” FOTO: FK-INFORMA P I Z Z E R r A - BAR VESNAVER FRANKO & ALEKSANDER Liminjanska 78, Lucija 6320 Portorož Tel.: ++386(66) 771-894 Vsem našim gostom ,poslovnim partnerjem in prijateljem želimo vesele praznike' in srečno Novo leto 1999. Dobrodošli v našem lokalu. MORJE RADIO 93.4. MHz GEA CoIIege d.d. je še vedno pripravljen kupiti staro bolnišnico v Piranu Ker se v zadnjem času v javnosti pojavljajo različna vprašanja in komentarji v zvezi z investicijo GEA Collega v Piranu, kjer naj bi v obnovljenih prostorih stare bolnišnice že od oktobra letos domovala Visoka strokovna šola za podjetništvo iz Portoroža, so se v Gea Collegu odločili napisati krajšo informacijo za javnost. GEA Collegc, d. d. je 7. aprila 1998 sklenil pogodbe za nakup dokončanega in opremljenega kompleksa stare bolnišnice v Piranu. Objekt naj bi bil po pogodbi dokončan in predan konec septembra, študijski proces Visoke strokovne šole za podjetništvo iz Portoroža pa naj bi se v tem objektu pričel prve dni oktobra 1998. Dela na objektu jc prodajalec (Razvojni zavod) sicer pričel, vendar so se zaradi neurejenih gradbenih dovoljenj, predvsem pa zaradi njegove nelikvidnosti 5. junija 1998, ustavila. Ker nista bili izpolnjeni dve temeljni pogodbeni določili, in sicer, ker prodajalec ni v 150 dneh kupcu zagotovil lastništva in ker ni bilo več možnosti, da bi bil objekt dokončan in predan kupcu do konca septembra 1998, so se pogodbe med kupcem in prodajalcem 5. septembra 1998 razdrle. Visoka strokovna šola za podjetništvo zato to leto še naprej gostuje v portoroškem Avditoriju, njena ustanovitelja pa bosta očitno morala poiskati novo rešitev. Gea College je na osnovi sklepov svojih nadzornih organov prodajalca objekta v Piranu in hipotekarnega upnika do objekta stare bolnišnice -SKB banko 14. decembra ponovno seznanil, daje še vedno pripravljen kupiti objekt pod enakimi pogoji (aprila sklenjena pogodba govori o kupnini 8,7 milijona DEM), ali boljšimi kot spomladi. Kot je znano, upniki (SKB in RZ) zahtevajo za staro bolnišnico, ki je že deloma obnovljena, 10 milijonov DEM! Visoka strokovna šola za podjetništvo sedaj še vedno domuje v prostorih portoroškega Avditorija in aktivno išče rezervno inačico na območju piranske občine, v primeru, če bi se kombinacija s staro bolnišnico sesula. Selitev Visoke strokovne šole za podjetnišvo iz piranske občine in z obale nasploh, bi vsekakor bil medvedji prispevek k sanjam o tretji slovenski univerzi, zato bi bilo treba protagonistom, ki so očitno zašli v “pogodbeno” (beri denemo) krizo, nekako priskočiti na pomoč. 360 študentov (v vsakem letniku po 120) ni mačji kašel. Predvsem za mesto Piran, ki bi lahko bolje zaživelo. Sicer pa objekt stara bolnišnica tudi poleg teh zapletov doživlja svoje male skrivnostne usode ob velikih skrbeh, vse od dneva, ko se je iz njega izselila piranske bolnišnica. Občina Piran jc postala nesojeni lastnik in objekt na hitrico prodala JP Tradu Piran, katerega lastnik je Razvojni zavod d.d. Kupci so najeli hipotekarne kredite pri SKB banki, tako, da se je slednja “vsedla” na objekt in krog je sklenjen. Da bi bila zmeda poplna (to pa nima nič skupnega z Gea Collc-gom in RZ), se že skoraj tri leta vleče upravni spor, v katerem Občina Piran dokazuje, da je (v času, ko je prodala staro bolnišnico JP Tradu za 1,8 milijona DEM), bila po takratni zakonodaji lastnica - naslednica siso-vih objektov, torej tudi bolnišnice. Enako sedaj trdi Splošna bolnišnica Izola in zahteva povrnitev v prejšnje stanje z visokimi obrestmi vred, kar pomeni, da bi občina, ki je kupnino sicer koristno porabila, morala vrniti. Dokončnega razpleta, oziroma “sodbe v imenu ljudstva.” še ni. ALI PRAZNIKI PRINAŠAJO DRUŽINAM CAS ZA RAZGOVOR Andreja Jurca, dipl. psihologinja (na sliki levo) in Majda Franca dipl. socialna delavka, delava na Centru za socialno delo Koper in sicer na področju partnerskega, zakonskega in družinskega svetovanja. Kakšne probleme rešujete ? Posamezniki, družinski člani se na nas obračajo predvsem v trenutkih, ko zaznajo, daje v družini zanje nekaj zelo narobe, da tako ne gre več, da sc nahajajo v nekem začaranem krogu, ko doživljajo problem in ne najdejo odgovora oz. ne vidijo več rešitve. Lahko gre za narušen partnerski odnos, nesoglasja v starševski vlogi ali narušene odnose med starši in otroki. Kdaj ljudje lahko pridejo do vas ? Prazniki prinašajo družinam čas za razgovor ali pa nekaterim družinam tudi za dolgočasje , morda celo za prepir.... Kdo se najpogosteje obrača k vam po pomoč ? neobvladovanje dialoga v družini ? Kot javna institucija imamo sicer določene uradne ure, vendar se ljudje obračajo vsak dan v delovnem tednu. Velikokrat - in to je tudi zaželjcno - se najprej oglasijo oz. najavijo po telefonu. Na takšen način se izognejo neprijetnemu čakanju in tudi mi si lahko zanje Vzamemo čas. Razumeti moramo namreč, daje to zanje zelo težek korak, da so rabili daljši čas, da so se odločili obrniti se na nekoga, na institucijo , kjer bodo zmogli spregovoriti o svojih stiskah , problemih. Morda v prvem trenutku doživljajo nemoč v smislu “doma se ne morem pogovarjati, me ne razumejo...” Pogovarjajo se drug mimo drugega, vedno manj si prisluhnejo. Poleg tega vnašajo še druge oblike vedenja - kritiziranje, grožnje, nasilje, tihi tedni, “saj bi moral-a vedeti..”. Vse to so načini, ki negativno vplivajo na oblikovanje medsebojnih odnosov ali pa jih celo rušijo. V takšnih primerih pa lahko posameznik doživlja nezaupanje, nerazumevanje, nemoč. V katerem obdobju skupnega življenja se pričnejo pojavljati konflikti ? Prazniki naj bi pomenili nekaj lepega za družino. Mogoče je to čas, da ustvarijo prijetno vzdušje, sproščenost in s tem tudi prostor za razgovor.Družina se na praznovanje že prej pripravlja, torej že pred tem nekaj skupaj načrtujejo, se dogovarjajo, nekaj delajo, pripravljajo.... To pomeni, da je vsak izmed družinskih članov imel možnost povedati svoje želje, pričakovanja. Če znamo ob tem še prisluhniti drug drugemu, nam je s tem dana možnost, da bomo tudi v bodoče lahko skupaj načrtovali, se dogovarjali... Če pa le pričakujejo družinski člani drug od drugega, da bo kdo kaj naredil in sam ničesar ne vloži, da bi bilo lepše, se kaj kmalu lahko prikrade dolgočasje, napetost, nezadovoljstvo in tudi prepir. Pomembno je, da dva, ki se odločita za skupno življenje, zmoreta drug drugemu povedati svoja pričakovanja, svoje želje in potrebe - da si vzameta čas zase, da se čim bolj jasno dogovorita, kako bo potekalo njuno skupno življenje in si znata postaviti skupne cilje. Takšen način je lahko večja garancija za kvaliteten odnos. To je za dva, ki se imata rada, v začetku njunega skupnega življenja lažje, saj sta motivirana in pripravljena za sodelovanje in iskanje skupnih poti. V kolikor pa je premalo dogovarjanja in iskanja skupnih ciljev na samem začetku, se kaj kmalu zgodi, da vsak izmed njiju vnaša svoja pričakovanja. Na primer: mož bi rad šel s svojimi prijatelji ven, žena pa pričakuje, da jo bo povabil na večerjo . Če drug drugemu povesta svoja pričakovanja, si s tem odpreta možnost iskanja rešitve, ki bo zadovoljujoča za oba. V nasprotnem primeru pa bo vsaj eden izmed njiju nejevoljen in razočaran. Nezadovoljstvo se lahko kopiči iz dneva v dan, pojavljati se začnejo konflikti in vedno bolj imata občutek, da živita drug mimo drugega. Kakšen je vaš pristop, ko se na Centru oglasita partnerja zaradi nesoglasij ? Po pomoč se obračajo vsi družinski člani - ženske, moški, pa tudi otroci nas znajo poiskati. Vedno se na nas najprej obrne po pomoč tisti, ki odnose v družini zazna kot neprijetne, nevzdržne. Velikokrat ne vidijo več izhoda ali pa niso pripravljeni več tako živeti. Pred tem so gotovo že sami skušali iskati poti, ki bi spremenile odnose v družini. Velikokrat pričakujejo drug od drugega “saj se bo spremenil -a, saj bo boljše...”. Ob prvem razgovoru pričakujejo, da jim bomo pomagali s konkretnimi nasveti ali morda pomagali, da se bodo drugi spremenili. S pogovorom, svetovalnim procesom, večina vendarle prepozna, da edino pri sebi lahko z drobnimi koraki nekaj spreminja, da drugih ne more spremeniti, če tega niso sami pripravljeni. Za sam začetek je pomembno vzpostaviti sproščujoče, prijetno vzdušje, ki omogoči posamezniku, članom družine, da spregovorijo o svojih problemih, svojih doživljanjih, svojih željah in pričakovanjih. Običajno pridejo s tem “tako ne gre več, ne vzdržim več... ”. Problemi so sc nakopičili - pomembno je, da jih jasno izrazijo in tudi povedo, kateri so v tem trenutku za njih najtežji. Tu se navadno začne naše skupno delo - iskanje možnih poti za razreševanje, poti, ki so za posameznika sprejemljive in uresničljive. Morda ni toliko pomembno, zakaj je do tega prišlo, kot to, kako doživlja konfliktno situacijo posameznik v tem trenutku, “tu in zdaj” ter kaj lahko vsak izmed njiju naredi, da bi prišlo do postopnih sprememb , izbojlšanja odnosov med njima. Tu je pomembna njuna pripravljenost, da vsak nekaj storita za izboljšanje odnosa. Na njiju dveh je, da se odločita, ali bosta vlagala v njun odnos, ali se bosta razšla. eden od zakoncev, drugi pa ne želi sodelovati ? Vedno delamo s tistim, ki je pripravljen sodelovati. Vsekakor se na začetku skušamo dogovoriti, da sodeluje tudi drugi zakonec ali drugi družinski člani. Cc tega ne želijo, se dogovorimo za srečanja s tistim, ki je motiviran za spremembe, ki želi v svojem življenju nekaj spremeniti, izboljšati in skupaj z njim iščemo možne poti. Gre za postopne, majhne spremembe - lahko rečemo, da gre za proces prepoznavanja, zorenja. Kakšni so uspehi pri vašem delu ? Težko je govoriti o uspehih pri našem delu. Naš delež je predvsem v prizadevanju za pridobiti in ohraniti zaupanje vsakega posameznika, ki se obrne na nas. Za nas je lahko uspeh, da posameznik, partneija, družina, doseže tisto, kar si v resnici želijo. Ali menite, da so si ženske velikokrat same krive, ker v začetku hočejo vse same postoriti, ko pa pride otrok, tega časa ni več? Kako vplivajo na otroke narušeni odnosi v družini ? Kaj je z “dvojno vzgojo”? odnosov : otrok-mati, otrok-oče. Vsakdo od njiju oblikuje do otroka svoj specifičen odnos in tudi otrok se že v zgodnjem otroštvu uči oblikovati odnose z različnimi ljudmi (starši, vrstniki, učitelji...) in jih kot take tudi sprejema.. Vsak odnos je svojstven. Dobro je, da se starša skušata poenotiti v pomembnih odločitvah za otroka (vključitev v vrtec, šolanje, operativni poseg...), sicer pa se oče in mati lahko obračata na otroka različno - otrok se postopoma nauči, kaj lahko pričakuje in dobi od vsakega izmed njiju. Gre za spoznavanje realnosti, da smo si ljudje različni - ta izkušnja bo otroku v kasnejšem življenju koristila, saj se uči oblikovanja različnih odnosov. nost za njune otroke - da se starša dogovorita, kje in na kakšen način bodo otroci živeli po razvezi staršev. V kolikor tega ne zmoreta, je to lahko znak, da še vedno nista zaključila svojega partnerskega odnosa. V taki borbi za moč med staršema , se otrok gotovo ne more dobro počutiti. Ko se starša razvezujeta in ko uspevata sodelovati v starševski vlogi, naj bi vedno imela v ospredju, kaj otrok rabi, kaj otrok želi. Otroci želijo ohraniti z obema staršema dober odnos. Omeniva naj, da se v večini primerov zakonca v razveznem postopku uspevata dogovarjati glede njunih otrok. Le v izjemnih primerih prepuščata to nekomu tretjemu. Kot je zaznati, gre pri družini za zapletene odnose. Da družina dobro ali slabo živi, je odvisno od vsakega člana družine. Ali bi za zaključno misel morda povedali, kaj je tisto, kar bi naredilo družino srečnejšo ? Kaj se dogaja z otrokom, ko se starša ločujeta ? Ko pride do razveze, pomeni da zaključujeta njun partnerski odnos. S tem pa ne zaključujeta njunega starševskega odnosa. V svetovalnem procesu skušamo delovati v smislu, da ostajata oba aktivna v starševski vlogi. Mnogokrat rivalizirata za otroka ali pa prepuščata sodišču, da o tem odloči. V takih primerih jim je potrebno vrniti odgovor- Verjameva, da so medsebojni odnosi, ki vključujejo spoštovanje, razumevanje, sodelovanje, odgovornost, zaupanje in samospoštovanje , lahko večje zagotovilo za dobro počutje družinskih članov. Verjameva pa tudi, da vsak posameznik, s tem, ko izraža svoje želje, sprejema različnost drugih, išče kompromise, pohvali druge, lahko k prijetnejšemu vzdušju v družini veliko prispeva. Snežiča Krajnc Ne moremo zanikati tega, daje pri nas še vedno prisotno tradicionalno pojmovanje ženske in moške vloge v družini. Ženska naj bi bila tista, ki drži tri hišne vogale.Lahko prevzema nase večino gospodinjskih opravil in vse to dela dobronamerno. V začetku skupnega življenja drugih izkušenj tudi nima. Vse to zmore, dokler se nanjo ne zgrne preveč stvari, “obveznosti”. Takrat doživlja nezadovoljstvo. Zato sva že prej poudarili, da je pomembno se dogovarjati, kako bosta začela skupno življenje, kako si bosta delila vlogo moža in žene, kasneje očeta-matere. Pomembno je, da drug drugega vključujeta - pri gospodinjskih opravilih, vzgoji otrok, prostem času...Vsakdo naj dela tisto, kar rad dela, da mu ni vedno vsiljeno ali naloženo. Kasneje naj bodo v ta krog vključeni tudi otroci. Dopuščajmo prostor za vsakogar - občutek koristnosti, da sem tudi sam-a kaj prispeval, bo prijeten. Običajno gre za konflikt med partnerjema, zakoncema. Narušen odnos je zaradi njiju, onadva v vlogi moža in žene sta odpovedala, sta v konfliktu, ker se nista naučila sodelovati. Otrok tu ni soudeležen. V kolikor zmoreta ločiti starševsko vlogo od partnerske, se ne bo toliko lomilo na otroku. V vsakem primeru potrebuje otrok nekaj jasnih informacij zase - najbolj pomembno za otroka je, da mu starši povedo, kaj se bo z njim dogajalo in kako bo živel. Vedeti mora tudi to, da za konflikte med staršema ni on kriv. AH mislite, da gre v teh primerih za Kaj naredite, če se na vas obrne le Kar zadeva dvojno vzgojo lahko rečeva, daje v vsakdanjem življenju vedno prisotna. To ni nujno nekaj slabega. Vedno gre namreč za več različnih Predstavljamo vam: Ribiško in potapljaško društvo Piran Ribiško in potapljaško društvo Piran (RPD) je bilo ustanovljeno leta 1963, začetki njihovega organiziranega dela pa segajo vse tja v leta 1956/57. Ustanovitelji takratnega obalnega potapljaškega društva in DRM so bili Andrej Avguštin, Jože Štirn in Jože Gorenc. V teh letih so s pomočjo nemškega inštruktorja gospoda Hansa ustanovili mednarodno šolo potapljanja. Leta 1963 sta se kluba ločila na DRM (Društvo za raziskovanje morja), kije delovalo v Ljubljani in Društvo za podvodne dejavnosti Slovenske obale s sedežem v Piranu. Prvi predsednik društva je bil Andrej Avguštin. Takoj po ustanovitvi je društvo precej sodelovalo s tedanjo mornarico, zavodom za raziskovanje morja in se ukvarjalo z usposabljanjem potapljačev. Tedaj so bili zelo aktivni Vili Klemenc, Maks Šnudrl in Marjan Prelaz. Leta 1967 je društvo pričelo z rednim organiziranjem potapljaških tečajev za mlade. Večina sedanjih samostojnih podjetnikov, vrhunskih poklicnih potapljačev, je osnovno znanje o potapljanju pridobilo v RPD Piran. Društvo je tesno sodelovalo s slovensko teritorialno obrambo pri izobraževanju kadrov za njihove potrebe. Danes je v društvu organizirana posebna skupina za reševanje v primeru elementarnih in drugih nezgod. V društvu so se izoblikovale tudi tekmovalne sekcije: Sekcija za podvodni ribolov, Tmkarska sekcija in Sekcija za podvodno fotografijo. Državni reprezentanci na primer še nista bili sestavljeni brez tekmovalcev RPD Piran. V podvodnem ribolovu so v večini, ali izključno, tekmovalci RPD Piran. Obstojnost društva je zagotovljena, pravi predsednik društva Marko Simič in pove, da z mladimi trnkarji vneto in potrpežljivo dela Gojko Viskič. V letih po ustanovitvi, zlasti pa po ustanovitvi Slovenske potapljaške zveze leta 1971, je društvo štelo od 400 do 500 članov. Z ustanovitvijo novih društev v Piranu, Izoli in Kopru se je društvo v Piranu preimenovalo v Ribiško in potapljaško društvo Piran (RPD) in sedaj šteje v vseh sekcijah okrog 90 članov. V klubu pa deluje okrog 250 članov, aktivnih tekmovalcev. Imajo 30 trnkarjev in 12 potapljačev. V društvu je 14 kadetov (kat. do 14 let) in so 4 mladinci (od 14 do 18 let). Ribiško in potapljaško društvo Piran je soustanovitelj Potapljaške zveze Slovenije v letu 1971. Po ločitvi med športnimi ribiči in potapljači je bila leta 1994 ustanovljena Zveza za športni ribolov na morju Slovenije. RPD je zaradi svoje dejavnosti član obeh nacionalnih zvez in v obeh uspešno deluje, zagotavljata predsednik RPD Piran Marko Simič in tajnik Ivan Štader. Blagajnik Rudi Savarin bi kajpak bil zelo vesel, če bi si društvo pridobilo močnega stalnega sponzorja. Marko Simič pravi, da veliko pomagajo starši.Problem je seveda tudi splošen, pravi Marko Simič; Mladi namreč morja ne poznajo dovolj! Za usposabljanje mladih v trkarjenju skrbi Gojlko Viskič, za podvodni ribolov pa Dušan Krajnik. Njihova enota za reševanje v izrednih razmerah ima sklenjeno pogodbo z Občino Piran. Vodi jo Ivan Štader. V okviru prvenstev organizirajo šest tekmovanj v različnih kategorijah. Vsako leto organizirajo pokalno tekmovanje, za odprto pevenstvo občine Piran v počastitev praznika občine, sodelujejo pa tudi pri varovanju dijakov v morju na pomorskem krstu. Za mednarodno tekmovanje v trnkarjenju rekmtirajo kadete z Obale. Letošnji svetovni prvak v trnkarjenju Dejan Struna je član RPD Piran. Dobitniki medalj na društevih tekmovanjih v trnkarjenju /.a leto 1998 Trnkarjenje iz zasidranega čolna Lov s palico (člani) 1. Vojko Kokot 2. Dušan Cere 3. Ivan Štader Lov z roko (člani) 1. Gojko Viskič 2. Marko Simič 3. Franc Bagar Trnkarjenje z obale Lov s skalnate obale Člani L Marko Simič 2. Dejan Struna 3. Dušan Cere Mladinci L Miha Cere 2. Črtomir Banko 3. Tomi Tkalec Kadeti 1. Dijego Križman 2. Nejc Stanič 3. David Križman - Ha Na sliki: trije mladi zmagovalci Z vodstvom društva N0vOl£tNA k^K/ŽaN kA asx SESTAVIL MILKO EMERŠIČ BRUŠENO STEKLO DOKUMENT IGRALNA KARTA S ŠALJIVO PODOBO NEKDANJI POLJSKI OBOROŽENI KONJENIK NAPRAVA NA VRATIH ZA ODPIRANJE VUL- KANSKA KAMNINA DEL FOTOGRAFSKEGA APARATA IT. REŽISER (STEFANO VANZINA) PROGA. TRAČNICA TEŽKA KOVINA POST SCRTIPTUM ANDREJ NOVAK TISOČINKA GRAMA KRAJ PRI IDRIJI VEČSLOJNA PLOŠČA IZ UMETNE SNOVI PRIMORSKI UTRIP VRSTA PERZIJ- SKIH PREPROG NOVINARKA FALLACI VELETOK V PAKISTANU ZMIKAVT, KRAD- LJIVEC m. NAPOVE- DOVALKA OSEl KOROŠEC ZIDARSKA ŽLICA ŽIDOVSKI MISLEC (URIEL) m iifp BRANKO ŠOMEN xtti NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA št. 58 SOČA D.D. KOPER trgovsko podjetje Trgovsko podjetje poklanja za pravilno koper - copodistrio rešitev križanke Soča tri nagrade: 1. nagrada: 25kg barve za beljenje 2. nagrada: smučarski pulover 3. nagrada: CD zgoščenka Rešitve pošljite do 11. januarja 1999 na naslov: Primorski utrip, Liminjanska 91, 6320 Portorož Rezultati žrebanja križanke št.56 M-Degro Vrednostni bon za 2500 SIT, ki ga poklanja Mercator Degro d.d. Portorož prejmejo: Tina Opara, Ladjedclniška 8, Portorož, Marta Jančar, Koprska 2, Portorož, Tilen Pirc, Plenčičeva 5, Izola. Vrednostne bone vam bomo poslali po pošti. Čestitamo! PRIPOMOČEK, KI DAJE SENCO LUIGI NONO OČKA DUHOV- NIŠKO SLOVESNO \Č OBLAČILO LADIJSKI VOZNI RED ORGAN VOHA VELIKA PAPIGA STRANSKI DEL MEDENICE REKA NA PELOPONEZU, EVROTAS SMUČIŠČE V DOLINI PUSTERIA V S. ITALIJI INDIJSKI BOG SREDST ZA NETENJE TEKOČINA V ŽILAH OSLOV GLAS ANGLEŠKO PIVO PISATELJ KOVAČIČ AM, IGRALEC (RYAN) UDAV SLONOV ČEKAN VRSTA POLOPICE VZDRŽEN ČLOVEK FR. REVOLUCIONAR (JEAN-PAUL) VIOLINIST OZIM LETOPIS, KRONIKA PRVAK, ŠAMPION IGRALKA TURNER VAŽNA ZAČIMBA VOKALNA SKLADBA GLAVNI ŠTEVNI K MLEČNI PROIZVOD ŽIVALSKI lOCN PODOČNIK REKA NA ŠKOTSKEM LADIJSKI VIJAK SKUPINA JEZDECEV V PARADI LUKA V IZRAELU BOLEZEN VINSKE TRTE DROGA IZ GRMA KOKE SLAB NAMEN, NAKLEP trgovsko podjetje Impreso commerciole /OČO d.d. - S.p.A. koper - copodistrlo RAZUZ- DANEC CELICA, KI SPREJEMA DRAŽLJ. ODMEV IT POLITIK (GIUSEPPE) VEK, STOLETJE INDIJSKI BIVOL IT. SLIKAR CARPACCIO TRAVNIK OB VODI KRAJ NA CRESU GR.LADJAR (ARISTOT.) ST. GRŠKI GRADITELJ (KLAVDIJ) TEKOČA VODA LJUBE- ZENSKO PES- NIŠTVO PLES PISA- TELJICA VASTE PRVOTNI PREBIV. ITALIJE KARCINOM LETNI PRIDELEK OVČJI SAMEC REKA V ŠPANIJI EKSPLOZ. TELO REKA V S. ITALIJI VRSTA V VALJ ZVITE SLAŠČICE NEPRI- JETNA ZADEVA ZASTAVA S TREMI BARVAMI TRIK, PREVARA SL. TELOV. (MIRO) ŠKOFOVSKA KAPA AMERIŠKA FILMSKA NAGRADA GUSTAV THOENI MESEC ŽIDOV KOLE- DARJA RIMSKA BOGINJA JEZE GR. BOG LJUBEZNI PROTIRE- VOLUCIJA GL. MESTO JORDANIJE LIDIJA OSTERC KRILO RIM. KONJENICE JAFETOV POTOMEC NAŠA DIVJA MAČKA TVORBA V PANJU ST. GRŠKI KMET BREZ ZEMLJE ANGLEŠKI REŽISER ANNAKIN DEL CELOTE RIBIŠKA VRVICA FRANCE NOVAK MESTO V JIČI V NEMČIJI KRAJ PRI LJUBLJANI IT. PLEM JZIf DRUŽINA ZAPOREDNI ČF ČRKI RIŽEVO ŽGANJE GRŠKA ČRKA POLJSKA CVETICA INDONEZ. IME ZA NOVO GVINEJO GIB, KETNJA NAŠA GOZDNA ZVER OKUSNA MORSKA RIBA OBER LADIJSKA PODVODNA NAPRAVA Med prvimi seje odzval Glas Istre. Novinarja Goran prodan in Elio Ve-lah sta pod velikim naslovom v sobotni številki časopisa (5. decembra, stran 11) zapisala. “Ozbiljan prese-dan ili mala, glupa šala?” Resen pre-cedens ali mala, neumna šala. V članku novinarja iščeta razloge za ta nenavadni dogodek, Elio Velan pa je na isti strani objavil tudi pogovor z Joškom Jorasom. Z njegovo izjavo “Volitve so bile plebiscit prebivalcev onkraj Dragonje!”, pa se je 11. decembra oglasil tudi mariborski Večer, o tem je pisal reški Novi List, kije objavil intervju z novoizvoljeno županjo Vojko štular, povzetek pa je objavilo tudi Nedelo. V Glasu Istre novinarja pišeta, daje glasovanje desetih stanovalcev zaselkov Škudelin, Mlini in Bužin v organe lokalne skupnosti Piran, za Damira Kajina, podpredsednika IDS (Istrski demokratski zbor) “bil resen precedens, ki ne služi v prid brvaš-ko-slovenskim odnosom, a ne koristi niti Istri:” Za slabo informirane povedo, da gre za “znamenite” sporne zaselke (vasi) na hrvaški strani reke Dragonje in kanala Sv. Odorika, o čemer se vsake toliko časa dvigne medijski prah. Avtorja članka pišeta, da je letos slovenska geodetska uprava v Kopru stanovalcem teh vasi oziroma zaselkov dodelila hišne številke, “kar je bil precedens - zagotovo neumen in smešen.” Potem je sledilo nekaj demantijev, odločitev o mirovanju in slično. Ali vse to govori o tem, da “ima Slovenja splošne “mentalne” probleme okrog meje s Hrvaško, ne le na morju, tudi na kopnem. Drugo, vezano na konkretne volitve, je vprašanje “za kakšnen prcedens” gre. Suhoparni podatki pravijo, da je 10 stanovalcev iz teh zaselkov osebno glasovalo v volilni enoti 4 v Sečovljah, ter da so menda izkoristili možnost pisnega glasovanja, kar ne pove veliko. Ker, če imajo ti ljudje slovensko državljanstvo, ali dvojno državljanstvo, bi lahko po tej logiki imeli volilno pravico v Sloveniji, ne glde na to, če živijo na Hrvaškem. Informacijo o tem, da volijo tudi prebivalci onkraj Dragonje v Sloveniji je zasledil Emil Soldatič, ki je menda bil opazovalec na volitvah, vendar o svoji vlogi menda ni imel niti pojma. Pravi, da je samo sledil poročilom regijskega centra TV Koper “in tam zasledil” to informacijo. Novinarja sta se kajpak želela prebiti do bolj konkretnih informacij. Poskušali so priti do informacij prek interneta. Na računalniku so se “na blef’ predstavili kot “Janez Drnovšek”, ali zaman. Zako (verjetno odlok op.p.) o volinih enotah v občini Piran, ki bi jim lahko razjasnil nekatere dvome, jim ni bil dostopen, pišejo. Koprski dopisnik Glasa Istre je kar nekoliko dni vztrajal in poskušal dobiti ustrezen odgovor. “Sprehod” je izgledal takole: Iz občinske volilne komisije v Piranu so ga napotili na matični urad, z matičnega urada na lokalno geodetsko službo, z nje pa pa spet na občinsko volilno komisijo! Vsekakor pa so hrvaški novinarji na teh “sprehodih” neslužbcno nekaj tudi izvedeli. Prvo, da volilna enota v Sečovljah, za katero predpostavljajo, da bi morala zajemati “sporne” vasi oziroma zaselke na hrvaški strani kanala Sv. Odorika, zajema prostorski okoliš od številke 0072 do zaključno 0082 (plus 0094). Ljubezniv ženski glas na občinski volilni komisiji v Piranu jim je predlagal naj pošljejo zahtevek za “dešiff-iranje” teh številk. Poslali so ga in še čakajo na odgovor. Drugi zanimiv podatek zanje je bila informacija daje eden od kandidatov Slovenske ljudske stranke (Podobnikove) na volitvah bil Joško Joras z naslovom Sečovlje 1, slovesnka inačica za Mlini 73a. Joras je bil izvoljen v Občinski svet občine Piran. O njegovi identiteti pa ni dvoma. Dodajamo, daje prebivalec občine Piran in da ima slovensko državljanstvo. Intervju z novoizvoljenim svetnikom je bil objavljen v isti številki na skoraj polovici strani časopisa. Joško Joras je povedal, da mu je kot Slovencu dolžnost boriti se za zgodovinsko resnico. “Borili se bomo za celovitost piranske občine in za definiranje meje med Slovenijo in Hrvaško, ob upoštevanju zgodovinskih kriterijev in dejstev. Tretja informacija za pisce članka je bila ta, da je, ne tako dolgo od tega, 11 stanovalcev onkraj Dragonje prejelo slovensko državljanstvo. Vse te neslužbene informacije govorijo o tem, da gre dejansko za “precedens” ter, da je območje, kije de faeto na teritoriju Hrvaške, uvrščeno v volilno enoto v slovenski občini Piran. Ima to kaj skupnega z onimi “0,9 odstotki” kopne meje med dvema republikama, o katerih pa po nedavni izjavi zunanjih ministrov Hrvaške in Slovenije, še ni dosežen dogovor?, se sprašujeta novinarja. “Ali pa so se Slovenci spet le malo neumno šalili?” Letošnjemu prijaznemu povabilu na 3. srečanje prijateljev v petek, 11. decembra 1998 na griču Sv. Lovrenca se je odzvala prava množica ljudi. Gostitelja veselih in zadovoljnih sta tudi tokrat bila Metropol Group in Casino’ Portorož. Povabljeni gostje so prišli v pražnjih oblekah, polni pričakovanj in sedaj že lahko rečemo, da so se jim izpolnile. Kako ne. Gostitelja Casino’ d.d. Portorož in Metropol Group d.d., sta se zares potrudila. Povsod - v Metropol resort-u in v hiši boginje Fortune se je nekaj dogajalo; za razvedrilo, oko in želodec. Za vsakogar, tudi slučajnega obiskovalca, ki je morda “pozabil” vabilo Ne, slednje ni bilo poglavitno. Večer naj bo prijeten za vse. Kozarcev in zalogajčkov se ne šteje. Vse je zastonj, večer mora biti popln, zadovoljstvo veliko. Rečeno in storjeno. V zahvalo tej ideji prijateljevanja, ki ima svojo pozitivno stam (promocija), je prišlo na srečanje veliko šetvilo ljudi. Le kdo bi jih lahko preštel. Morda jih je bilo dva tisoč ali celo več. Vse, ki so imeli poseben listek so na koncu še ob-darilis koledarjem in steklenico najboljšega. Povsod seje nekaj dogajalo. V garažni hiši je društvo Adria Classic priredilo razstavo Old timerjev - avtomobilov. Nekaj črnskih duhovnih pesmi je zapel mešani pevski zbor Obala. V Business centru GH Metropol so postavili na ogled slike Roka Zelenka, v Noctumu pa je razstavljal svoja dela slikar Marino Mahnič - Istran. Osrednje dogajanje vsega lepega je kaj- pak bilo v glavni restavraciji GH Metropol. Ples z Grand hotel Orches- TRGOVINA NA DROBNO Jasna Krmac s.p. Šolska ul. 12, Lucija 6320 Portorož Tel.: 066/773-037 Bogat izbor svežega sadja in zelenjave domačih Kmetijskih proizvajalcev in ostalih vsakodnevnih živilskih izdelkov. Veselimo se vašega obiska in vam želimo SRECRO 1999 Osnovna šola Cirila Kosmača Piran Izdali bodo posebno brošuro o aktivnostih za obeležitev 50. obletnice Splošne deklaracije o čovekovih pravicah. Šole, vključene v razpis “50 let je za nami - novih 50 je pred nami”, so na dan Človekovih pravic, 10. 12. 1998, končale svoje aktivnosti, ki sojih pričele na isti dan pred letom dni ob prvem obisku Generalnega direktorja Unesca dr. Federica Mayorja v Sloveniji in Piranu. Vse leto je potekalo po šolah v znamenju velikega jubileja, ki gaje 10. decembra počasti! ves svet - dneva človekovih pravic. Kmalu po novoletnih praznikih bodo mladi osnovnošolci pripravili ustrezna poročila o realiziranih nalogah; ugotovitve, poročila, predloge, pesmi, filme, kar bodo objavili v posebni brošuri. Brošuri na pot bo spregovoril tud dr. Federico Mayor, ki je tudi “botrovaP’ celotni aktivnosti. Alenka Aškerc Mikeln, ravnateljica OŠ Cirila Kosmača Piran je v imenu Unesco ASP šol Slovenije zapisala (pismo je poslala Ministrstvu za šolstvo in šport - državni sekretarki mag. Tei Valenčič, in predstojnikom organizacijskih enot Zavodov RS za šolstvo), da ob letošnjem Dnevu človekovih pravic ugotavljajo povečano podporo njihovim prizadevanjem tudi v slo-venski javnosti. Zlasti zahvala gre tudi novinarjem najrazličnejših medijskih hiš, ki so jim bili v veliko oporo pri gibanju za uveljavljanje strpnosti in miru, ki so ga izvajali skozi cdukacijske programe Unesco ASP šol. tra, velika bogato obložena bife miza, polno stojnic za odžejanje, modna revija, raztava fotografij. Nekaj pred polnočjo je vodja kuhinje Boško Blaznik, obdan z množico fotoreporterjev in gostov, slovesno prerezal veliko torto z napisom Magic 35. Sedmega decembra letos je namreč minilo točno 35 let od znamenitega sklepa piranske občinske skupščine (7. decembra 1964) , s katerim je dovolila tedanjemu občinskemu Zavodu za pospeševanje turizma ustanovitev igralnice, kot samostojne ekonomske enote. Fortuna je od takrat v naših rokah. Medtem, ko je vodja kuhinje rezal jubilejno torto, njegove pomočnice so jo delile vsem po vrsti (vsak svoj košček sta dobila tudi Aldo Babič in Vojko Starovič), je odličen povezovalec večera prijateljev Patrik Greblo pel himno Srečanje prijateljev. Tu na griču morje riše soncu zlato obzorje...Kdo bi naštel vse kar se je dogajalo tistega veselega večera v Igralnici in Metropolu. V spodnjih prostorih Acquarelax, predstavitev ročne masaže, limfne drenaže, presoterapije ter body wrappinga. Le korak čez hodnik sta kozmetični in frizerski salon. Nekaj večernih pričesk nam je uspelo ujeti v naš objektiv. V Roži so nekateri lahko ob nastopu Jana Plestenjaka pokušali tudi Mipov pršut. Malo naprej v parku, v hotelu Barbara je bilo še posebej zabavno. Nastopil je nepreko-sljivi Andrej Šifrer s kvartetom Šla-frock. Škoda, nekako daleč proč od množice, ki se je zgrinjala v GH Metropol, je zapel znamenito “Za prijatelje...” V Taverni lucija so nastopili Hrušiški fanti, Bistriške škuorce in Kvartet 7+. Tam so predstavili domačo dejavnost. Elegantno in polno pričakovanj je bilo v prostorih Igralnice. Komu je Fortuna, boginja sreče prinesla srečo nismo izvedeli, verjamemo pa, da mnogih ni pustila na cedilu. Videl sem Italijanko, ki ji je igralni avtomat nasul toliko ko- vancev, da skoraj ni vedela kam z njimi. Nesreča v sreči in hkrati sreča za igralnico je ta, da se igralci, ko največ dobijo, ne znajo ustaviti. Posebej srečni pa so bili tisti, ki so v igralnici spremljali katek nastop italijanske show girl, pevke, igralke in voditeljice TV oddaj španskega rodu, Natalije Estrado. Ob polnoči so obiskovalci lahko poskusili srečo s posebno igro BINGO-m, v nočnem baru so izbirali najlepše dekle za naslov Miss Cubo, ob eni uri zjutraj pa je bila v Casinoju modna revija. V nabito polni igralnici je bila ta noč zares dolga in za nekatere srečneže tudi bogatejša. Franc Krajnc V letu 1999 ne zamudite 5. februar: Ples v maskah 17. april: Valčkov ples 4. - 6. junij: Metropol Fitfest 3. julij: Ples pomorščakov 27. september: Turistični ples 19. november: Diplomatski ples 10. december: 4. srečanje prijateljev ■ ^ Franci Jezeršek O dobrotah slovenske kuhinje Skupina strokovnjakov s področja kulinarike je na letošnjem 45. GTZ Slovenije v Rogaški Slatini pod vodstvom Francija Jezerška pripravila izjemno zanimivo pokušino tipičnih slovenskih jedi iz kaše. Bo podobna prireditev tudi v turističnem Portorožu? Na tradicionalni prireditvi se vsako leto sreča veliko število gostinskih in turističnih delavcev, učencev srednjih gostinskih in turističnih šol, ki se pomerijo na strokovnem področju, pripravljanju pogrinjkov, različnih jedi in tudi na športnem področju. Na letošnjem Gostinsko turističnem zboru v Rogaški Slatini (20. in 21. oktobra) je med udeleženci precej zanimanja vzbudila skorajda že pozabljena slovenska narodna jed - kaša, ki sojo pripravili kar na 117 načinov. Franci Jezeršek je povedal, da so se gostinci že pred nekaj leti v Radencih predstavili s 97 vrstami štrukljev, letos pa s kašami. Prepričan je, da je to dovolj dober odgovor vsem tistim, ki se trudijo pripeljati v slovenski prostor pizze, razne mehiške in kitajske kuhinje in podobne stvari. Meni, da to ni potrebno, saj imamo dovolj naših avtohtonih jedi, imamo znanje in izkušnje, ki smo si ga pridobili bodisi v gostinskih šolah, bodisi pri naših mamah, babicah ali kako drugače. Ponosni smo, je v Rogaški Slatini dejal Franci Jezeršek, da smo tako bogati z jedmi, ki vam jih predstavljamo. “Obljubljam, da bomo s takšnim načinom pripravljanja in razstavljanja jedi nadaljevali. Prihodnje leto se bomo morda predstavili s krompirjem na različne načine, gra-hom, zelenjavo, mesom in podobnim. Idej je zares veliko. Jedi, ki sojih predstavili na 45. GTZ v Rogaški Slatini so bile skrbno pripravljene, za oko in za pod zob. Pripravili sojih zasebni gostinci iz več slovenskih območnih obrtnih zbornic. Pri pripravi slovenskih dobrot je sodelovalo 53 gostilničarjev, veliko kuharjev, natakarjev, pekov, mlinarjev in tudi vinarjev. Franci Jezeršek seje na koncu zahvalil vsem, ki so podprili prireditev Mi pa smo izkoristili priložnost in Franciju Jezeršku zastavili nekaj vprašanj. Slovenska javnost in ljubitelji kulinarike vas poznajo kot strokovnjaka s področja gastronimije, ki večkrat preseneča z odlično priprvaljenimi jedmi ter dobrimi nasveti kako ohraniti slovensko narodno kuhinjo. Doma ste iz Sore pri Medvodah kjer ste lastnik prve hiše kulinarike v Sloveniji' “Našo dejavnost opravljamo v Hiši kulinarike Jezeršek. To je prva hiša kulinarike v Sloveniji. V bistvu je to kar opravljamo priprava hrane za postrežbo v prostorih naročnika. Reči moram, da imamo sicer tudi že v naši hiši prostore, kjer lahko pogostimo do 300 gostov, sicer pa delujemo skoraj po vsej Sloveniji; v Cankarjevem domu, v muzejih, na fakultetah, na univerzi, v raznih podjetijih, tudi zunaj Slovenije. Pred kratkim smo pripravljali hrano na Beneškem Princu (Prince of Venice), z našo ekipo smo bili tudi v Davosu, Parizu, Beljaku in še kje.” Za to kar opravljate je potrebno veliko strokovnega znanja in tudi komercialnih sposobnosti. “Praktično znanje sem si pridobil z leti. Po svetu je treba hoditi z odprtimi očmi, spoznati kaj trg pričakoje, kaj so tržne niše. Naj povem, da smo začeli že pred 18 leti, še v bivši naši skupni domovini. Takrat smo začeli z družbeno prehrano. To je z leti preraslo v sodobnejšo organizacijo različnih prireditev, povezanih s kulinarično ponudbo; opravljali smo razne pogostitve na prostem. Pred 12 leti smo prvič prišli v Cankarjev dom in tam začeli z organizacijo različnih pogostitev.” venske narodne jedi so enkratne, a njihova priprava zahteva morda malo več znanja, časa in tudi potrpljenja. Morda jih prav zaradi tega ni toliko na jedilnikih.” Na vaši prireditvi oziroma razstavi jedi za pokušino v Rogaški Slatini smo opazili, da so ljudje bolj posegali po drugih jedeh in manj po mesnih. Kakšni so pravzaprav trendi prehranjevanja pri nas? Na na letošnjem 45. GTZ v Rogaški Slatini ste prijetno presenetili s kašami na 117 načinov. Kdaj ste začeli s tovrstnimi prireditvami? “Prvič pred šestimi leti v Kranjski gori, ko smo na že bolj organiziran način pogostili okoli 300 gostov. Že naslednje leto smo ugotovili, da se zasebniki lahko predstavimo še na bolj zanimiv način. Skupaj z organizacijskim odborom GTZ smo se dogovorili, da naj bi v bodoče nastopili z razstavljenimi jedmi na otvoritvenih slovesnostih. Prvič smo tako nastopili na mariborski prireditvi GOST TUR. Tam smo pripravili hlad-no-topli bife, pač po nekem vnaprej dogovorjenem scenariju, vendar se je izkazalo, da obstaja še veliko idej, pravi potencial, ki gaje treba s pridom izkoristiti. Tudi to, da ne znamo najbolje promovirati slovenskih specialitet. Na GTZ v Radencih smo nastopili s štruklji. Devetdeset vrst štrukljev smo pripravili; od mesnih do skutnih, sladkih, slanih kuhanih, pečenih in ne vem kakšnih še in v bistvu s tem pripravili zelo odmevno prireditev, ki so si jo obiskovalci zapomnili. Na Bledu smo se predstavili z različnimi solatami. Tudi to je bilo dokaj uspešno. Lani je bilo nekoliko druagče, spoznali pa smo, da je pri vsem tem potrebna nekakšna rdeča nit. Letos smo se., kot smo že povedali, odločili zajedi iz kaše.” “V gostinstvu ugotavljamo, da je že nekoliko padla poraba mesa in da se povečuje poraba rib, zelenjave, solat, sadja in podobnega. Ker je bil naziv te prereditve Slovenska kašarija, so si ljudje kajpak želeli potešiti svoje želje in poskusiti različne jedi, ki so bile pripravljene iz kaše. Ljudje so pač iskali jedi, kijih na jedilnikih v gostilnah bolj poredko srečajo. Na žalost tudi zelo poredko v domačem gospodinjstvu.” Zakaj pri nas v Sloveniji toliko promovirajo razne madžarske, mehiške in podobne kuhinje? “Osebno ocenjujem, da je to problem naše majhnosti. Slovenski človek je bil vedno odvisen od zunanjih vplivov in nehote pomislimo, da smo bolj pomembni, če imamo madžarsko, kitajsko, indijsko, japonsko in nevem kakšno kuhinjo še, namesto, da bi vsaj vsak teden v menu vključili nekatere tipično slovenske jedi. Res pa je, da te zahtevajo nekaj več dela. Slovenske jedi so bile pogojene z zgodovinskim obdobjem, ko slovenski človek ni imel veliko denarja, da bi kupoval drago meso in podobno, piač pa se je preživljal z živili, ki jih je pridelal sam doma. Ta živila so po svoji sestavi lahko sicer revna (preprosta), vendar spretna roka kuharice lahko naredi iz njih izjemno dobre in okusne jedi nad katerimi bi se lahko zamislil vsak francoski kuhar.” Pripravili ste jih kar 117 vrst. Kaj vse lahko naredimo iz kaše? “Kašo lahko vključimo v jedilnik kot hladno predjed, je sestavni del mnogih juh, odlična topla predjed, priloga ali samostojna jed s solato, nadevi, kašnate klobase (koline). V slovenski kulinariki poznamo tudi nekaj sladic, ki jih pripravimo na osnovi kaše.” Ali gostinci poznajo te jedi in ali jih sploh ponujajo gostom? “Gostinci bolj ali manj poznajo kaše. To se je pokazalo tudi na prireditvi v Rogaški Slatini. Morda je večji problem v tem, ker se mnogi sramujejo jedi, ki sojih pripravljale naše babice, ali jedi, ki so tradicionalno slovenske. Če so z naših jedilnikov že izginili čevapčiči, pleskavice in podobne jedi, ki jih je k nam prinesel čas Jugoslavije, pa se v tem trenutku še vedno srečujemo z miselnostjo, da pač naših izvirnih slovenskih jedi, ki so na koncu koncev tudi zelo zdrave, ni treba na veliko predstavljati in ponujati. Slo- Bi podobno prireditev kot je bila na primer v Rogaški Slatini ali v Radencih, lahko pripravili tudi v Portorožu? “Vsekakor. Mislim pa, da bi bil pristop za tako prireditev lahko naslednji: Penzionske ali pa tudi slučajne goste bi bilo potrebno povabiti in jim predstaviti slovensko kulinariko. Na primer štruklje, divjačino, Vodnikovo kuhinjo in podobno. Idej je veliko. Vendar moram reči, da gosti neradi naročajo jedi, kijih ne poznajo. Da bi jih spoznali in začeli ceniti našo kulinariko, jim jo je potrebno seveda predstaviti. Presenetiti jih na ta način, da jim namesto običajne penzionske večeije ali kosila pripravimo nekaj domačega. V prijetnem ambientu pripravimo skupno prireditev in jih nanjo povabimo. Na začetku je res nekaj več organizacijskega dela in težav, toda kasneje se izkaže, da je to tisto kar ljudje od nas gostincev tudi pričakujejo.” S. Krajnc Damjan Kopler vodja kuhinje v Grand hotelu Palače Portorož Ljudje imajo radi zdravo in pestro prehrano Damjan Kopler je v Hotelih Palače že od leta 1979. Vajeniško dobo je opravil v stari restavraciji Ljubljana, postopoma napredoval, postal vodja izmene, leta 1998 pa je tu prevzel vodenje kuhinje. Oktobra leta je postal vodja kuhinje v Grand hotelu Palače. Damjan je doma iz Varaždina. Večji del svojega mladega življenja je preživlja skupaj z družino v Portorožu in se počuti kot pravi Slovenec. Kaj vas je navdušilo za poklic kuharja? “Od malih nog sem bil rad poleg štedilnika, rad sem kuhal in hkrati opazoval mojo babico. Navdušil sem se za ta poklic. Bila mi je dana tudi možnost, še v naši skupni domovini, da se lahko grem na morje izučit za kuharja. To je bil zame kot mladega fanta pravi izziv. Prišel sem v Portorož in sedaj sem tukaj.” Lahko bi rekli, da vodite eno večjih in zahtevnejših hotelskih kuhinj v Portorožu. Kaj menite o sodobni gas-tronimiji in ali se je način prehranjevanja v zadnjih letih kaj spremenil? “Danes ni več tako kot je bilo včasih. Velik “šnicl”, malo krompirja, solate in konec. Ljudje pojedo manj mesa, tudi manj mastnega mesa, več zelenjave, pripravljene po novi tehnologiji, ne preveč prekuhane, tako, da obdrži vse svoje vrednosti. Ljudje imajo radi zdravo in pestro prehrano, biti mora vedno sveža, okusna in raznolika. Mi v kuhinji GH Palače dajemu temu velik poudarek.” Odkod nabavljate živila? “Nekatera živila so že polpripravljene, v glavne pa dobivamo v kuhinjo sveža in jih pripravljamo po naših receptih, po želji našega gosta, tako kot pač mora biti, da so gostje čim bolj zadovoljni in se radi vračajo. Ponudba živil je zares bogata, veliko zelenjave se uvaža iz tujine. Mi pa poskušamo čimveč zelenjave in sadja kupovati od tukajšnjih kmetovalcev, kar naj bi bil ne nazadnje tudi smisel skupne enotne ponudbe zaokroženega turističnega kraja.” Lahko zasledimo na vašem jedilniku tudi domače istrske jedi? “Tudi. Vsak četrtek pripravimo gostom v naši restavraciji GHP slovensko ali istrsko večerjo. Gostje lahko izbirajo med številnimi specialitetami; od domačih mineštr do pečenega jančka, fuž, domačih testenin, sladic... Gostje so takrat, ko jim ponudimo kaj domačega, avtohtonega običajno zelo veseli, v bistvu pa tudi spoznajo naše domače istrske ali primorske specialitete.” Ali Slovenci znamo dobro jesti? “V zadnjem času smo se popravili. Ne jemo več vsega karnam prinesejo na mizo. Hočejo malo, raznovrstno in dobro. Ob hrani hočemo uživati, čeprav je to zaradi sodobnega življenskega ritma včasih nemogoče. Na dopustu pa si lahko privoščimo tudi malo gurmanskega življenja. Seveda vse te spremembe zahtevajo od nas kuharjev veliko več znanja in truda. Da bi zadostili tudi takšnim zahtevam gostov, smo v naši restavraciji Barba Pino v GH Palače, pripravili posebno ponudbo raznovrstnih jedi po naročilu.” Gostinci se vsako leto srečate na Gostinsko turističnem zboru, kjer izmenjate mnenja in izkušnje in se pomerite tudi v stroki. Letošnji jubilejni 45 GTZ Slovenije je bil v Rogaški Slatini. “ Na strokovnem tekmovanju smo kuharji osvojili srebrno medaljo. Sam nisem neposredno tekmoval, bil sem namreč bolj v vlogi mentorja.” Včasih ste kuharji delati v težkih pogojih dela. Kako je danes? “Pogoji dela v kuhinji so se na splošno izboljšali, zlasti tudi pri nas odkar smo obnovili kuhinjo Grand hotel Palače. Nabavili smo nove stroje, pripomočke, od pečic, hladilnikov, modernih kotlov za kuhanje.” Ali pri prenovah upoštevajo vaše strokovne nasvete? “Da, upoštevajo”. Gostinsko delo je po svoje naporno. Ko so drugi prosti in se veselo sončijo na plažah, praznujejo, morate vi delati. Poleti si težko priborite kakšen prosti dan. Sedaj se bližajo novoletni prazniki. Kot vodja kuhinje ste verjetno kar precej odsotni od doma. Kako uspete vse to uskaditi s potrebami družine? “ Moja žena je tudi gostinka in me razume. Ne godrnja, če sem po cele dneve v službi. Takšno je pač naše delo. Odgovornost in skrb za zadovoljstvo gostov ima prednost.” Često se je govorilo, da je kuharjev, zlasti dobrih, premalo, ter,da je (bil) ta poklic premalo cenjen. Kako je danes in ali pri vas vzgajate mlade za ta poklic? “ Bilo je obdobje, zlasti po vojni, ko je nekaj tovrstne delovne sile odšlo iz Slovenije. Mladi so sc sicer izučili za kuharja, natakarja, končali šolo, vendar sc zaradi različnih dejavnikov niso zaposlili v gostinstvu. Zato danes poskušamo mlade čim bolj motivirati za ta poklic. Pri nas imamo že nekaj dobrih učencev, ki z veseljem prihajajo na prakso in upamo, da po opravljeni maturi ne bodo zbežali iz gostinstva.” Biti kuhar, je to bolj žensko ali moško delo? “Kuharsko delo je naporno, kljub sodobnim napravam in pripomočkom, ki so nam danes že na voljo. Ne kuhar in ne natakar ne moreta pri tem delu gledati na uro oditi domov. So dežurstva, skupine, posebne prireditve in tako naprej. To delo zahteva torej veliko prisotnosti na delovnem mestu. Odgovoril bi, da naj kuharski poklic opravlja moški, ki nekako vzdrži več, žena pa naj se bolj posveti družini. Veliko težje pa je, če gostinski poklic opravljata oba, mož in žena. Takrat zagotovo trpi družina, saj jima ostane premalo časa za vzgojo otrok.” SK TTTTT ŽIVLJENJSKI KROG zavarovalnica triglav Kek Uvlien/f. potreduie varnost N MUHMH > šli mm O) *ln\c* Zavarovalnica triglav d.d. OBMOČNA ENOTA KOPER 6000 KOPER, Pristaniška 8 Tel.:(066) 454 100, Telefaks: 066/ 37 788 Območna enota Zavarovalnice Triglav v Kopru je bila ustanovljena leta 1901. Začeli smo brez zavarovancev, poslovnih prostorov, delavcev in zavarovanj in se teh nekaj letih razvili v uspešno enoto, ki v vsakodnevnem poslovanju z zavarovalnimi storitvami oskrbuje 75.064 prebivalcev oziroma 26.381 gospodinjstev. Območno enoto Koper odlikuje dobro organizirana mreža strokovno usposobljenih zastopnikov, ki delujejo prek predstavništev v Izoli, Piranu, Luciji, Škofijah in Ankaranu. V novembru smo odprli Predstavništvo Zavarovalnice Triglav v Sečovljah, v pripravi pa so še zastopniške pisarne v Bertokih in v Novi vasi. V preteklem letu je obračunana premija presegla 1 milijardo SIT, pri čemer je 65 % odpadlo na fizične osebe in 35 % na pravne osebe. Območna enota Koper je v preteklem letu izplačala skoraj 500 milijonov SIT odškodnin, od tega dobrih 100 milijonov SIT pravnim osebam. V letu 1998 smo načrtovali za dobrih 17 % več premije kot lani. Zlast več premije želimo doseči na področju kapitalskih zavarovanj, kjer trenutno že dosegamo 53 % več premije kot v enakem času lani. Poleg nudenja zavarovalnih poslov želimo biti našim strankam tudi svetovalci na zavarovalnem področju, ki ga najbolje tudi poznamo. Ocenjujemo, da tržni delež Zavarovalnice Triglav - Območna enota Koper, znaša že kolil 30 %. Naj naštejemo le nekaj naših večjih zavarovancev- pravnih oseb: Droga Portorož, UNZ Koper, Bolnišnica Izola, Mercator Degro, Cestno podjetej Koper, Iplas in drugi. V Območni enoti Koper smo ponosni, da je Zavarovalnica Triglav d.d. v letošnjme letu previč uvedla tako imenovane bonuse in popuste , da lahko tako tudi našim zavarovancem nudimo bolj individualni pristop zavarovanj. Glede na škodni rezultat, disciplino plačevanja premije in višino zavarovalne premije, nagrajujemo boljše zavarovance z vračilom premije v obliki bonusa. Za letošnje leto je predvideno prek 40 milijonov SIT za bonuse. dreč/ie- /'// varu# /efo /9,9.9 triglav premoženje m zavarovalnica triglavdd PREDSTAVNIŠTVO V SEČOVLJAI Zastopnik: Slavko Grlj Tel.: 066/ 773 - 821 Urnik Ponedeljek 9.00 12.00 Sreda 9.00-12.00 15.00- 17.00 Petek 9.00-12.00 Priznanja za dolgoletno zvestobo obrti Območna obrtna zbornica Piran je v petek, 27. novembra 1998 na srečanju obrtnikov v hotelu Slovenija podelila priznanja osmim posameznikom za 20 oziroma 30 let dela v obrti Samostojni podjetniki posamezniki v piranski občini, ki opravlajjo svojo dejavnost na obrtni način so se v petek 27. novembra zbrali v Portorožu na tradicionalnem srečanju. Najprej je zasedala skupščina na kateri so izvolili nov upravni odbor in nadzorni odbor ter imenovali sekcije. Po zasedanju skupščine so se obrtniki, okoli 200 jih je bilo, zbrali v restavraciji na skupni podelitvi priznanj in večerji. Za zabavo je skrbel ansambel, za prijetna drobna presenečenja pa tudi srečolov. Pavel Lovrečič, predsednik OOZ Piran se je zahvali vsem dosedanjim organom OOZ, novim pa zaželel veliko uspehov. Nova garnitura bo se menda že lahko pobliže srečala z Evropo (EU) in seveda hkrati s tem tudi močnejšo konkurenco. Dejal je, da so v svojem mandatu pridobili novo zgradbo OOZ Piran v Luciji, počitniško stanovanje, pa tudi na splošno so bili aktivni. Na Mednarodnem obrt- nem sejmu v Celju so vse tri obalne obrtne zbornice prejele visoko priznanje. Poudaril je tudi, da njihova OOZ dobro sodeluje z Obrtno zbornico Slovenije, najboljše pa z Območno obrtno zbornico Izola. Pozdravil je njenega predsednika Vojka Valiča, ki seje udeležil srečan- ja. Zahvalil se je tudi Hotelom Morje, ki so jim omogočili srečanje. Priznanje za 30 let dela v obrti sta prejela: Viktor Božič, Avtokleparstvo Lucija Lilijana Dundara, Frizerstvo Lucija Priznanje za 20 let dela v obrti so prejeli: Tomislav Koljesnikov, RTV servis, Lucija Tomislav Marinkovič, Prevoz s čolni Janez Poropat, Avtoprevozništvo, Sečovlje Silvo Starc, Gostinstvo, Piran Bojan Udovič, Avtokleparstvo, Sečovlje Janko Zemljič, Avtotaksi, Lucija Čestitamo! Zaprti psi v stanovanjih preveč lajajo in motijo stanovalce Portoroški AHEAD d.o.o., ki ima sklenjene pogodbe za upravljanje, je 26. novembra z dopisom obvestil lastnike psov v stanovanjskih stolpičih Limi-njanska 89, 91 in 93 v Luciji, da so jim stanovalci že nekajkrat sporočili, kako jih moti neprekinjeno lajanje psov, kijih stanovalci puščajo same zaprte v stanovanjih. Ce se bo to nadaljevalo, so zapisali, bodo primorani podati prijavo na pristojne organe. Uboge živali, le kako se bodo zagovarjale. ■ w primorski u^r^ Športnik občine Piran ‘98 Spoštovane športnice, dragi športniki in športni delavci! Šport ima v naši občini Piran dolgoletno tradicijo, ki je bila tudi v letu 1998 kronana z različnimi vašimi uspehi. Izbor najboljše posameznice in posameznika, najboljše ekipe, državnih prvakov in zaslužnih športnih delavcev ter ovrednotenje rezultatov za priznanje za leto 1998 bo potekalo nekoliko drugače kot je bil običaj doslej. Izbor bo opravila posebna nevtralna komisija v kateri bodo predstavniki Občine Piran, Športnega centra in Primorskega utripa. Vi, dragi bralci pa lahko v našem časopisu glasujete za najboljšega mladega in športnika Pirana ’98, kije po vaši oceni najbolj perspektiven in bo prejel posebno nagrado Primorskega utripa. Uradna skupna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo predvidoma v drugi polovici januarja 1999. Datum in kraj prireditve bomo objavili v januarski številki Primorskega utripa in tudi v ostalih medijih. primorski uVp Občina Piran Športni center Piran rlK------------------------------------- j Glasovnica št. 1 I Najboljši mladi športnik Pirana 1998 j Glasujem za najboljšega mladega športnika Pirana ‘98 I _____________________________ ! ---------------------------------------- | Izrežite glasovnico in jo pošljite na naslov: ■ Primorski utrip Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož • s pripisom najboljši mladi športnik ‘98 ------------------------------------------------ n .j Sanacija Škocjanskega zatoka bo zelo draga Ministrstvo za okolje in prostorje v sredo, 9. decembra v prostorih Mestne občine Koper skupaj s strokovnjaki Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran predstavilo predlog programa varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok. Prve ugotovitve so, da bo sanacija porušenega naravnega ravnotežja v zatoku trajala kar pet let, zanjo pa naj bi po prvotnih ocenah porabili okoli 542 milijonov tolar-jev. Škocjanski zaliv seje prelevil v zatok leta 1957, ko so od Kopra do izliva Rižane zgradili 900 metrov nasipa, ki je ločil morje od ostale vodne površine. To znamenito vodno območje je nekoč merilo 230 hektarov. V začetku osemdesetih let so zatok hoteli izsušiti, preusmerili so reko badašcvico, leta 1985 pa so s poglabljanjem drugega luškega bazena v zatok prečrpali ali nasuli skoraj 300 tisoč ku- PORTOROŽ Vsem obeanham in občanom, kupcem, poslovnim partnerjem in delničarjem se zahvaljijjemo za uspešno sodelovaje in zaupanje v letošnjem letu in želimo SREČR0 1939 Kolektiv Droga d.d. Portorož Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije Sporočilo za javnost Ministrstva za zunanje zadeve ob dnevu človekovih pravic in 50. obletnici sprejema splošne deklaracije človekovih pravic 10. decembra 1998 V letošnjem “letu človekovih pravic” so v Sloveniji potekale različne info-rmacijsko-izobražcvalne dejavnosti za dvig zavesti o pomenu varstva pravic in svoboščin, na mednarodni ravni pa je Slovenija obletnico obeležila tudi s prvim prostovoljnim finančnim prispevkom za delovanje Urada Visoke kontisarke OZN za človekove pravice. Minister za zunanje zadeve Boris Frlec pa seje na dan človekovih pravic tudi srečal s predstavniki civilne družbe, strokovnih institucij in akademskih krogov. Ministrstvo za zunanje zadeve v jubilejnem letu človekovih pravic pozdravlja sprejem Deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic, ki bo prinesla večje varstvo posameznikom, ki si širom sveta prizadevajo za preprečevanje kršitev človekovih pravic. Slovenija je bila med aktivnimi pobudnicami za letošnji sprejem Statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo pristojno za sojenje storilcev geno- cida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Sprejem Rimskega statuta je pomemben dosežek “leta človekovih pravic”, saj je tako storjen veljk korak v smeri kaznovanja odgovornih za najhujše vrste mednarodnih zločinov Kmalu po sprejmu statuta gaje Slovenija 7. oktobra letos v Rimu že pod- isala. c posebej pozdravljamo začetek delovanja novega, enotnega Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, na katerega bodo odslej državlajni držav članic Sveta Evrope, torej tudi Slovenije, lahko neposredne vlagali pritožbe zaradi kršitev določb Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. bičnih metrov blata. Zatok danes meri le še kakšnih 100 hektarov. Zaradi skorajda nikakršnega pretoka vode pa zatok (zlasti poleti) postaja smrdeča zelena mlakuža, ničkaj prijetna na pogled za prvi stik z morjem. Cilj: Ponovna vzpostavitev prvotnega stanja, denar pa naj zagotovi Republika, oziroma bi se morda našli še kakšni drugi viri (občinski, PHARE). Rezervat naj nc bi bil kot nekaj izoliranega. Spremenili bi ga v prijetno vodno območje z otočki, lepo okolico, parki in podobno. Skratka, postal naj bi pravi mali raj za Koprčane in obiskovalec. Želje so eno, resničnost je seveda drugo. Zmote, ki si jih privošči človeštvo (le kje so zdaj krivci ?) pa so lahko Uidi precej drage. Nič drugače pač ne bo s sanacijo Škocjanskega zaliva. Irena Fister, županja Mestne občine Koper s podaljšanim mandatom, je izrazila veliko zadovoljstvo nad prizadevanji, da bi zatok vendarle sanirali. Upa tudi, daje predlog programa, ki so ga predstavili, dovolj dobra in resnična osnova za pridobitev finančnih sredstev. Z Ministrstva za okolje in prostorje prišla na predstavitev Mag. Vesna Kolar - Planinšič. Program sanacije je predstavila Barbara Vidmar MZVNKD Piran. Izdelanih je že kar nekaj študij (botanična, prostorski vidiki, status, ogroženost ptic selivk, kakovost vode). Sledil bo pregled lastnine, postopen “izgon” vrtičkarjev, ki s škropivi onesnažujejo zatok, odstranitev kosovnih odpadkov, izdelava označevalnih tabel, postavitev učnih poti ob zatoku in podobno. Boris Križan je dejal, daje ta projekt pionirsko delo na območju naše države in bo že te dni šel v verifikacijo na Vlado Republike Slovenije. Vodna površina ostane v takšni velikosti kot je sedaj, verjetno pa bodo potrebni manjši posegi, poglobitve, graditev otočkov, obsežnih jarkov itd. Zatok bodo sanirali in urejali po fazah, vsako leto nekaj. Ko bo vse nared, lepo in prav, bodo pristojni izdali uredbo s katero naj bi razpisali koncesijo za gospodarjenje z naravnimi dobrinami. Na sliki: Predstavniki MZVNKD Piran predstavljajo projekt rešitve Škocjanskega zatoka Marina Portorož d.d. je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom in bogato turistično ponudbo Tel.: 066/471-100,471-200 Fax: 066/471-510 marina Portorož portorose Ž0 Vsem občanom, delničarjem, Bm gostom /n poslovnim pgrtn&rjem želimo VESEL BOŽIC /N SREČNO NOVO LETO 1999 i V Januarju boste dosegli že dolgo zastavljeni cilj, tako na poslovnem kot na privatnem področju vas bodo začeli jemati resno. Kar boste počeli boste počeli temeljito in sistematsko, uspehi ne bodo izostali. Okolju boste odkrito pokazali vaš pravi obraz, vaš ego bo močno povdarjen, čustva se bodo razvnela. Zaradi vašega nekomformizma in nekonvencionalnosti vam bodo ljudje posvečali veliko pozornosti. Februarja se nevezanim Ovnom obeta uspeh na ljubezenskem področju, še posebej če je partner rojen v zemeljskem znamenju, vendar le če bodo partnerju prepustili glavno besedo. Marec in April bosta za Ovne zelo donosna meseca, obrestovale se vam bodo vaše pretekle naložbe, vaše finančno stanje se bo vidno izboljšalo. Ponosni boste nase, na vaše lastne dosežke, razmišljali boste o novih finančnih investicijah, povezanih z nepremičninami. Ne verjemite besedam neke osebe, ki jo boste srečali na poslovni poti v začetku maja. Kljub temu, da vas bodo hoteli “prinesti okrog”, bodo vaši dnevi polni smeha in zabave, saj boste obvarovani z lastno intuicijo. Junija boste imeli še polne roke dela, tako doma kot v službi, kjer bi lahko poleg vašega dela opravljali še delo sodelavca, ki bo na dopustu. Počitnice vam bodo, zaradi galantnosti in razkošnosti še dolgo ostale v spominu, ne boste ostali hladni ob novi simpatiji in nizu nenavadnih, zanimivih dogodkov. Septembra boste morali kontrolirati vašo nestrpnost, da se ne bi sprli z ljudmi, ki so nujno potrebni za vaš nadaljni poslovno - finančni razvoj. Do samega konca leta bi se lahko angažirali pri proučevanju novih, nenavadnih in skrivnostnih področij, velikokrat v družbi vašega partnerja. Vaša raznovrsnost, ki jo boste podvojeno izražali | _ i na različne načine, sku-t paj z vašim šarmom in prijetnim načinom izražanja, vam prinašata uspeh že v samem začetku leta. Vaše emocije bodo usmetjene k mlajšim osebam in k tistim, ki si ne morejo ali ne znajo pomagati. Vezani biki bodo z darežljivostjo, razumevanjem in romantičnostjo nadvse uspešni v odnosih z okoljem in v domačem krogu. Marca poskusite biti nekoliko previdnejši in bolj rezervirani v odnosu do sodelavcev in poslovnih partnerjev, saj je nekdo v preteklosti že izkoristil vaše dobro srce. Posledica manjših poslovnih težav bodo zaostreni odnosi z partnerjem, ki ne bodo dolgo trajali. Nevezani biki bi lahko prav v tem času srečali nekoga, ki bo osvojil njihovo srce. Soočili se boste tako z romantiko, kot z stvarnostjo, vaša dejanja boste usmerjali razumsko, s temelji na logiki. V aprilu in maju se vam obetajo večji uspehi na področju trgovine, kljub temu da bi vam v določenem trenutku lahko nekaj težav povzročilo poman-kanje izobrazbe ali kakšen drug, uradni zakon. Hitri in donosni posli vam bodo vlili veliko samozavesti in moči, ki ju boste zagotovo potrebovali. Čustveno in zasebno življenje bo polno in skladno, s tem da bi partner lahko poskušal prevzeti kontrolo nad finančnim stanjem. V juniju bo vaše tveganje na poslovnem področju ponovno uspešno in ker boste veliko poslovno odsotni, boste nekoliko posesivnejši do tistih, ki ih ljubite, predvsem do partnerja. Zaradi psihičme obremenjenosti in skrbi bi se lahko izogibali spolnemu življenju, bolje bi bilo, če se ne bi. Julijske počitnice boste uporabili tudi za vaše konjičke, kot so lov, ribolov,...medtem ko vam bo avgust polepšalo povabilo na poroko, na katero vas bo vabil sorodnik. Načrtovano pot v tujino, bi lahko preložili, ne po vaši krivdi in brez neugodnih posledic. Rahle zdravstene težave v septembru nikar ne zapostavite, sicer bi se lahko posledice poznale tudi v oktobru. Ubogajte nasvet partnerja in pojdite do zdravnika. Zimski dnevi bodo za vas imeli poseben čar, saj znate združiti lepoto z praktičnostjo in realnost z idilo. Vaša občutljivost na reakcije drugih ljudi bo v januarju intenzivnejša, za vaše okolje boste predstavljali skrivnostno osebnost. Pomoč pri domačih opravilih lahko pričakujete s strani mlajših oseb in partnerja, na poslovnem področju boste obnovili šolsko znanje, vašo intelektualno radovednost bo vzpodbudila simpatična oseba v službi. Dvojčki, ki niso dokončali izobrazbe bodo v februarju razmišljali o njenem nadaljevanju, drugi pa bi sc lahko vdeležili kakšnega tečaja. Marec in april vam prinašata izboljšanje odnosov z vsemi družinskimi člani, tudi s s tistimi, s katerimi v preteklosti niste bili v najboljših odnosih. Vaš optimizem, moralnost in realna življenjska načela vam bodo zagotovila spoštovanje v družinskem krogu in okolju, na kar bi partner lahko včasih bil ljubosumen in bi vas, na razne načine poskušal nadvladati. Maja bo vaša družabnost dosegla skrajnje meje, uživali boste v družbi najrazličnejših ljudi, ob tem si ne boste postavljali predsodkov. Zelo sproščeno se boste počutili v naravi, zato boste večkrat poiskali stik z njo, pa ne sami. Kljub vaši dobri volji, veliki tolerantnosti in zadovoljstvu, se ne boste pozabili maščevati osebi, ki vasje v bližnji preteklosti prizadela. Junija in julija boste s pomočjo partnerja, poskušali odpraviti nekaj slabih razvad, kar vam bo odlično uspevalo.Veliko bi lahko razmišljali tudi o preteklosti, napakah, spodrsljajih, pa ne samo vaših, tudi o tistih, v katerih ste bili vi prizadeti. Vaše slutnje o močnejših in korenitejših osebnih spremembah in o spremembah vam znane osebe, bodo začele dobivati trdne temelje. Vaša vsestranska angažiranost in močna volja bosta pokazala sadove v avgustu in septembru, ko se bo pokazala možnost za službeno napredovanje. Ker bo vaše delo posredno povezano z tujino, lepoto in aktivnostjo, bi lahko večkrat obiskali domače in tuje kraje. Proti koncu jeseni boste prejeli teško pričakovani denar, ki ga boste takoj investirali v nepremičnine. Dobra volja, vera vase in uspešnost se vas bodo držali vse do konca leta. Vaša romantična narava, ki zna občudovati tako belino gora, kot toplino domačega zimskega večera, vas bo v prvih mesecih novega leta potegnila v samoto. Družabni boste le toliko kolikor bo to nujno potrebno, poglobili se boste v lasno dušo in se tako razbremenili vseh pritiskov civiliziranega sveta. Radi boste svetovali, poučevali in vaše stabilno finančno stanje vam bo gri tem v oporo. Že prvi utrinki pomladi vas bodo prebudili iz čustvene otopelosti, partnerju boste zlahka pokazali čustva, nad čimer bo prijetno presenečen, nevezani raki pa si bodo z neomajno zapeljivostjo našli sorodno dušo. Tudi maja in junija boste še uživali v trenutkih samote, včasih v družbi partnerja, ki jo boste še nujno potrebovali, da boste lahko našli sebe. Vaša globoka potreba po tem, da drugin pomagate, da ste potrebni, bo povzročila nezadovoljstvo z vašim službenim položajem, vendar boste istočasno tudi potrpežljivi, saj se boste zavedali, da sprememba ne bo takoj mogoča. Nezadovoljstvo bi se lahko pokazalo tudi na.čustevnem področju, vendar raje ne razmišljajte o razvezi, ker tega koraka še ne bi zmogli. Dejanja ali pa samo misli, vas bodo popeljale v pravo vročo, ljubezensko avanturo. Zaradi manjše čustvene krize v juliju, boste včasih imeli občutek, da vas nihče ne mara, da ste najbolj osamljena in žalostna oseba na svetu, kar pa bo daleč od resnice. Počitnice vas bodo prepričale v nasprotno, pa ne samo zaradi bližine vode, brez katere “ne morete”, tudi zaradi odkritosti in prisrčnosti novih oseb, ki jih boste tam spoznali. Kljub obilici dela in dobremu finančnemu stanju si boste v avgustovskih, dela prostih dneh najraje privoščili aktivnost kar v domačem vrtu ali sadovnjaku. Oktober in november vam prinašata nenavadne dogodke, ki vas bodo včasih spravili z tira, včasih pa vlili obilico uhovne moči in enutzijazma. Prebudilo se bo tudi vaše zanimanje za skrivnostne stvari, življenje po smrti, nevidne energije,... Vaš notranji nemir bo še pred koncem leta izginil, dobro finančno stanje vam bo omogočilo, da boste izpolnili tuid vaše materialne želje.________________________________ “J Že v prvih januarskih dneh se vam bo ponudila prilika za daljše potovanje, navdušeni nad svetom gora, se jo boste z veseljem udeležili in istočasno zapolnili vašo željo po duhovni spremembi. V vse vaše aktivnosti bo vključen tudi vaš partner, kar bo vašemu življenju dalo občutek čustvene, fizične, intelektualne in materialne polnosti. Februar vam prinaša poslovne spremembe, uspešnost v vseh uslužnostnih dejavnostih in na vseh področjih komunikacije, hitre naložbe vam bodo prinesle prav tako hiter dobiček. Previdni bodite, da se ne bi zaradi številnih novih poslovnih idej, preveč odmaknili od partnerja. Nevezani levi bi lahko poslovno spoznali prijetno osebo, ki bo kasneje popolnoma osvojila njihovo srce. Marca in aprila boste fizično in psihično utrujeni, jezila vas bodo občasna nesoglasja z partnerjem, sami si ne boste znali pomagati. Pogovorite se z zaupno osebo, privoiščie si nekaj več počitka in težave se bodo rešile skoraj same od sebe. Zaradi vaše sposobnosti regeneracije si boste še pred dopustom opomogli, počitnice pa preživeli v veliki harmoniji z vašim partnerjem. Julij vam prinaša nekaj večjih finančnih dobitkov iz različnih virov, vaš občutek za lojalnost, skupnost in organizacijo vam bo zagotovil uspeh tudi na poslovnem področju. Vaš razum bo usmetjen v toze-meljske stvari, vaše nagnjenje k pomoči drugim bo zaradi številnih obveznosti, vedno manjše. S septembrom boste veliko bolj kritični in objektivni, vaši načrti povezani z nepremičninami, selitvijo ali nakupom bodo vedno bližje realizaciji. Ne bodite preveč vsiljivi pri vaši želji, da bi pomagali partnerju, pustite mu proste roke, sam vas bo prosil za pomoč. Zadnji meseci v letu vam prinašajo srečo v ljubezni, razumevanje z partnerjem, dobro finančno stanje in nekoliko manjših težav pri uradnih opravkih. Začetek leta vam prinaša prijetno obdobje, mir, ljubezen in harmonija bodo napolnjevali vaš dom, odlično se boste razumeli tudi z otroci, odnosi z okoljem bodo urejeni, spodbudni. Honorarno ali občasno delo boste sprejeli iz finančnih razlogov, želeli si boste polepšati vaše neposredno okolje. Februarja bodite nekoliko prizanesljivejši do sodelavcev, ne hvalite se na ves glas, lahko bi vam zamerili, držite se vaše prirojene lasmosti, skromnosti. Presenetila vas bo oseba iz tujine, ki jo niste videli že nekaj časa in s katero ste bili tudi čustveno vezani. Marca bo tako vezane kot nevezane device presenetil partner z večjimi in bolj intenzivinimi čustvenimi potrebami in željo po tem, da razišče lastno in vašo notranjost. Ob novem partnerju bodo samske device razčistile tudi nekaj čustvenih težav in odpravile čustvene zadržke, ki imajo izvor v preteklosti. April in maj bosta delavna, ustvarjalna meseca, dosegli boste vaš poslovno finančni plan, istočasno pa razmišljali o začetku vaše samostojne poti. Zaskrbljenost v juniju zaradi vašega zdravs-tenega stanja bo odveč, lahko pa bi se odločili za minimalno zmanjšanje vaše telesne teže. Privoščite si lahko tudi čiščenje vašega organizma, na podlagi zeliščnih napitkov, npr: regratovega čaja,... Pravih in daljših počitnic v juliju in avgustu ne bo, zato pa bodo vikendi namenjeni krajšim oddihom ob morju. Ker ste fizično aktivni, si boste privoščili veliko plavanja, kar bo koristilo vašemu splošnemu počutju, fizični kondiciji in vaši, že tako lepo oblikovani postavi. Porjavelost vas bo obdala z novim, posebnim šarmom in nevezane device bodo padle v objem novega partnerja. V samem začetku jeseni bodite previdnejši na poslovnem področju, ker vam bo nekdo pripravljal nekaj hudega, kar bi v službi lahko povzročilo škandal in hiter, oster razplet dogodkov. Proti koncu leta boste agresivnejši do predpostavljenih in do sodelavcev, kar vam bo utrdilo položaj v službi, javno izrečene kritike vas bodo obvarovale pred hudim za daljše obdobje, pridobili si boste nekaj nenaklonjenih oseb. TEHTNICA: V začetku leta boste radi ugajali v vašem ožjem in širšem okolju, zato boste zelo ustrežljivi in razumevajoči do vaših sodelavcev in do bližnjih. V službi bodite previdnejši, ker bi vas lahko nekdo, zaradi vaše odprte, tople narave in prevelike zaupljivosti, nekdo poskušal izkoristiti. Določen uspeh se vam obeta v vseh zadevah, ki so na določen način povezane z pravom, pot v začetku februarja vam prinaša nova poslovna spoznanja in novo znanje, ki ga do tedaj še niste obvladali. Novo prijateljstvo z osebo nasprotnega spola bo nevezanim tehtnicam ponudila možnost hitre vendar trajne partnerske zveze. Marca boste zaradi vpliva Neptuna nekoliko bolj nepraktični kot običajno, kar pa bo samo še dvignilo vašo popularnost in simpatijo v službi in doma. Večje presenečenje boste doživeli ob nepričakovanem obisku enega izmed vaših sorodnikov, z novicami, ki jih le ta prinaša. Vezane tehtnice se bodo vskladile same s seboj in s tem tudi partnerski odnos. V aprilu boste odvrgli neko vaše upanje glede finančnih ciljev, razbremenili se boste z meditacijami in izleti v naravo, lahko bi začeli razmišljati o delu, pri katerem bi bili sam svoj gospodar. Maja in junija boste obirali sadove in želi same uspehe pri delu, začetki nekega novega posla pa bodo tako uspešni, da bodo tudi vas same presenetili. Zaradi vpliva prijateljev in sodelavcev sc bodo v juliju rahlo zamajali vaši ideološki temelji, način vašega vrednotenja, postajali boste negotovi kar bo povzročalo veliko živčo napetost. Poiščite strokovno pomoč, sami boste teško kos tej situaciji, saj večji del problema izvira že iz vašega otroštva, zaradi enega izmed vaših staršev. Prevelika posvečenost delu v tem obdobju, bi povzročila samo še dodatne obremenitve, s tem pa tudi globljo depresijo. Avgust in september bosta mirnejša meseca, odpočili si boste na izdatnih in fizično aktivnih počitnicah. Prav nič ne bo oviralo vašega vsakdanjika in vaše odgovornosti bodo potekale v naj lepšem redu, brez ovir. Deževni dnevi bodo obudili vaše spomine in domišljijo, posvetili se boste pisanju ali slikarstvu, glasbi. Do konca leta se boste duhovno nekoliko bolj posvečali mlajšim osebam in njihovi dobrobiti, kar vas bo duhovno pomladilo in zelo ugodno vplivalo tudi na vsa ostala področja vašega življenja. Hladno zimsko obdobje bo za vas pravi čas, ko se boste lahko potrdili pri kulinaričnih spretnosti, s v**“™*® katerimi boste poželi pohvale prijateljev in sorodnikov. Časa za premišljevanje ne bo, v poslovnih zadevah boste sledili lastni intuciji in prevzeli vodilno vlogo v vašem ožjem poslovnem krogu. Z nekonvencionalnostjo in odkritostjo boste vaše poslovne partnerje prepričali v uspeh in kakovost vašega načrta. Marca vas bo konflikt z bratom ali sestro rahlo spravil v slabo voljo, vendar ne popustite, prišel bo dan, ko vam bodo dali prav in popustili. Še pravočasno boste preprečili večjo finančno izgubo. Obiskali boste prijatelja v bonišnici, nekaj časa posvetili starejšim, pomoči potrebnim ljudem, nato pa se popolnoma prepustili vašim čustvenim željam, s čimer boste nadvse razveselili vašega partnerja. Aprila in maja si boste poiskali dodaten vir zaslužka, zaradi večjih finančnih obremenitev boste nekoliko “zategnili pas” in še pred začetkom dopustov krepko izboljšali vaše finančno stanje. Novice sorodnika iz tujine vas bodo presenetile, še bolj pa to, da po dolgih letih prihaja na obisk. Nevezanim škorpijonom se bodo po nudile številne možnosti, vendar bodo izkoristili le eno in si tako izboljšali čustveno življenje. V juliju in avgustu boste vse poslovne aktivnosti in dogodke obrnili sebi v prid, na novo pridobljeno materialno bogatsvo boste znali ceniti. Nekaj večjih dobitkov se vam obeta na področju tehnologije, strojništva ali računalništva. Septembra se bo prebudila vaša ra dovednost za ljudi okoli vas, razmišljali boste o psiholoških posledicah preživetih težav, pa ne vaših. Mentalna agresivnost in kopica novih idej bosta vzrok za vašo agresivnost na področju poslovnosti. Do konca leta bo v vaši hiši zelo živahno, številni obiski, prijema družba, pogovori ob kozarcu dobrega vina bodo zelo prijetni. Nekaj manjših uspehov boste tokrat dosegli tudi na področju politike.___________ Prvi januarski dnevi vam l?! prinašajo novice stare ™ ljubezni iz tujine, ki sojih boste zelo razveselili, odgovoriti pa ne boste utegnili. Odnosi z sodelavci bodo urejeni, temeljili bodo na prijaznosti, ustrežljivosti in darežljivosti, uspešni pa boste tudi pri delu in finančnih transakcijah. Razigranost pusta bo prevzela tudi vas, presenetili boste svoje sorodnike in prijatelje, samske strelce pa bo, povsem nepričakovano presenetil bodoči partner. Občutljivejši boste tudi za potrebe javnosti. Vezani strelci bodo partnerja povsem nadvladovali, kar pa jih ne bo oviralo v skupni sreči. Marca in aprila bodo ojačane vaše nadčutne sposobnosti in intuicija, kar bi se lahko izražalo skozi simbolične sanje, točne predobčutke ai nenavadna videnja. Predlog partnerja o službeni spremembi bo utemeljen, vendar ne zagrabite takoj prve priložnosti, bodite izbirčni. Bodite previdnejši na poslovnem področju v juniju, da ne bi zaradi nega livnega vpliva Marsa naredili večje napake, predvsem če delate v službi, po vezani z financami, tudi gotovino. Z požrtvovalnostjo boste razbremenili vašega parmerja, ki bo to znal ceniti. V juliju vam težave z uradnimi osebami ne bodo pokvarile načrtov, z® nenavaden a preprost in razbremenilen dopust. Zamenjali boste garderobo, kupili nekaj novih oblek tako zase kot za vašega partnerja, vašo novo zunanjo podobo boste prepustili domišljiji in znanju mlade osebe v kozmetičnem sa Ionu. Avgust vam ne bo prinesel večjih sprememb, previdnejši bodite pri prehrani in pri fizičnih aktivnostih. Obrekovanje, za katerega boste zvedeli od vaše sodelavke, vas bo jezilo, vendar vam ne bo "ostalo na duši”. Tudi v odnosih z ■ ^ primorski uVp partnerjem, boste veliko pozornosti posvečali estetskim vrednotam in si na novo uredili vaš topel dom. Do konca leta boste nekajkrat obiskali tudi cerkev, našli notranji mir in srečo za vas in vašega partnerja in v vaše čutno in poduhovljeno življenje vključili še nekaj družinskih članov in prijateljev. Januar vam prinaša ugodne sremembe na področju doma in družine, vabljeni boste na številna praznovanja in zabave, za vas bo to mesec dobrega razpoloženja. Slišali boste tudi za naraščaj v ožjem družinskem krogu. Februar bo zaradi krize na ljubezenskem področju prve dni manj prijeten, vendar vam že druga polovica meseca ponovno prinaša srečo in srabilnost. Skupaj z prijatelji ali sodelavci se boste zavzemai za otvoritev neke organizacije in skupine, vodilna vloga in ideologija organizacije bosta vaši. Prve dni spomladi bi se vam lahko dogajalo, da boste čustvene proleme drugih jemali na svoja ramena in s tem “obtežili” odnos z vašim partnerjem, ki veliko časa tega ne bo prenašal. Nevezani kozorogi naj bodo pri izbiri partnerja previdnejši, teško bodo ločili ljubezen iz usmiljenja in pravo ljubezen. Maja vas bo presenetila poroka nekega vašega dobrega znanca ali prijatelja, finančni izdatki bodo nekoliko večji, kot ste predvidevali, na pomoč vam bo priskočila vaša stalna banka. Vsakodnevne obveznosti v službi in doma vas ne bodo obremenjevale. Nov način izražanja vaših čustev skozi umetnost ali kreativnost bo spodbudna tudi za vašega partnerja, negovali jih boste skozi vse leto. Odpočili se boste junija, na počitnicah, kijih boste preživljali skupaj z vašim partnerjem. Druga polovica meseca bo zelo delovna, saj se boste odločili za obnovo lastnega stanovanja, zidavo hiše ali pa za pomoč prijatelju pri njegovi hiši. Vročino v juliju in avgustu boste zelo dobro prenašali, radi se boste zadrževali v družbi prijateljev, do poznih večernih ur. Zaradi nesigurnosti in notranje napetosti se boste v začetku jeseni težje obvladali, agresivnejši boste in tudi do domačih bolj avtoritaitvni kot običajno, kar bi lahko izzvalo upor neke mlajše osebe. V oktobru boste, zaradi urejenega poslovnega in finančnega stanja, ki vam bo omogočalo več prostega časa, preživljali prijetne urice v družbi vašega partnerja. Številni pogovori, glasba, ples, družabne igre bodo prispevale k odličnim odnosom, ki bodo skoraj idealizirani vse do kona leta. Radi se boste zadrževali doma, le decembra bosta s partnerjem obiskala tujino. A Januarja se vas bo še držalo praznično vzdušje, v službi boste zaključili z deli, ki bi jih morali opraviti že pred novim letom. V vaši bližini se bo znašlo veliko prijetnih oseb nasprotnega spola, ki vam bodo na razne načine pripravljeni ustreči, kar bo nevezanim vodnrajem zagotovo všeč. Rahle zdravstvene težave boste lahko odpravili tudi brez zdravniške pmoči. Previdnejši bodite pri vožnji, še posebej pri krajših relacijah, saj radi hitro vozite. Poslovno boste spoznali nekaj novih oseb, ki bodo vašim poslovnim načrtom dale nov smisel. Če boste prve spomladne dni igrali na srečo, vam zadetek ne uide, s tem se bo okrepila vaša volja, pa tudi vaša samozavest. Čustveno življenje vezanih vodnarjev bo zelo pestro, lahko bi se initmno vezali z osebo, ki je sicer znana tudi vašemu parnerju, zato bodite previdnejši. Zanimanje za umetnost, vse kar je lepo in skrivnostno bo vaši osebnosti dal nov šarm, zato boste tudi na poslovnem področju dokaj uspešni, še posebej pri delih, ki podra-zumevajo komunikacijo, stike z ljudmi. Maja in junija se boste notranje umirili, prav tako se bo umiril vaš vsakdanjik in zamnjšale nekatere poslovne obveznosti, kar pa ne bo vplivalo tudi na višino vašega finančnega stanja. Prijatelju boste pomagali s finančno in moralno podporo, kar se vam bo kasneje pozitivno obrestovalo. Oddolžil se vam bo z inventivno idejo o novem poslu, ki jo boste hitro zagrabili in tudi realizirali. Na počitnice boste avgusta odpotovali kar dvakrat, prvič sami, drugič pa v družbi vašega življenjskega sopotnika. Dolgčas vam ne bo, nevezanim vodnarjem se obeta nepozabno ljubezensko življenje. Težje se boste vrnili domov, se soočili z realnim svetom, zato pa se boste s topliko večjo vnemo lotili k poslovnim obveznostim. Ker boste tudi fizičnov izredni formi, se vam v začetku septembra obeta uspeh na področju športa, plesa,... V jeseni boste večino časa obkroženi z ljudmi, tudi doma bo vedno nekdo “bedel nad” vami, počutili se boste nekoliko utesnjene in si privoščili nekaj izdatnih trenutkov samote v odročnih krajih. Do zaključka leta boste probleme z otroci reševali skupaj z vašim partnerjem, ki ima večji smisel za disciplino, kot ga imate sami. [DII1D3 |V januarskih ndeh vas bo zaskrbelo za vaš službeni položaj in vaše osebno življenje vam bo nenadoma postalo zelo pomembno, začeli se boste spraševati, kaj od življenja pravzaprav imate. V reakcijah do bližnjih in do sodelavcev boste zelo previdni, včasih preveč molčeči kar zagotovo ne bo pozitivno vplivalo na vašo samozavest. Postavite se na lastne noge, z malo poguma boste rešili vse vaše trenutne težave, za kratek čas nehajte razmišljati o vašem čustvenem življenju, dokler ne uredite poslovnega. Po nasvetu staršev ali partnerja boste v marcu temeljito razmilili o vašem poslovnem življenju, finančnem stanju in se aprila odločili za večje spremembe. Spremenil se bo tudi vaš odnos do denarja, pa tudi do drugih boste nekoliko manj radodarni. Za vašo samozavest bosta denar in materialne stvari začela igrati večjo vlogo, pomaknila se bosta stopničko navzgor na lestvici življenjskih vrednot. Muhasto aprilsko vreme bo vneslo nekaj sitnosti tudi v vaše odnose z partnerjem, ki bodo zelo podobni vremenu: dež, sonce, mavrica. Partnerju ne postavljate pogojev ali zahtev, še posebej če so vam to drugi svetovali. Maja se bo vaše čustveno življenje uredilo, mesec ljubezni prinaša srečo vsem nevezanim ribicam. Tudi vaše poslovno področje bo zelo uspešno, hitri in večji dobički se vam obetajo v povezavi z nakupom ali prodajo večjih nepremičnin. Strah pred starostjo boste premagovali s stalnim delom, fizično aktivnostjo in samosug-estijo. V poletnih dneh se boste močneje navezali na enega izmed vaših staršev, z njim boste prežiivljali več časa kot običajno. Resničnost in realnost vas bosta v tem obdobju vznemirjala, zato se bostae začasno zaprli v svoj lastni svet. Dobiček od vloženih investicij boste, zaradi slabih preteklih izkušenj, zaupali vašemu partnerju. Jeseni se boste počutili kot princeska -za vas bo to pravljično obdobje, tako zaradi vašega počutja, kot zaradi partnerja, ki vam bo nesebično nudil ljubezen. Do zaključka leta boste poslovno aktivnejši, privoščili si boste daljše privatno potovanje, na finančno področje pa boste ponovno vnesli nekaj pozitivnih sprememb. LiJaihT 090 44 Sl RftPOVEBUJE Šifra “JURČEK” Spoštovana mlada dvojčica ! Tako kot si ti sama časopisu in meni zaželela še veliko uspehov, tftudi sama želim vse najboljše, z upanjem, da sc izpolnijo vse tvoje skrite želje. Glede na tvoj Merkur v Biku v sedmi hiši, boš šolo pridno dokončala, vpi-sala se boš na srednjo, nato pa še na visoko šolo. Starši bodo poskrbeli za tvoje materialno blagostanje, sama pa za odličen, kvečjemu prav dober uspeh v šoli. Pomagal ti bo odličen spomin, izredna vztrajnost in temeljistost ti bosta v šoli in kasneje tudi v službi zagotovo v veliko oporo. Odličen uspeh bi lahko dosegla na področju prava, ekomonijc, tudi psihologije, vendar bi ti, glede na tvoj ascc-dent še najbolj ustrezalo delo, ki bi po-drazumcvalo tako komunikacijo, kot tudi stike in občasne poti v tujino. Si hitra, duhovita, zelo hitro razumeš in dojemaš stvari, dejstva, tako da boš kasneje tudi v službi zelo uspešna. Prijeten glas, zunanja pri-vlačnost, sočutnost in sposobnost diplomacije kažejo na to, da boš v tvojem okolju zelo popularna oseba. Z Luno v Ribah v peti hiši boš veliko pozornosti dajala lepoti in estetiki, tako pri svojem zunanjem izglcdu, kot pri izbiri partnerja in notranji opremi hiše. Imaš svoj osebni stil, bogat z domišlijo, ki je ravno dovolj kreativna, da boš velikokrat s strani drugih občudovana. Zdravstvenih težav ne boš imela, vsaj takšnih ne, ki bi korenito posegle v tvoje duhovno ali osebno življenje, mogoče le kakšna manjša vnetja in težave z zobmi,... Imela naj bi dva otroka, različnega spola, uradno pa naj bi sc vezala okrog 28 leta, ko boš tudi spremenila kraj bivanja. Merkur in Venera v sedmi hiši kažeta na odlične, zelo harmonične odnose z partnerjem in na to, da bo partner ravno tako uspešen kot si sama, zelo aktiven, duhovit in hiter. Šifra “ MIMOZA” Spoštovana gospa ! Vaša prihodnost vam ne prinaša nobene teško bolezni, kot ste sama predvidevala, prav tako bo vaše čustveno življenje vse prej kot žalostno. Vaša Venera v Tehtnici v enajsti hiši kaže na to, da uživate v družbi, prav tako kakor v vašem privatnem življenju. Radi imate lepoto, harmonijo in intelektualne spodbude in ste lahko odličen zabavljač. Čeprav niste osredotočeni direktno na denar, cenite lepe stvari in luksuz. Teško prenašate prepire, zato bo v prihodnosti v vašem domu vladala harmonija, nesporazume pa boste premagovali z pogovori. Imate tudi številne prijatelje, ki vam bodo vedno pripravljeni pomagati, na katere je vaš partner včasih tudi ljubosumen. Z Marsom, Uranom, Luno in Saturnom v osmi hiši ste vsekakor oseba, ki ji ljubezen in scx veliko pomenita. Verjetno da na čustvenem področju nudite partnerju več, kot sami dobite nazaj, vaše potrebe niso vedno zadovoljene v celoti, zato včasih znotraj sebe trpite. Istočasno pa vam ravno to daje sposobnost za večje angažiranje na drugih življenjskih področjih, predvsem ko sc gre za pomoč drugim ali za iskanje resnice. Zelo resno pristopate k sexu in ljubezni, zanimate sc za različna psihološka vprašanja, vedno bolj močno zanimanje se bo pojavilo za teme kot so živlcnjc po smrti,... ob tem pa vam ob misli na smrt ni niti malo neprijetno. Glede na to, da ste po sončnem znamenju škorpijon in da imate štiri planete v osmi hiši, ki tudi simboli-zira škorpijona, imate močne karakterne značilnosti tega znamenja. Zdravstveno bi sc lahko pojavljale težave z reproduktivnim sistemom, hipofizo in abnormalno rastjo (ciste), vendar ne v težji obliki. V svoji globini nosite željo po spreminjanju obstoječih stvari, vendar ste istočasno kaotični in nagnjeni k uničevanju, razkroju, zato boste včasih morali zavestno krotiti lastne notranje tendence in jih vskladiti med seboj. Lep pozdrav! Laura 10/58) KH POR primorski u^p ROJSTNI PODATKI Vprašanja za Lauro pošljite v kuverti z oznako "ZA LAURO" najkasneje do 5. v mesecu na naslov: Primorski utrip, Liminjanska 91, 6320 Portorož Mesnica Našim cenjenim odjemalcem voščimo srečne, zdrave in vesele božične in novoletne praznike. Za nakup našega svežega mesa in mesnihdobrot se priporočamo Urnik Vsak dan od 7.30 do 13.00 ure Vreda, četrtek, petek tudi popoldne od 16.00 do 19.00 ure 'Jffeii/iecee MIC OPTIKA VENlfURA OTTICA Obala 112, Lucija, l erten /. tel./fax: ©66/772-005 Vsem občankam in občanom ter našim strankam želimo vesele božične praznike ter srečne in uspešne neve lete 1999 Cntika Ventil ra Luoila ADRIA ZCOMPUTER S m VELIKI TRG 11, IZOLA tel.: 066/600-660 od 9.30 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 sobota od 9.30 do 13.00 KER ŽELITE NAJ...! RAČUNALNIKI ŽE OD 89.990,00 SIT DALJE MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA Vesele Božične praznike in srečno Novo Leto , Vam želi vaš Casino Portorož d.d. Buon Natale e un felice Anno Nuovo vi augura il vostro Casino di Portorose. Obala 114, Lucija Tel.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329 PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO Primorski utrip kmalu na novi lokaciji Predvidoma januarja se bomo preselili v nov poslovni prostor v Luciji, Obala 125 (na križišču pri TPC), kjer bo dobil svoje mesto Območni center za informiranje in tržno komuniciranje Piran. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva , 0 primorski utp Ustanovitelj in izdajatelj: o O/ Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185 Pisarna: Lucija, sedež KS, Obala 105-107 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 066/770-185 Oglasno trženje: Intermarket d.o.o. Portorož Tel.& fax: 066/770-185, GSM 041/697-725 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja mesečno, cena za izvod je 100 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288 je časopis Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. K Banka Koper OTOPLIMO MRZLE ZIMSKE DNI! S prijetnimi presenečenji, s sproščenimi trenutki v krogu najbližjih. Na poti do tja, kamorkoli že greste, kjerkoli že boste, Vas čakajo prijetne pozornosti Vaše banke. Popsojila do 12 mesecev z ugodno fiksno skupno obrestno mero 11,50 % in najnižjimi stroški odobritve, za vse namene. Posebne ugodnosti za komitente, ki redno sodelujejo z Banko Koper. MINI POSOJILO ne pozna čakanja - takojšnja odobritev do zneska 100.000 SIT in dobe 6 mesecev. Informativni izračuni: Najamem SIT 100.000 100.000 300.000 Doba posojila v mesecih 12 6 12 Mesečno odplačujem SIT 8.836 17.203* 26.506 Vrnem skupaj SIT 106.032 103.218 318.072 *odplačevanje s trajnim nalogom Na voljo smo Vam v Vaši enoti Banke Koper. /rf///•f/rl/trj// 7rt/// veJči/ne Se eeJefe rfeš/e/ie//rerz/it/je t/t ee/t/S-e jreče e /terse/u /e/rt