Off\m at fSklkMtlMi <«67 So UwndftW Am Telephone, Kockwell im LETO-YKAK " Cfc*—«O. lliilMMI. III.. torek, 26. januarja (January 26), 1926. ■»Wag at apariel aadatfls fjegoTe besede ao na senatorja. — svetovno sodišče kot najvišjo tiransko silo._ >Vaahington, D. C —.Senator I Reed iz Missourija je poznan kot eden izmed najboljših govornikov v senatu. Star je že 64 let (ali v njem je govorniška sila. kakor da se nahaja v najboljši moški dobi. Govoril je že precej ur, ko se je pripravil za udarec, ki je bil tako silen, da ga je ves I Wnat poslušal pazno. Na kritično rešeto je vzel VII. in XVI| I ¿len lige narodov. Počasi je pa-|ral ta dva ¿lena lige narodov, o iteri sodi, da je ona ustanovila svetovno sodišče kot ¿Voje orodje za dosego svojih namenov. | Nato je povedal, kakšna velika la je v ligi narodov. Reed je te\, da vidi to silo v teh dveh lih, ki dajeta ligi moč, da re-I kvirira po vsem svetu ladije, vo-| jake, letala in izumlja načrte za jbotoževanje, ki jemljejo na-| rodom pravico do samoobrambe. Povdarjal je, da to pomeni, da ie vsak narod odpove svoji suverenosti, kajti noben narod ne more reči, da je suveren, ki se je odpovedal pravici do obrambe ivojega teritorija. Nato je s po vzdignjenim glasom dejal: Liga lahko proglasi embargo. Ona lahko ukini trgovino z narodi. Ona lahko pomete s trgovino teh narodov z morja. Ona lahko zasede njih ozemlja. Lahko požge njih tempelje, oropa njih mesta, lahko reže vratove njih ljudstev, kadar se bo zazdelo gentlemanom, ki tvorijo ivetl in ztjornico lige narodov, da brzojavki majorja lr...„-. __ jr ^. w "je čas izjaviti, da je kalenm- peratorjev in JohnaL. Lewisa družbe. Uruzba se seveda malo rod po njih mnenju pod vzel akcijo, ki ogrofci mir. In to bodo izvršili, akoravno bo žrtev njih združene sile tvorilo ljudstvo, ki hoče zlomiti verige neprenesljive sužnosti, ali pa braniti svoje svobodščine pred napadi tiranstva. Senatorji, taka moč se ni nikdar realizirala. Faraoni so sanjali o nji, toda bojni vozovi Asirije so razkropili temnopolte trume iz Egipta. Darij in Kserks sta sanjala, toda njune armade so bile razredčene na Maratonakem polju ln pri Termopilah, ih perzijske la-dije ho bile potopljene pri Sala-aifcu. Aleksander je sanjal o nji, toda njegovi nasledniki so videli macedonsko falango zdrobiti slavo Grčije. Hanlbal je sanjal o nji, toda kartagensko junaštvo je umrlo na Sclpijonovem meču. K i m se je izmed vseh približal najbolj infamnim sanjam, toda njega mogočna stavba, zgrajena na telesih sužnjev, se je prekucnila in ppdla. Sveta ali-janca je tudi sanjala te sanje. Z neprimerno hinavščino je proglasila bratstvo vseh ljudi, z o-ne^ašOenjem se je poslužila imena Krista. Toda njen plašč za ■Mr. plašč za skrivanje morilne-K* bodala, je ostsl v nečastnem "pominu. Jurij III. je v manjši nierl sanjal te sanje. Njegovo vizijo o »'iKleAkem cesarstvu, obsegajo-¿em ve« scvero-amerUki kontl-n,,nt no motile armade revolucija in bile razpršene s topovi ^ahhingtOaa pri Yorktownu. bo mogoče usoda zadnjih ■»nj o svetovnem goepodstvu. T" mogočno združenje, poznano ^»t liga narodov, je zarota za pr« pršenje človeške svobode. 1 Hko je govoril Reed. Senator-J" m občMv? ga je pazno po-•luiale. Pregled dnevnih dogodkov amkkiiuj Lewis je dal priliko magna-tom, da pokažejo, če so za kon čanje štrajka ali ne. Reedove besede čez svetovno razsodišče so učinkovale na senatorje. Telegrafska družba žanje o-gromne dobičke, medtem ko i-majo telegrafistke beraško mezdo. Socialistični kongresnik Merger predlaga, naj Coolidge ošte-je fašiste. Mehiška vlada priporočila Združenim državam doslednost. Stavka železničarjev bo najbrž še trajala, ko bo sprejet nov transportni zakon. PO SVETU. Daljne aretacije v Jugoslaviji pod pretvezo zarote proti kralju. Diktator Pangalos je izsilil iz grškega ljudstva poldrugo milijardo posojila. Socialisti in komunisti v Nemčiji so edini za zaplembo Vilje-movega bogastva. Napetost med sovjetsko Rusijo in Mandžurijp raste. STE V.—NU MBER 21 ^awis jo»dal baronom premoga aovo priliko Magnatje antracita naj pokažejo, če so res za mir ali samo za večji profit. Philadelphia, Pa. — V torek popoldne se zopet snidejo člani skupnega lestvičnega odbora. Konferenca se zdaj vrši v Phila-delphiji, ne več v New Yorku. Sklicana je bila v»nedeljo, ko je Aivan Markle, predsednik skupnega lestvičnega odbora, prejel lnglisa od o- trancozl ubili sto Slrijcev. •fcjmt, Sirija, 2». jen. — Francoske čete so v soboto ne-Padle večje število rebelev, ki *> bili kriti v skalnatih brlogft diitrikta Noraha. Prancosi so iz-rebele med dva ognjs in Jlh PobUl več ko sto, druge ps **i*>di!i i beg. ' od rudarjev, ki ga zagotavljata, da sta obe stranki pripravljeni na nov sestanek. Nato je Markle pozval brzojavno vse člane na konferenco. Kakšen bo uspeh nove konference, je težko reči. Konferenco je iniciatiral Lewis, predsednik U. M. W. A., ki je javil Marklu, da on v načelu in z gotovijni pridržki sprejme načrt seranton-skega urednika Lynetta kot bazo za nova pogajanja. Major Inglis, ki zastopa bsrone premogs, je sporočil, da operatorji ne odobravajo Lynettovega načrta in se nočejo pogsjati na podlagi i-Stega, ker jim ne ugaja. Markle je informiral Lewisa o stslišču operatorjev. Vprašanje je torej, o čem bodo člani lestvičnega odbora konferirali. Markle je tudi izjavil, da bo predlagal, da smejo časnikarski poročevalci prisostvovati sejsm konference. KONVENCIJA MORNARJEV končana. Baltimore. — Konvencija Mednarodne mornarske unije je končala. Predsednikom je izvo-Ijen zopet Andrew Furuseth. Victor A. Olsnder Iz Chicaga ps tajnikom. Organizacija se nahaja v dobrih razmerah. Ob času konvencije je bil en dan odmora, da so bili Zborniki organizacije lahko zaslišani pred kongresnim odsekom Najbrž bo še trajala, ko bo nor transportni zakon sprejet — K on grešnika sta govorila na shodih stavkarjev. — Navdušenje med stavkarjl je veUke. Washington, D. C. — Stsvki strojevodij in kurjače v aa železnici Western Maryland in železniških brzojavnih ualužbencev in postajnih zastopnikov na železnici Atlantic Coast Line bodeta mogoče trajali in bili še učinkoviti oni dan. ko predaednik Coolidge podpiše novi železniško delavsko predlogo. Kongresnika Carrs iz Minne-sote in Schafer is Wisconsina, ki sta bila svoječasno strojevodja, sta se ravnokar vrnila a potovanja po ozemlju, po katerem teče železnižka proga Železnice Western Maryland. Oovorila ata aa dobro obiskanih shodih v Ha-gerstownu in Cumft>erlandu. Shodov se niso udeležili le žeta* ničarji in industrijski delavci, ampak tudi drugi ljudaki sloji. Na teh shodih je prevladovalo vsliko nsvdušenje sa stavko, kar dokazujs, ds občine simpatlzlra-jo s stavkarjl. Kadar ao govorniki» kritizirali predsednika le-ezniške družbe Byeraa, ao poelu-šalcl ploskali in odobravali. Iz Floride prihajajo poročila, da ljudstvo protestira proti nezadostni železniški shišbl na še-eznici Atlantic Coast Line. Razne mestne občine so poslale peticije državni železniški komisi-i, v kateri zahtevajo, da se uvede varna službs ns tej železnici. Simpatije ljudstva so na strani železničarjev in ne briga» 4a ugodi ljudski žslji, nje-ns najvišja željs so msstne dividende. Žhrožao Wsshington, D. C. «r- Depart* ment za dele poroča, da so blls povprečne cene živeftu na drobno 3.1 odstotka višje v zadnjem decembru kakor pa istočasno v letu 1924. Ž Ivi j enake potrebščine so od leta 1017 poekočlle 77.9 odstotkov. Štrajk generalov v Belgiji Pariz, 26. Jan. -r Belgijski Ust "Natlon Belge" poroča, dr h dvanajst najodličnejilh generalov v belgijski srmsdi zsstavka-lo v znak protesta proti načrtu vlade glede znižanja voklke službe na deset mesecev. gCrajk vodi šef generalnega štaba, fe-neral Manglise, ki je podal ostavko. TKALCI V NEW BEDPO^UU NA STAVKI. New Bedford, Maes. — V podjetju New Bedford Slik Mills so zsstavkali svilni tkalci. Stavkarjl so organizirani v organizaciji American Federation of Testlle operatives in zahtevajo povišanje mesde. Konference med zastopniki delavcev In kompaalje Washingtonu v prilog U Follet- nÎÂ0 prinesle usf»|p In sledila je tove predloge glede trajnih mor- „tavka narskih knjižic. PROHIBICLIONlAKI AGENTI NISO POSTOPALI LEGALNO PRI ARETACUl. Waahiagtoa. D. C. — M.noii teden so šli zastopniki justične-ga departmenU že drugič pred najvišje sodišče ln ao priznsii, dssoprohibicijoniškisgentipre- lamUi postsvo pri ^sJsnjuJM-stesdove posUve Patersen, N. J. — SUvkarji pri Dobsrty Silk kompaaljl vztrajajo In Izjavljajo, da ae ne vrnejo preje na delo, dokler kompanija ne prizna štiri in štirideset ur dela v tednu. las ih Kampaaja zi zaplembo Viljomovoga bogativa Socialisti In komuni« t i v Nemči H sahtevaja, da as vaa šsnja bivših dlnaatij r prid |aS. jan. — Popolno raz-blvšega kajzerja ln osta-jev ln ssplembo vseh premoženj v prid bres-delavcem, vojnih inva-in žrtev valutne inflacije v zahtevajo socialisti in ti v predlogi, ki pride parlament v jiekaj dneh. Ako parlament zavrže predlogo, ' bodo sociallatl ki komuni-Stfiiekrbeli, da gre predloge ns glssovsnjs. je odgovor buržoaz-nim strankam, ki so pri volji od» Hohencolernce In druge nemške dinastije s mi-slatih mark za zaplenje-va in druga bogaatva ov. Socialisti ln komuni-Nemčiji imajo skupaj čez deset milijonov glasov, torej bodo lahko dobili zahtevano število podpisov, da pojds predloga na ljudsko glasovanje. IJadatv« doaarja Z redakcijo nominalne vrednssti papirju js IsslHl Is Grkov 1^0,600,000 drahem poeojl- Atene, Grčija, 26. jan. — Gr-ki so čes noč postali dolžniki svoje vlade. Na temelju dekreta, ki ga je Isdal dlkUtor Pangalos v soboto zvečer, imsjo papirnate drahme v obtoku 26 odstotkov manj nominalne vrednosti. pirnst denar, prisiljen dati vladi 2S%, ki dobi na U način 1,250,-000,000 drahem notranjega posojila. Vlada pravi, da bo plačs-vala Šsst odstotkov obrsstl od odvzetega denarja po 1. februarju. Odredba, ki je prišla nepričakovano, določa, da morajo biti val bankovci v obtoku prs-rezsni v dve neenaki polovici; več J s poiovics js vredna četrtin-ke prejšnje vrednosti, manjši kos ps tvori posojilo vladi. S tem odlokom so najbolj udarjeni o-ni, ki kopičijo papirnat denar doma. Denar, ki je nalolsn v bankah, js izvzet. Odlok veljs tudi za inosemce. New Yerk, N. Y. — Frsnco-ski In nemški potašni rudniški privstni Interesi so ss združili z namenom, da kontrolirajo sve-tovni trg ln pomsgsjo drug drugemu ob času delavskih stsvk. Monaieur le Cornec, glsvni rsv-ns tel j družbe SociaU Commer-cisle des Potassss d'Alsace, js v intervjuvu z Issac Marcosso-nom, poročevalcem za "Saturday Evening Post, razodel proti delavski pakt na tale način: "Eno vrednost v tem paktu je treba naglašati. Ta tiči v zavarovanju proti delavskim nemirom in gibanju, Ako bodo zsstavkali nemški potašni delavci, tedaj se bo vedno dobila francoska potaša. Ako padejo po nas, bo narobe. Tako ns bo primsnj-kovslo nikdar potaša." Drenu aa edr« s resničnim 1rs-gtčnim koncem« KKEDU SE DOPADE COO-) Moskvs. 26. Jsn. — Prvs pred- LIDGEVA TAKTIKA. D. C—B Reed Is Pennsylvsnije, podpor->Zastopnik nik Mellóla, je rekel, da je pred- îiTL im, ^iavi da ne želi. da aednik Coolidge pravilno posto- Ove- psi. ker ne sUl ^itracltnlh pod- bo itoaar.o mm* jetnikov Izravnati sUvko. Seaa- _ - __-I..A.Í.I nelegalna in ao "T ' ..¿.iu nelesalna in so rs javnost sama zaščititi proti ,smrtno prsvke. 4 iP°UW' ata v a nova drame "Katarina Velike la Pugnčev", sajeU Iz ruske zgodovine, ki ss je vrille sinoči v enem tukajšnjih gleda-liAč, je bila zaključena s pravo tragedijo. Vodilni igraler, ki je Imel ubiti zloduhs, js potegnil revolver in ustrelil. Igrslec, ki Js zloduhs. js padel Revolver je bil nabit z ostrimi naboji. mehika prirooa ameriki vec doslenosti To priporečOs je pevzrošUo vmešavanje v notranje ssdeve Mehike. — Mehiški zakon ns be oropal Američanov njih pravic. Wsahington, D. C. — Mehiški poslanik Telles je obelodanil v Wa*hingtonu odgovor mehiške vlade tajniku Kelloggu na njegov zadnji napad na auversnost Mehike. Ta napad js isvršll Ksl-logg ss voljo postav, ki urejujejo lastništvo in rasvoj semljišč, v katerih se nahaja petrolej. Odgovor je spisal minister zs zunanje zadeve'Saenz. V celoti njegov odgovor sugestlrs, da naj bodo Združene države dosledne. Ako Združene države lahko u-stavijo naseljevsnjs ln tako vzsmejo tujszemcem priliko si prilastiti kvalifikacije, da postanejo zemljiščnl posestniki, kako naj protestirajo proti mehiškim postavam, ki niao tako ostre? N. pr. Saenz je pokazal na A-rizono in Illinois, ki Imata postava, ki določajo, da mora tuje-zemec postati državljan ali pa podati izjavo, da poetans državljan, ds Ishko postans zemljiščnl posestnik. Saenz Isjavljs, ds zskoni, proti katsrim je Kellogg protsstlral ns učinkujejo nasaj. Nobena teh postav ns bo nobsns-ga ameriških vlagstsljev oropsls kskšnlh pravic. Saenz ne odneha od stališča, ki ga Je zavzel Cal-lss, predsednik Mehike, ds ims pravico sprejemati postave v smislu 27. Člsna mehiške ustave. Po tem členu postane ns ravno olje v zemeljskih plasteh lsstfU-ns nsrods. feiieie vvvnsge vsieje ibsivis Resolucija v AmerikTni odobrava njegove tererlatlčne politike. Wanklagtea, D. C. — Soclsli-stičnl kongresnik Bsrger js v pondeljek predložil resolucijo, ki ss glasi, da predsednik Združenih držav pozorl vlado lUUJs, ds fašistovsks teroristične ln im-perljallstična politika ogroia svstovnl mir la amsrišks vlada upa, da Italija uvsds humanitarno politiko napram gptovlm strankam. Anglija |s dala llaliji «Rimai London, 26. Jan. ~ "Sundsy Express" poroča, da js flnsnčni minister Churchill dsl itnlljsn-skemu flnsnčnemu ministru Vol-piju dvs dni Čssa, da sprejme njegovo ponudbo glede odplači-Is vojnih dolgov Angliji. Ponud-bs določa, da Italija plačuje $4,-600,000 letno skozi 02 let. Italija dolguje Angliji čez dve milijardi dolarjev. Prvi sneg v sto letih |e podivjal prebivalce. Sen Antonio, Te*. — V Ban Antonij u Je prvič v stoletju za-pedel sneg, ki je ležal dva dni. Prebivalci, posebno mladina Je pozdravila sneg kot redek sport. Mladi in stsrf ljudjs so se podili po ulicah in se kapeli kakor za stavo. Kmalu Js vse mesto ponorelo. Višek a nažene blaznosti Je bil v nedeljo. Vse mesto je bilo polno tolp. ki ao se bojevale s kepami. Posledica je bile, ds Je bilo nebroj šip razbitih In neke šens si je pri psdcu zlomlls roko. Policij s Js dirjsls z ene ulica ns drugo In 20 oseb je bilo aretiranih. la Maadžorol raeto Caagtaolln še al dal zadsUenja eevjetom. Velike demonstracije v Sibiriji preti kitajskemu diktatorju._ Moskvs, 26. Jsn. — Po vsej Sibiriji so v teku veliki protest-nI shodi ln ljudstvo v splošnem odobravs stališče sovjetake vlade, ki zahteva, da vojaška uprava mandžurskih čet v Harbinu vrne upravo kltajake vzhodne železnice Rusom ln izpusti Is sa-pora železniškega ravnatelja Ivanova. t "Pravda" piše, da Cangtaolln, mandžurski diktator, morda izzove konflikt z orožjem, ako ne bo rešpektlrsl pogodbo med Kitajsko ln Unijo sovjetskih republik. Is Hsrbins poročajo, da is Železnica še vedno v rokah Cang-tsolinovih čet In mnogi sovjetski držsvljsnl so s puško prisiljeni delati tlako Cangu. Mandfturei zahtevajo, da pride šelesnlca v roke stare bele garde. To snačl, da je položaj ob vzhodni kitajski želesnlcl zelo kritičen. Msnd-žurske čete so zaprle glavni ruski brzojavni urad In okupirale poslopjs ruskih strokovnih unij. Poročevalec sovjetske časnikarske agenture, ki je brsojavil v petek, javljs, da js Cangtsolia zassgsl vse komunlkaeljs ln da Js to nsjbrž njegova zadnja br-zojsvks. I J Sovjetska vlada> napeto pri^l* kujs odgovora na svojo noto, katero je poslsls vladi v Peking, medtefcn ps je vodstvo rdsčs ar-mads prejelo navodila, naj ss priprsvi ns vse slučsjnosti. irilišlli v Jmaia« dHInissšslJsMs "T»nni«M---j' LpJIm u i>U r.aroia prau araiju je «MS priloinoNt sa aeve Sofija, 26. jan. — Pollcga f Jugoslsviji Je še sktlvna napram komunistom rsdl namera-vsnsgs atsntata na kralja Á- leksandra. Profesor Kosta In drugi člani komunistične streaks so bill arstlranl. ZAKONI PROTI KRIMINALNEMU SINDIKALIZMU V KRITIČNI LUČL New Orisana, La. — Stepben H. Alllson je. govoril pred dra-štvom židovskih mladenlčev v New Orleans Voung Msn's Ke- brew Club". V teku svojega govora je dejal, da se postave preti kriminalnemu aindlkallsmu strogo Izvajajo, kar so ts pasta-v« namenjene delavcem, medtem ko se dovoli, ds sps postavs preti gangežem, finančnim "knt-kom" in drugim vHIJIm. Apeliral Je na mladeniče, ds ss naj ae bo» Js nikdsr govoriti rssnlos. Osna-njsjo naj Jo povsod odprto In bres strahu. Kanoshs, Wis. — Mestne polici js je prepovedala pUasti charlea ton v veeh javnih plesnih prostorih v Kenosht. ZOPET BO ZNIŽALE MEZDO TEKBTILNIM DELAVCEM. Pall Rlver, Mase. — Unija prejrev, ki Ja sdružsns z organizacijo United Teztlle Workers Union, poročs, ds so znižali mezdo zs petnsjst odstotkov. ZIDARJI IN OMETACl ZAHTEVAJO VIAJO MEZDO. New BritaJa, Cmmm. — Tukajšnji zidarji In om«tači zahUva-jo, da ae Jim mezda poviša za sa dolar ns dsn. Zdaj prejemajo po desat dolarjev dnevne mezde. Od avoje zahteve n« odnehajo pad nolienim pogojem, kajti draginja Je velika. Kstanbe M radi naredili aa evetalka. Mežico City, 26. jan. — Mehiška katoliška organieacijs Ke-lumliovlh vitezov ja zsčels v cerkvi kampanjo, da ae Krištof Kolumb prišteje svetnikom Iz rat» loga. ker je odkril nove kaUri da nas biva več ko paisu cs katoličanov na svetu. , r v f ------— PROSVETA GL AHILO SI Lorpin NABODNB PODPORNI JED mmmZtm LASTNINA S umor 8KB NARODNB POPPOEJfl «DMT» pol lata la 91J6 sa tri Uto. Si Si sa tri mmm <>,v«u U..C10) . I II »; Chicago la Cic*roJfêJH> aa lato. Nultr aa toa. baa Haa atik a -PB08VBTA" mkmrnm to- Mi -THE ENLIGHTENMENT" Orfaa of ». «^M» Ik. »U,,«K N.tkMl Ml «MMr- b» Ihr HU-vrui« 111 IMI«I.|IIIW*»«MII Advertising rau-s on W Subaartption Unitod States (s*<*pt Chusa*») yanr^Clil^acn f*1**, end foreign eowitHasfftaS ase MEMBRK of THE FBDIMIATBD FtttT ' J tos il i - I r oklepale Se reai I* a teas Se M ram ae «atari Hat. n. pr. (Dec Ponovita Jo prn COLNINA IN DRAGINJA. V človeški družbi, ki sloni na kapitalističnem, gospodarstvu, je colnina za nekatere zelo škodljiva, drugim pa koristi; škodo od nje ima ogromna ljudska večina, koristi pa peščica ljudi. Zagovorniki colnine naglašajo, da ima colnina na uvozno blago namen podpirati razvoj industrije. Navidezno ja industrija, v kateri še niso vpeljani dobri stroji in ne delajo v nji dobro izurjeni delavci, v začetku potrebna obrambne colnine. Pa tudi, kjer so razmere res take, se podpira industrija vedno za račun domačih konzumentov. Par tovarnarjev ali trustovcev dobi na te način pomoč od vsega ljudstva, kar ja krivično. Tovarnarji zavzemajo nasprotno stališče in trdijo, da obrambna colnina koristi tudi ljudstvu, ker ustvarja visoke mezde in daje delo večjemu Številu delavcev. Kako nespametna je ta trditev, dokazujejo razmere v tekstilni industriji. Ta industrija je zavarovana z visoko col-nino. Dogodki zadnjih let govore, da v tekstilni induatriji vlada velika brezposelnost in da tekstilni delavci prejemajo najnižje mezde, naobratno pa tekstilni tovarnarji in trustovd spravljajo ogromne dobičke. Tak zagovor za visoko obrambno colnino je popolnoma napačen. Vsaka nova iznajdba, ki sluii industriji, bodisi v blagovni produkciji ali distribuciji vrže na stotine in tudi na tisoče delavcev na oesto. Nove iznajdbe skrbe, da je vedno več delavcev, ki iščejo d<$, kot jih industrija more zaposliti. V ameriških tovarnah delajo z najmodernejšimi in-najpopolnejšimi stroji. Od delavcev sa zahteva vedno večja izurjenost. Zato *e prav lahko reče, da se ameriški industriji ni treba bati tujezemska konkurence. Kljubtemu pa imamo obrambno colnino. In zakaj? Zato, da tovarnarji in trustovd vsako leto izsesajo nove milijone iz ljudstva in tako poftinože svoje nagromadene milijone. Dokazov, kako trustovd bogate, ker je uvedena obrambna colnina, nam ne daje samo tekstilna industrija. Take dokaze dobimo tudi v sladkorni, aluminijski in drugih industrijah. Lani so je federalna komisija izrekla, da se naj zniža colnina na sirovi sladkor. Ostalo je le pri priporočilu. Aluminijski trust ima monopol za aluminij, kljubtemu, visoka colnina ščiti aluminijski truat Colnina je danes sredstvo, ki služi za izkoriščanje ljudstva. To sredstvo služi le kapitalistom. Colnina izroča ljudstvo na milost in nemilost trustovcem. Dokaz za to trditev imamo v dejstvu, da ameriški truatovci veliko svojih produktov prodajajo ceneje v tujezematvu kot na domačih trgih. jajo od sadov ljudakega dela. Ljudstvo je prikrajšano za sadove svojega dala, poleg mora nositi še davčno butaro. In to je velika krivica, ki vpije, da se mora odpraviti v imenu pravice. ' , i ■ ■ ■ ■ JI -— SLIKE IZ RASELMR HL Ifleheai Pa. — Težko je danee podajati se v javnost, ker al mogoče ugodit« vsem. Ako si oplazec, se zameril manjšini ako si se predrernal b dolgega spanja, pa se zameril večini. Kako torej iz zagate, da ugodil obema strankama? Po mojem mnenja ja dvema *>apo-■fi ¿uliti Jaz TOREK, 26. JANUARJA "Socia- razum, ako zamera sploh kaj velja. Po mojem bi zamer» nič no valjala ter bi Je tudi ne hflo, ako bi bilo vsako človeško bitje toliko isobrslono, da bi na bOo mod nami toliko napak, katerim pravimo: trmoglavost, sebičnost, ne vošči j i vosi. Odkod vse to pri* haja, mislim, nI vprašanje, na katerega bi bilo talko odgovoriti— iz nevednosti. , , , «.u. So pa zdravila za imenovane bolezni in napake. Da. imamo jih ros dobra zdravila. Ta je delavsko časopisje, zdravilno vplivajo tudi poučne knjige. Delavstvo as vse preszalo zanima ss svoj laaten dobrobit. Krivda je, ker se ne sanima. sploh noče zanimati, temveč da io gara dalje, pa je vaa dobro. Kaj bom «tal? Papir je papir! Vsak gleda na svoj lep, pa naj bo Proaveta, Proletarec, Ave moka ali Slovenija, Svoboda in Amerikanski Slovenec. Nekateri ljudje res pa vidijo razlike, ker mislijo, da je tako bilo in tako mora ostati» ^; tudi hvalijo svojo gospodo: "Ja, ta nal gospod je fajn gospodi On ni oderuški/' Res pomilovanja vreden tak človek. Ako daš "gospoduj zadnji cent, misliš da te bo kaj vprašal če ti jo ostalo, da boš imel za družino? Nikdar ne. čimveč daš, toliko bližji si namreč božjemu obličju, da bol gledal tisto neskončno in abaurdno dobroti ji-vos t. Bavbavl AH bomo res korakali nazaj v srednjeveStvo? Bratje in sestre, poglejmo mak) aaqkoli. Prav malo je treba premisliti in otrooll so home tistega Škodljivega nazadnjaštva. Zasmilila as bo laatna 1n* katero nekateri pehajo v večje mračnjaštvo. Poglejmo, kaj se godi na an-traeitnem polju. Naši br šikanirani. Lepa prilika je ravno sedaj, da kdor So tava vtemi spregleda. Borite vesti is Stavkovnega polja trdega premoga Tam imate najboljši vzgled» kdo so tisti delavski "dobrotniki", k so zato poslani od boga, da rešujejo grelno dute. Kako jih rešujejo? Poglej, brat, trpin, premisli In vsega gorja so' bol otresel. To so tisti izvoljenci, ki prodajajo v svoji stralni hinavščini vse kar ja marljivega, vse za dolar. L Bratje, su na nojp| mo našim bratom, ki bijejo bo, za nao vso delavce. Pomagajmo jim vzak po zvojl moči. NeH strokovno in politično organizirano delavstvo: vsi v vrste, da li» je samostojno društvo "Dani-j ca" v Rankinu, Pa. Bratje in seetre, kateri še no pripadate k nobenemu podpornemu drultvu, pristopite k enemu aH drugemu. Vsako društvo e dobro, samo da ga Človek ima slučaju nesreče. Premislite, bratje in sestre, koliko nam nudijo naša društva ali jednolo v flučaju bolezni. Jednote nam de-ijo bolniška podpore, tako jo izdatna posmrtnina po smrti ^ in društva skrbe, da dostojno spremijo pokojnega svojega brata. Le pomiahmo in priznati morate nam naše podporne or- ganizaolje nudijo veliko več kakor Jih mi cenimo. Radi delavskih razmer pri nas ravnp ae morem oporekati. Pri-ganjači nam že dajo toliko zaslužiti, da se slabo preživimo. M vsem tem poskrbimo, da sa včasih razveselimo. Drugega ja-nuarja smo imeli, ali imel je naš dom, kateri zopet priredi veae-ioo dne 80. januarja. K prire-Htvi ste vabljeni vsi tukajšnji Jlovenci in Hrvatje, da so ude-eiite. S tem boste pomagali na-ieirju • skupnemu domu. Za dobra godbo in vse potrebno bo Jono vso potrebno. Naj-uri bodo v prigrizku vključene udi mfaano klobase. To bo uredil^ da bo vsem ugajalo, veselič-ni odbor, Ma svidenje 30. januarja. — Martin Hudale, tajnik doma. Ha ^Mmmmiim^HMm stopimo ob pravom čare. de jo čas. Pomagaj Boj proti eolnini ne pomeni obračuna s kapitalističnim v resnicl ***** Iz nalo naselbine naj omenim toliko, da smo ae nekako samostojno organizirali. Krup je bil precej velik. Scveds, velflm gi> menja in malo dežja. Ali brtftje apeliram, drUmo trdno. Iz malega zraste veliko. Nazadnjaki ne seveda prizadevajo ugonobiti na šo organizacijo. Na dopuatimo jim. Plačujmo redno nal "duee Ni veliko, ali dvakrat je povr- rs plačal gospodarstvom. To je le del boja, ki ga vodi ljudstvp, da doseže gospodarsko enakopravnost. Kajti četudi odpravimo colnino in uvedemo svobodno trgovino, še ne bo delavno ljudstvo gospodarsko enakopravno s svojimi izkoriščevalci. Ako se colnina odpravi, tedaj delavstvo doseže, da ae saj nekoliko izboljšajo sedanja tuŽne živ-ljenske razmere. Delavstvo se mora bojevati proti vsakemu poizkusu za poslabšanje življenskega položaja, da ntopnjema gospodarsko napreduje in se tako bliža v resnici gospodarski enakopravnoeti, t j. odpravi mezdne1 »Jen doUr» katerega mesečno. Trn jo zaboden tukajlnji premogovni družbi, no puntimo ga VBak cent pri nakupu živeža \tt drugih žlvljanskih p*-' ^'^^¡^u^rl treblčln vlogo. To je vzrok, da moramo zahtevati od- stopajte, bratje, v nale vrste tu-pravo colnine sa vse ljudske potrebščine. Kongres ima di po drugih, neorganiziran» na-moč, da sprejme poetave za odpravo colnine. Doadaj JeIjgjjj^^ vam ** dovolil, kar so zahtevali razni trustovd. Zdaj je pa Čaa, da da ljudstvu, kar ljudstvo potrebuje. To pa ne velja le glede carine, ampak tudi glede davkov. Ljudstvo m sicer zaveda, da ga davki tarejo in gulijo, tega pa na razume, _ , da so krivično razdeljeni. Direkten dohodninski davek ¡¡ribati na velike dohodke bi se moral povišati, nedirektni davki zs čltanje dopisov iz raznih na-na ljudske potrebščine pa znižati, ako se že ne ftorejo po- «el^in. U vsake naselbine čita- t da- sužnostl. Položaj ameriškega ljudstva! je dandanes tak, da ¡Rra be misliti. Pozdrav letareem. - da znamo sami sa se- Henrik Pečartč. i NAPREDEK f LET» It» Znanstvena informacijska organizacija Science Service prjob-Čuje pregled e znanstvenem ma-predku^tekom minolc^a lota. Bilo bi predolgo navajati vae točke tega pregleda; tukaj hočemo po-datt le nekatere izmed onih najbolj pomembnih «točk, ki so bolj zanimive za splošno občinstvo, in niso le izključno strokovnja-škega pomena. Tekom ravnokar minolega ie- mo več kakor i* ., , ..... sirsvno nas nI tu tako mi plačnjejo najveČjvl,° Slovencev. 1 Imamo dve podporni drultvi. polnomn odpraviti^ Popolnoma pravično je, da oni |»mIIHJVVt' _ _ direktnega doho ki privablja insakt boli weevi na htfko. To odkrilo jo vdiko važnosti za borbo proti tej žuželki, ki ogroža bombažev pridelek v Združenih državah. Antropologija (človakoalnvjol V Taungsu v Južni Afriki so našli predzgodovinako lobanjo, k utegne biti nov člen v verigi Človeške evolucijo. Baja je starej la nego javanski pračlovek. Izkopnine v Floridi so obelodanilo človeike koati v tesnem stilni s kostmi mamuta, iz čeear so dajo sklepati, da jo ta pred-zgodovinski slon preživel v A moriki dslje kot se je prej mi slllo. Blizu Kapornauma v Galilej so odkrili lobanjo doaedsj^ neznanega plemena, apadajočoga k neandertalskemu tipu prastare ga jamskega človeka. Dr. Edward Sapir, kanadsk antropolog, jo prijavil, dn jena-lal presenetljive podobnosti mod amerilkimi indijanskimi dijalok ti ia starokitajikim jeaikom. Is prastare indijanake gomilo blizu Carters villa. Geoiina. so izkopali deset pml/jrtxiovinakih ksmeniUh grobov, vsebujočih dragocene oaUnke. V predzgodovinaki indijanski gomili v Oh i ju ao nalli zaklad dragocenih biseroV. Arheologija (aUrlnoalevje). Oriental Muséum čikalke uni-! verze jo organiziral ekapedicijo zavednim pro- za izkopavanje Armagedona. slovitega starinskega bojilča v centralni Palestinii Ekspedicija ruakega zemljepisnega društva v Tibetu se jo vrnila s obširno zbirko starin4cih ostankov, ki kašejo. da je prod 2000 leti cvetela mongolska cM- porinejo ameriško ■jo?" Kutarski list je zaklal socia-istično idejd. Ali ros? Oh, boy! Ni jih treba boljših argumentov za utrditev ideje! — Prinesel je karikaturo namišljene socialistične družbe "Socialije", v kateri je vso narobe zato, ker je vera zaaebna stvar. Vera je odpravljena, oziroma je privatna zadeva in to je vzrok, da je "So-cialija" pravi pekel. Ali «o kutarji in njihovi pisa-M io preči tal i ameriško uštavo? Vera je iz ameriško' ustave popolnoma izključena. Ustava ne )oana Boga in določa, da vera ne smo biti nobena kvalifikacija za vne službe in javno življenje, era je po uetavi privatna zadeva. Kutarji najbrž ne vedo, da so do ksfen že v "Socialiji." Kutarji lahko vprašajo kapitaliste za nagrado. Vsak praktičen kapitalist, ki plačuje lep denar za "amerikaniziranje", bo z veseljem dal nekaj' stotakov za omenjeni kutarski bunk. • ♦ ♦ Vse so suče okoli denarja. Cenjeni 2arkomet! Kakor izgleda, so vse tajnice društva Marije Magdalene v Clevelandu — Judovke. Denarja zmiraj manjka. Predsednica nadzornega odbora jim pa štreno meša, ko zahteva denar in mirna Bosna. Končno je moral intervenirati kralj Matjaž. Sklical je vse visoke glave v Clevelandu skupaj, da izračunajo račune in pogledajo kam se je zakopal denar.—-Dru-ga elevelandska novica je, da je Lojze strašno hud. Čisto narav* no jo torej, da jo izlil svoj tolč na S. N. P. J. in Prosveto. Hud pa je zato, ker je bilo zadnjič poročano, da je neki vodilni rojak plačal kazen, ker je preveč bulil v devpjke v Evinem kostumu. Le udari, Lojze! Enkrat poj-deva še midva, čeprav stane vstopnina tri dolarje. —. 9t. Clairčan. ' * o a • Cerne se ne briga ... Cenjeni K. T. B.! Rev. Cerne zopet zatrjuje, da ga nič ne briga S. N. P. J., kar mu seveda verjamemo "do zadnje črke". Nam še na misel nO pride prihodnja konvencija, ker "banda", konvencijo. Bodite prepričani vi vsi, kar ves jo Ornih, da na prihodnji konvenciji bo ta "banda" zopet izvoljena, če bo 1« kandidirala in vodila bo jodnoto še na-prej kakor jo vodi ssdaj, samo če bo živa in zdrava, kar ji ^ liroo. Vi pa se držite lastne ban-de. Ako se boste brigali ie z« svojo bando, vam bomo verjeli da vas ne briga S. N. P. j J Old Molder, član dr. št. 221 Terre Haute, Ind. - ta ja bil storjen znatennappsdek Izmed najbolj iztaknjonih de- kÄt«ro jVizvolilo i-anstvo potoni delegatov na zadnji konvenciji, ni imela svoje prve seje. G. ta nič ne briga $. N. P. J., kljub temu pa kaže na prihodnjo • • * Prava Ančka ae je eglaaila. Dragi K. T. B.! V naših treh malih naselbinah je več Ančk, toda samo ena se je oglasila, ko je Zarkomet posvetil sem l'b0-ga Ančkel Smiliš ae mi, ker si toliko trpela, ko si pisala dolgo pismo in i skala naslove. Nič M ne trudi, saj pridem enkrat z i. menom, samo počakam št . da dobim tisto nagrado, katero si obljubilo. Za gotovo pridem k; tebi. v vas in takrat se naročil na Prosveto, da ti odpre oči. Saj I vidiš, da z Ave Maričko ni nič. Ker si se prepričala, da tistega ni Francka pisala, prepričaj se še, da tega nisem pisal jaz. V slučaju, da me iščeš, ti povem, da moj naslov je R. F. D. in "baksa" je n*bita n» 36. stebru proti severu. — Fantje ako se vam če zajcev, kar v zrak ustre. i lite, pa bodo padali izza vseb grmov . .Nekdo, ki vse izvoha, Sharon, Pa. Moli in pleši! Rev. Malcohn a*ovalo popolni solnčni mrk; nikdar ni toliko ljudi skupaj imelo priliko opazovati tak pojav. Mnogo, znanstvenih organizacij je imelo priliko za stro-kovnjaško opazovanje. Fotografije» ki jih je napravil dr. Huggle v Mt. Wilson observatoriju s pomočjo velikega (100 luč) daljnogleda, so pokazale, da spiralno in nekatere nepravilne nebule (meglice, ki jih je videti med zvezdami) obstojajo iz velikih množic zvezd, ki so ogromno oddaljene. Najbližje so tako daleč, da njihova svetloba rabi približno miljon let, pred-no pride do nas. Pokazalo se jo torej, da te nebule so otočja ve-aoljstva, kakršno je naš sam zvezdni sistem, h kateremu'spada solpca, druge zvezde v rimski coati in tudi one druge, ki jih vidimo drugod na nebu. Aeronnutika (zrakoplovstvo.J/ Na Španskem so izumili nov tip eropiana, ki ga zovejo auto-giro. Poskusi so bili povoljni in britansko zračno ministrstvo gs jako hvali. Vzpenja se v, zrak a pomočjo velikih vrtečih se peroti, sličnih vijakom. Biologija (življenjeznaaotvo.) Kemična preizkušnja, potom katera je mogočo ugotoviti Spol rastline ali živali iz par kapljic rastlinakega soka ali krvi. je bi~ la izvedena na Ruakem; tudi znanstveniki Carnegiejcve institucijo v Washingtonu so vpora-bili to metodo. . — paro živega srebra, zatemnijo po dolgi rabi vslod neko sajaste snovi, ki oe uleže v žarnici, in analiza je pokazala, da jo v tej snovi zlato. Tudi prof "Nagaoka iz Tokia je prijavil umetno pridelovanje zlata iz živega srebra potom vpoi^be močnih električnih sil. Holandski znanstveniki trdijo, da so svinec spremenili v živo srebro in talij. , ; - Dva dosedaj pogrešana kemična elementa (prvini), številki 43 in 75, sta bila odkrita s pomočjo spektra» ki ga je odkritelj dobil, ko je Šopek x-žarkov napeljal skozi raztopino redkih rudnin, dr. Noddsf Odkritelj lack iz Berlina je nova elementa poki*til z imenom nasurium in rhenium. Na Nemškem so iznaSli pri-delovsnje methanola ali lesnega alkohola iz premoga in razvili to iznajdbo. Pokazalo *e je, da ta sintetični alkohol je rsvno tako strupen kot oni, ki se prideluje potom distilačije lesa. . Evolucija. . Največjo akupino kosti dinozavra (orjalkega prazgodovinskega reptila) so izkopali v Tan-ganyild v vzhodni Afriki. Geografija •( /emljepiHj« > Amundseriova ladja Maud je povrnila po triletnem tavanjs v arktičnem ledenllču. Iz poročila dr. Sverdrupa o opazovanju plimo in oseke se dajo sklepati da ni nikafce suhe zemljo v neraziskani arktični pokrajini. Nemška ladja Meteor je odkri-la veliko podmorsko struj« k! toče od severnega Atlsntiks io zope pride na površino 2000 milj južno od ekvatorja. Na čikaški univerzi ho izvalili jT^ riÄe' U toiorske zvezde in momke ježe is ! ZËÎ&I&JE*"Li neopiojenih jajo; edini oče H ultravioleta! žarki. i iu il a 11 jv iiivi nnv ^iwwsi^f Im^hi Priprava omogočuje hitro mapi-° Dl" ran jo podmorskih tal s pomoO® Prvič ao z uspehom presadili odn,tv^r I »racija, ki jo imela dotike a starogrško kulturo. (Aatrenemijn (zvesdealoije). Raziskave na podlagi solnčne-ga mrka so pokazale, da tempe- spolne žleze v živalih; iste so nadalje delovale normalno. Živo fcrebro se jo spremenilo v zlato. Prof. Mlcthe iz Berlina je Ma žarnice, napolnjene s JOHN KKBOL MORA NEMUDOMA DOMOV. John Rebols iz Bridirr^ ' Ohla, žele njegovi svojti nemu-domo domov. On je ne treskom potovanju. TOREK, Ixkoriscftiji iti* ,Ärlfit Lh|m imIa grinfil lijw •"if Gospodarji žanjejo velike pre«-V- Telegrafistke morajo opravljati čezurno Mezde 80 ni^e. STAVBINSKI DELAVCI «Pri. polnjujejo s^vojo o^ GANIZACIJO. New York, N. Y. (F. P.) -Western Union Telegraph kom-ptnija je napravila leta 1924 ze-joiepdobiček. Ta dobiček je tako velik, da telegrafistke ako-„j ne verjamejo številkam, ki odiacujejo profit, ako jih primerjajo a svojo mezdo. Ta profit ni znašal več in ne njenj kot $15,170.089. Poglejmo še kaj isslužijo telegrafistke? Ko se uie prvi mesec dobe po petnajst dolarjev na teden, drugi mesec po šestnajst dolarjev, tretji me-ie po sedemnajst dolarjev. Ko delajo prvih treh mesecev, dobe po osemnajst dolarjev tedensko in na to devetnajst dolarjev. Pri teh devetnajstih dolarjih ostanejo, dokler se kompaniji ne zlju-ji povišati mezde. V New Yor-iu, kjer je življenje drago, dobe wlo izurjene telegrafistke po f59 dolarjev na mesec, Za sedem odstotkov se je povišala mezda dne 1. januarja le izbranim uslužbencem pri tej tompaniji. To pomeni, da ni bila ezda povišana vsem uslužbencem. "Mi poznamo naše ljudi", je rekel newyorški superintendent zastopniku Federalizirane-ga tiska. Kompanija zdaj ponuja onim telegrafistkam, ki delajo ponoči, po petnajst odstotkov več mezde, kot onim, ki delajo podnevu. Neka telegrafistke, ki jo je kompanija privedla sem iz Salt Lake City, Utah, je povedala za-topniku Federaliziranega tiska, da njene tovaršice in veliko drugih strojnih telegrafistk v New Yorku, dela vsak dan po 12 do 6 ur. Po osmih urah dela se plats čas in pol. Državni zak^n o-raejuje delo za ženske na deset ur in ponočno delo določene vrte. To je nabito v pisarni. Ali ez te določbe je potegnjena črta in tam je opazka: "Ne velja to pisarno". Telegrafistke norajo delati vsako tretjo ne-eljo. Ker v New Yorku nimajo nikoli dosti telegrafistk, morajb «legrafistke pogostoma .delati kozi dva tedna, ne da bi imele n dan prost. ' Kompanija plača transportne atroške strojnim telegrafistkam v New York in nazaj, ako obljubijo, da ostanejo tri mesece v službi. Tako se je izjavila ena izmed telegrafistk iz Salt Lake Ci-tyja. V mormonskem mestu plačajo telegrafistkam, dokler se uče, ampak po $85 na mesec Je najvišja mezda, ki jo tam doseže telegrafistke. In tako mezdo prejme telegrafistke, ki že več let dela za kompanijo. (Telegrafistke delajo v delav-' nikih po osem Pol ure imajo za obed in dvakrat' odmor po Petnajst minut. Vsaka strojna telegrafistka mora slediti črti, ki se avtomatično tiska na traku. Ujeti mora vsako napako. Pri delu mora napenjati ušesa, oči in živce, ■Stroj je zvezan z vsemi glavnimi postajami' v deželj. Telegra-flatka pritiska n. pr. na tipke v New Yorku, tiska se pa brzojavka v Seattlu, Wash. Tam jo dru-Ka telegrafistke pritisne na li-stek, ki se po tem dostavi kot brzojavka. Brzojavke, ki se po-Nji jo v take kraje, ki nimajo »trojnih aparatov, pa pošiljajo br/.Miavke telegrafisti in tele-fl-afistke, ki se morajo posluži-ti Morse jeva ključa za brzojav-IJenj».. Te brzojavke se odpošljejo I*> žicah, ki prenašajo po več k hkratu. Stroji in tele-P-afistke so odprevili veliko števil« Jelr^rafistov z Morseyjevim kiju« , m. Telegrafisti pri Mor-*>.ievem aparatu so še vedno Blti_Iaeani. Razne piserne v Boston, Mass. — Ustanovila se je delavska centrala za stav-tonske delavce severno od Bo- ~ ** ^^«m Alijanca stav-binskih delavcev. Ta delavska centrala bo reševala juriadiktič-no spore in bo služila kot ščit za obrambo in napad proti stavbin-skim podjetnikom. V tej organi zaciji so vključeni stavbinski miLVCii,meBt Ma,defl' Melro®e. Wakefield, Stoneham, Reading, Winchester, Bedford in Woo-burn. STAVKA V TOVARNI ZA PLE-TENINE. Woonsocket, R. L — Delavci v tovarni Hebert Knitting Milla kompanije v tukajšnjem mestu ao zastavkali, ker kompanija ne postopa pravično z mlajšimi delavci. Delavci so organizirani v organizaciji United Textile Workers Union. Nadvojvoda Albreht se je zatekel k papežu. Rim, 25. jan. — Tukaj poročajo, da je ogrski nadvojvoda Albreht s svojo materjo Izabelo bil pred kratkim v Rimu pri papežu, kateremu je razodel svoje aspi-racije za ogrski prestol. Papež je dal obema svoj blagoslov in svetoval Albrehtu, naj bo zvest podanik svojemu pravemu mladoletnemu vladarju, misleč pri tem habsburškega princa Otona. Porod med hipnozo v Rusiji. Odesa, Rusija, 25. jan. — Ruski zdravniki priporočajo hipnotiziranje žensk, kadar imajo porod, nakar porodijo brez bolečin. Neki zdravnik poroča, da je ženska, katero je on hipnotiziral, porodila deset funtov težko dete brez najmanjše bolečine. V rdeči armadi tudi kurirajo s hipno« zo domotožje rekrutov in čezmerno kajenje cigaret. Zgodovinska jama odkrita v Italiji. Rim, 25. jan. — Delavci, ki delajo priprave za proslavo Vir-gila v Posillipu, majhnem mestecu pri Neaplu, so v soboto našteli na podzemsko votlino, k*-tero so vodilni italijanski arheologi spoznali kot zgodovinsko Kumovo jamo, ki je bile znana pred 2000 leti. Zdaj se vrši pre-skava. TR€h civilhrtranlh detel. Poročila iz 35 dete! za leto 1924 izkazuje-K da se je napram letu 1925 število slučajev te bolezni neverjetno ]*>množilo; namreč za 76%; smrtnih slučajev pa je bilo šestkrat toliko kot predlanskem. Sicer je res, da so koze v Združenih državah večinoma blsftjega značaja. Mogoče je tudi. de se «lučaji te bolezni v Združenih državah bolj vestno poročajo kot drugod. Vsekakor pe dejstvo »toji, de je te bolezen v Združenih državah po nepotrebnem Jako razširjene. Bubonska kuge se je razpasla po svetu dolgo vrsto let. Tekom 1. 1924 je 49 dežel poročalo o njej. Več kot 400,000 smrti redi bubonske kuge je bilo V Aziji, v kolikor se je poročslo, in ni dvorna, da dejansko jih je bilo š< mnogo več. Devetorica zapad-nih dežel, vštevŠi Združene države, so imele kak posamezni slučaj te kuge. Pojavila se je med podganami v New Oiteanau i« Oaklandu, Cel. V obeh slučejlh je zdravstvena oblast takoj u-krenila potrebno, da je preprečila vsako nadaljno nevarnost. Niti en slučaj bubonske kug* te ni pripetil pri ljudeh v omenjenih dveh mestih. Peč pe je ku^a izbruhnila v Los Angelesu, kjer je bilo lani 33 slučajev pneumoniae kuge s SI smrtmi in 8 slučajev bubonskega tipa s 8 smrtmi. Federalni zdravstveni urad je prevzel v svoje roke borbo proti tej kugi ravno ob koncu ml-nolege leta. ,HV , Prvič v zgodovini ae je zgodilo, da tekom vsega leta nI UUo treba pridržati v kvaranteni nl-kakega potnika aH mornarja ia* dl rumene. mrzlice (yellow fever). Nekoliko slučajev te bolezni, ki je Še nedavne bila «trsh Amerike, se je poročslo iz Centralne In Južne Amerike, kakor tudi iz zapadne obali Afrike. Dejstvo je, ds rumens mrzlica pj bila v vsej zgodovini tako redka. Toda glavni federalni zdravnik opozarja, da, dokler nI ta bolezen popolnoma izginila s sveta, ona ostane še ved nt prežeče nevernost. — F. L. I. S. ia 1 RADIO ■ Ne Mussolini ima tvor v Črevu. Ženeva, Švica, 25. Jan. — Ita-Ijanski diktator Musaolini je bolan na drobu. V malem črevesu se mu dela tvor. Tako se glasi zaupna vest iz Rima. Doktorji špecijalisti, ki so bili poklicani, da operirajo Mussolinija, se še niso zedinili. Dvs sloveča švicarska zdravnika sta zadnje dni odpotovala v Rim. Kuga ia vašia »tra- hujajo človeštvo V letnem poročilu glavnega zdravnika federalnega zdravstvenega urada najdemo nekoliko naravnost presenetljivih podatkov o pomoru, ki ga kuge še dandanes povzročujejo po svetu. Nas, ki živimo v Združenih državah razmeroma prosti vseh kvarantinskih bolezni (razun koz), čudno dirne, ko čitamo, da kuge še dandanes razsajajo drugod po svetu s tako silo, ds nekje takorekoč decimirajo prebivalstvo. Tekom minolegs leta so mnoge dežele v Aziji poročale obstoj kolere. Nikjer drugje po svetu se ni pojavila, razun osmih shi-čejev v evropski Rusiji. V sam Indiji je tekom I. 1924 umrlo nič manj kot 276,000 Ijudl za to ku-go To je štirikrat toliko kolikor Mednarodni teden. Amerika posluša Evrep* Chicago. — Te teden je mednarodni teden se ljubitelje redio-fonije. Vee ameriške oddajne radioposteje so tiho od desetih do enejstih zvečer, teko da L-majo poslušale! priliko elišati London. Beglin, DuneJ, Madrid, Pariz in Moskvo, kdor ima do-•bre aparate. V nedeljo zvečer je bila prva poskušnje, ki se pa ni dobro ob-nesle kafer jevljejo. "Nekaj" ji bilo v zraku, ki je odbijslo pre-kooceanske radio valove. Bili eo tudi mnogi klici 3. 0.8. z morje, ki so klicali ns pomoč in motili poslušsloe. Ampek večer al bil brez vsakega rezultat*. Nekateri slušatelji so spqrotm. de eo slišali London in Buenos Airm. Mr. Rey MacMahill, 108 W. 78 st., Chicago, celo poroča,\da je slišal Limo, Peru, na svoj p-U cevni aparat, ki ga'Je sam naredil. Prihodnji petek in soboto zvečer so aranžirali posebni program v Mehiki in Kanedi za A-merlčene. je slučaj, de je po smrti va» ruke nekih mladoletnih otrok tamkajšnje domačina zaprosilo politično oblaatvo mariborsko o-krajno sodišče, de lena postsvi novega varuks, ds ne bodo trpeli pri gospodarstvu nobene škode. Toda okrajno sodišče v Mariboru je odloČilo, da se je prijavaglede teh mladoletnikov odstopila okrajnemu sodišču v Ar-veiu kot pristojnemu varstvenemu sodišču. Penarejevslei tisočdiaanklh bankovcev. — Zagrebški policiji se je posrečilo ugotoviti tudi identiteto tretje osebe, ki je se-pleteas v sfero s respečavanjem ponarejenih tiaoidinarskih bankovcev. To je Marijen Jurčevič. krošnjar. rodom ia Studenoev pri hnotskem v Dalmaciji. Jurčevič se bavi s tihotapstvom. Ze njegovo aretacijo je razpiaana nagrada. Vrh tega je še ugotovljeno, da so vsi, ki so zapleteni v razpečevanje ponarejinih tisočakov, krošnjsrji. Ker se je pojavile med prebivalstvom bojazen, da je v prometa večje število ponarejenih tisočakov, naglaia zagrebško re-daratvo, ds je v tem osiru strah odveč» ker je falsifiksts zelo lsh-ko spoznati, ker eo tiskani na debelejšem in slabšem papirju 1n sploh nimajo vodenega zneka. liajiliblii« In I, UJk.U priaooivajo kieriKaici V neki oeljski tovarni je zaposlen preddelavec kot pristaš klerikalne strei\ke. Ta dlčni gospod vabi v tovarni saposlene vajence v klerikalna društva, in to na način, da jkn žuga sicer ti tekojšnjim odpustom. To so klerikalne metode. Ni Čuda, da potem vse drvi v klerikalna društva. Tudi tega bo enkrat konec. Mladina, ki danes ječi pod kruto roko rimsko klerikalnih pri-ganjačev, si bo snela najti pota k svobodnemu udejstvovanju, kakor Želi in koče. Ne kriminalnem oddelku se medtem še vedno nsdsljoje ze-ališevanje aretiranega Mfcduniča, ki polagoma vse prisnsva. Rezultat pa Še ni snsn, ker se veruje o njem najstrotjs tajnoat. Razpečevale! fMUflkstov, ki so bili sretirsal v Zrlnju, ae fte na potu v Zagreb. Policija odredil s .pregled vseh zslog tisočakov v bankah in savodik in js pri tej priliki ugotovils, ds v Zagrebu razun štirih Še sspisnje-nih ni nobenega felsiftkste več. V zvezi s afero je bile v Zagrebu arstireaa neke osebe, pri kateri so našli sedem komadov j»-narejenih tisočakov. Pretakava ee nedsljuje ia ee je ugotovilo dossdsj več, kekor ae aluti, čeprav je vse še strogo tejno. Samomor najbogatejftega človeka v Bečkl. — V Apstlnu v Vojvodini ss j« ustrelil velepo» seetnlk in direktor vodne zadruge Apetin-Senčen, Valentin Fembeeh, eden najbogetejšlh ljudi v Belki. Vest o njegovem samomoru je vzbudile po vsej Vojvodini ogromno sensseijo, ker je bil Fembeeh znan ne sa» mo redi evojegs velikega bogastvo, temveč tudi radi delsvno-sti pri orgsniztrsnju vodnih zadrug po Vojvodini, katerih naloge je bila issulevsaje močvirij in regulacija Donave. Fera-hechov samomor je prišel popol noma nepričakovano, Ipr ni bilo oprtati pri njem nobenih znakov duševne zm«'d*no»ti. Zadnje če-ee je bil, kakor vedno, v zadrugi. Ker se je bel velikih poplav, ki bi mogle slediti v sled silnega 1 gorjaČo v roki Yorku so zvezane s pnev-j Je bilo poračano za L 1923. ■' ''n cevmi, kar zopet cki vzlic temu, u« —-- — gj^'ja telegrafiste pri Morsey-1 preprečitev koz && aparatÜ. Vesti iz Jigotltviji Nekaj neverjetnega od aale državne meje v erreral SlovesiJL Severno od Drave v vzhodtmm delu obmejnega Kozjaka se na-hsjs majhna hribovsko vss Veliki BoČ, ki je spsdala svojsčss-no pod a6dni okrsj Arvet (Arn-fela) In okrsjao gleverstvo v I.ipnlcl. Ker Je popolnoma sto-vmaka. Je pripedU po Šentf^r-menski mirovni pogodbi ns«! dr-bfls tekom pri mat nT» i cevmi, kar zopet od-i Vzlic temu. da ao sredatva za i Moraey- ^¡rrafisti pri teh aparatih. | vendarle ta ^^ | ¡H .čno^dmlalstretlvnem osim ki ; nif»r, i 'bro' '«n. injao j J^-J» fc^¿¡¡¡¿^ ------------------»endirlet» bol«rn J.,)i|iin<>rn<> jednoto. Vnsk namreč, ki Jo člta, hoče, kakortlltVO bo prišsl v Ameriko, de poetsns član S. N. P. J. Tu pravijo, ds Jim Prsevete rsd i tega tako selo dopsde, ker Je njeno «tlvo v poljudnem govoru, domete, do Je lehko umetl vsakemu delsvcu. (DofHsovaJec je že bil sam v Ameriki ter JS radltegs zanimivo, kako Je ohranil svoje pre-prlčanje tudi v domovin!. Delje PlžeO , , ^ V tukajšnjem državnem rudniku delsm že eno leto. Drtim pe se trdno še vedno Iste ceste, kekor sem al jo sačrtsl v Ameriki, Se danes Imam tvoie besede v srcu, Id «I ml Jih dsl zadnji den r slovo. Rekel ei mil Ko prM«š i v stari kraj, glej, de ne boš hujši I kot so klerikalci! Pri tukajšnjem rudniku delamo toliko, ds nisem nlkdsr družeče prost kakor o božiču in o j veliki noči. Zaslužim komsj oko- II 4000 kron ns mesec. (Ko sem prišel Iz Amerike, sem znovs ss-sadil vinograd In lan! že pridelal 140 IHrov, V bodeče bo bo. ne eno prošnjo imam do tebe. Prosim, če ti je mogoče, poli j! m! stenski koledar Slovenske narodne podporne jednote za leto I m. Zelo ml uatrežei s tem. Ne zsmeri, ker vedno moledu-Jam a kako prošnjo. Prejšnja Ista gs Js večkrst tukajšnjim ao-aedpm poelaf rojsk. za keterega pe ne vemo več, kej je znjfm, Je-lf živ sil mrtev, ko n* ne pt- Znamenje KabjanČUl Eksplozija M Kaaarna j« dremala v pritajenem trepetu medlih luči. Napol razgaljeni eo se valjali ujetniki po umazanih, trdih ležiščih in zaprtih oči pričakovali spanca, ki se jim je leno in sladko prerival po drevenečih kosteh in razbolelih, razgretih mišicah. Medla, opojna luč jim je ovijala lolsane obroče krog šumečih lobanj in jih stiskala. Psa — dvoje kosmatih okostij — oba majhna in umazano bela, sta suha ia gladna stikala za odpadki in kostmi pod ležišči... Izpod dsssk sta se pognala proti ieleznipi ^vratom in besno zalajala; kasarna se je zdramila, levo krik) železnih vrat se je sunkoma odpahnflo in v kasarno je planil fantič, majhen in reven, bos ia bledih lic. Pod pazduho je nesli cel kup časopisov. "Mir... Jutro... Zarja...," je kričal na vse grlo ih vihtel v desnici časopis. "Ah ti, nsš msli, ti vrsžji fsntr ss Je zasmejala kasarna. "Revolucija-*«..." je mali odpiral usta na Široko in hitel med ležišči. "Interesantno, kupite!" "Dobra reklama!" se je vdru-glč zasmejala kaaaraa. "Nič reklama! Prav zares; notri pile. — Revolucij a-a-a.." "kejr Divji aunek jih je vrgel z ležišč. Hoteli so planiti, zgrabiti, pa so strme obstali. Revolucija... kakor da eo stene bruhnile to besedo, ki «o jo obup in nada, kletev in rohneči jok, prošnja in medleča molitev zazidale vanje, in se je v tem hipu iztrgala iz mračnega objema sten in kakof razpeljana zver planila nanje, zadrta avoje strupene kremplje v njihova srca, da so za trenotek zamrla. Le trenotek samo In fte so hitelf z nemirnim krikom, iztegajoč trepetajoče roke: "Daj sem, daj sem!" "Mir? Jutro? — Na, plačaj! Cigarete, prve ln druge vrste. "Hitreje daj! Mir mi daj, Zarjo ml daj, Jutro daj! Meni vse troje!" "Plačaj, plačaj!" — Počasi, ne morem vsem naenkrat," jih e odilval mali in pritiskal Čaao-, pise k sebi. "Daj hitreje, ne obiraj se, mali!" v, "Saj ti dam ... Haj, ti, plačaj!" . Rasbetaii so se v skupinah pod žarnice in sunkoma razgrinjali časopise. "Kje je piaano? Tukaj nI nič." •Poglej spred!" "Aha. ježe, Je že, poglej!" "Beri, kar na glas nam preberi r "Prekleto si neroden; - prični še vendar!" ' J "Kako naj, če pa vidim samo vaše nosove; kar na ramah mi čepite .,, Razmaknite se, dajte luči!" "Razmaknite se vendar; z vaših nosov ne bo bral," je zarob-nel nekdo v gruči.J- ' "No, no; le naj bere, le .. In bral je suvaje, vaak zlog je spremljal trgajoč se vidih, papir v rokah mu je trepetal *Jaz ne morem, jaz ne morem; črke mi plešejo pred očmi. Beri kdo drugi!" "Daj meni!" Tudi ta je bral sunfcana, vendar ae mu je glas umirjal in bral je glaeno, kričal je napol Gruča ga je tesno oklepala, stikala razgrete obraze in velikih oči strgala v papir, kajti pred njimi se je rsskrivala vsa temna skrivnost bolesti in blaznega vrišča prihodnosti. •To ja vendar le res ..." "Kaj je res?" 'To, kar ai bral." "Kaj je res, Nič ni res, to je laž!" je zmečkal čaaopia, ga vrgel ob tla in poteptal. "Kako, zakaj? Saj je debelo tiskano . . ." "Ha( debela lat!" Vera se jim je razmajala, na licih in očeh se jim je začrtala mučna negotovoet. "Je res ali ni res, s?" ' "Bogve ." • "CigareteV. ." Je kričal mali sredi kasarne in prešteval denar. "Saj mora, saj mora biti res!" "Pojdimo k onim; bomo videli, kaj tam prsvijo." Gruča se ja utrgala z mesta in se prerivaje podala k sosedni. "Ti" gs je stresel sa komolec, "pomisli, če bi bilo to vendar le resi" "Hahhlia V kasarni ae je dramil šum. Gruče so se pomešale; živ ogenj se jih je oprijemal, Jih razgre-vsl, ds ao kričali in krepko razmaha vali z rokami. fp "Zakaj bi ne bilo res! Saj že te stene, aaj ie kamen na cesti vpije revolucijo. Ns avoje dlani, v svoj obraz poglej in jo boš videl zapisano. O, mi jo znamo prebrati, naj bo zapisana, kjer koli hoče, ker je zapisana «s našo krvjo ln klesana z nato roko." S silnim ropotom so se razmahnila vrata in v kasarno je pridrvela tolpa z nočnega dela: "Ali že veste, ate že brali r' "O, o, prepozno ste prišli, prepozno!" jih Je pozdravfla kasarna a samozavestnim krikom. "Samo ml nič ne verjamemo. Je res ali ni ree?" "Res je, res! Vse nori; ženske begajo, kruh in kri kriČe, možje bijejo a pestjo ob pest. . ." "Torej je le res . . . Saj mora biti ree!" Kasarna se je stresla divjega smeha mesa, krvi in koeti, silne ekeplozije stisnjenih, gnetenih duš, ki so se razmahnile In udarile ob mrzli odpor zidanih sten. Padali so križem v objem, razcapani in izmozgani, pritiskali prsa ob prsa in izlivali vihar razgnanih are v cmoka joče poljube. Bilo jim je, da Mae stepU, lomili eden drugemu koeti, izsesavali brezkrvno kri iz bledih u-sten; razbili bi radi stene s pestmi, z nogami razgnetli kamenje v prah in izkričali podivjano dušo v globoki mrak. "Haj, fant, koliko ta je v hla-Čah?" "Bi se rad, kaj?" si je pljunil v dlani. "Misliš, da se te bojim?" . Sprejela sta se v železen objem, do komolcev razgaljene roke ao jima pojeklenele in v obraz j ime je udarila razorana, oka-menela volja in moč, ki ae je zalila z rdečim bleskom Woče krvi. Razkoračena in zaupajoča v avojo neizmerno moč se ^nista odločila. Z- v * "No, no ...," je pričakovala kasarna stisnjenih pesti in žare-čih oči, kakor da je sama v železnem objemu. , Dvignil ga je od tal za dva prsta. Dvasijit let v samostanu ia profsser v (Dalje.) • Msšs asvsds ni mogoče prodsti, ksr bi blls simonijs (greh kupčevsnjs s svetimi rečmi), ampak duhovnik vendar bere mašo v namen tistega, ki mu izroči pol krone. Ce bi hotel, lahko bere mašo tudi zastonj, toda angleški duhovniki so odredili, da župnik, ki kaj sprejme sa čitanje maše, ne sme sprejeti manj kot pol krone. Stvar je torej taks: Navaden frater bera maie sa opata in dobi zanje po pol krone, do-čim Je predstojnik sa iste maie prejel kolikor mu Je le bilo mogoče mastne nagrade. Ker ja vsak frater obvesan, ds mora čitsti vsako jutro eno mašo, je vreden najmanj en šterlinski funt ns teden samo radi maš. V Foreat Gatu naa je bilo šeet duhovnikov in dobili amo več kot štiri sto funtov šterlingov letno. In duhovnik naj bo Še tako mlad, predstojnik mu ie preskrbi vsakdanjo mašo. Saj zato je skrbel, da je kmalu postal novomašnik, da tako kaj producirá za klo-šter. Pod takimi razmerami ni prav nič čudno, če njih izobraževalni sistem vodi do takih nepo-voljnih rezultatovCela vrsta mladih duhovnikov je letno spuščenih med svet z vsemi močmi mašnlka, kateri pa kmalu sposnajo, da jim je surova in neprebavna maša veliko breme, ki tudi faranom povzroča muke. V avojem hrepenenju po bistroumnosti uče celo odpadnlštvo in se tako samotajo v spore s Škofijo. Končno popolnoma opustijo učenje, katero se jim saadi brezpomembno zanje. Mr. Jerome Je narisal kerikaturo novopečenega angličana|ega kura-ta. Pri mizi stoji, na kateri ao cigarate, brandy in soda. Njegove knjige zanemarjene noeijo napis, da so na prodaj, ker jih lastnik ne rabi več. Za povprečnega duhovnika je smešnica Jako ree nična. Kanonsko leto sa posvečenje Je v štiriindvajsetem letu. kar je bržkone tudi povprečna staroet. ftkof pa lahko dovoli, da Je duhovnik posvečen fte v triindvajsetem letu, a rimske oblasti dopust* tudi če je Icmenatar doeegel dvaindvajset let In dva meseca. Največ naših fratrov je začelo slutiti denar ie pri svojih dvaindvajsetih ali triindvajaotih letih. Pravili so ml da Je pod nekim provincijalnim škofom bilo vedno celo gnezdo novomašnikov. ki jim je komaj napol srastlo perje, pa io v imenu "pon-tifa" ob nedeljah bili poslani brat mašo v cerkve. kjer ae duhovniki niao («očutltl fthbro sil če so bili odsotni. Pred peavecsnjem škof vodi izpraševanj« v bogoslovju, kakor mora dijak tudi pred pod-dijakonatom pokazati avoje znanje v teologiji. Dve skušnji mora storiti m dijakonat in tri sa duhovniški stan. Preizkušnja v reanlci ni nič drugega kakor skušnja, koliko se spominja in kako priden je bil pripravnik. Ce ao mu znane gotove točke iz katoliške doktrine o predmetih, ki jih Je Jemal, Je dovolj, kajti malo vefr pričakujejo od njega. Vsrdijaki so običajno skrbni, da izberejo za skušnjo najkrajše nalogp iz se potem tla tih tudi nauče sa skušnjo. Vsi prior je j o skozi, čeprav ae človeku kar čudno zdi, ako sliši njih odgovore pred preizkuševatnim tribunalom. Obred mašniškega posvečen j a, ki se običajno izvrši ob kvaternih sobotah v katoliških katedralah, Je zelo dolg in aimbollčen. V ree-niči ie je razvil do tako rasvplte veličine, da noben teolog ne more reči, v katerem delu obredov poevečenje v resnici obstoji. Nešteto kontroverz je radi vprašanja, kateri obredi so potrebni za veljavnoet tega zakramenta. V resnici je pri poevečenih redih teologov pri vaakih treh različno mnenje glede neobhodno potrebnih delov v obredu, da je poevečenje veljavno. Dijaki se običajno boje radi številnih možnosti, da nih posvečenje ni veljavito, In celo ikofje pokazujejo precej nervozne radovednosti radi tega predmeta. V splošno zadovoljnost je ceremonija včaalh ponovljena. Francoski ikof pripoveduje nenavadno zgodbo, ki dobro naalika možnosti radi neveljavnosti poevečenje. Izvrševal je Škofovake funkcije ekozi mnogo let, ko je nekega dne slišal avojo staro oskrbnico, kako se je pobahala, da ga je ona krstila (in periculo—v nevarnosti) ter da nI rabila zato navadne vode, temveč rožno vodo. Krst Je bU neveljaven, njegova birma je bila radi tega neveljavna ln njegovo mainiiko poevečenje neveljavno, kajti krat je prvi pogoj sa veljavno sprejetje drugih zakramentov. Tako so bila tudi vsa poevečenje. ki Jih je v svojem ikofo-vanju Izvršil neveljavna ln bi morala biti ponovljena. Tako neveljavne eo bile tudi vse njegove dotedanje maše. odveze in tako dalje, kar je Is vršil sam in kar ao izvršili vsi duhovniki, ki jih je on posvetil" Drugi vir zmešnjave vstaja radi potrebe, kar imenujejo "juriadikcijo." pred no se morejo veljavno Izvrševati mašnlike funkcije. Pri po-s večen ju duhovnik prejme moč. da sme brati maše. katere mu tudi papež ne more odreči (čeprav mu lahko prepove). Po katoliški teoriji imam jaz še vedno popolno oblaat ln če resno izgovorim besede: "Hoc eat' enim corpus moum" nad koščkom kruha, ki ga jem (ker to je potreben del maie) ae kruh ob tisti priliki spremeni v živo telo Kristusa. Po Evropi ie nekod prepričani verujejo, da odpadniški duhovnik čeetokrat posveti kruh sa takozvass sa-taniftt* ali framazone. Oblast odpuščanja grehov pa vendar ni istega značaja. Ta moč se sprejme pri poevečenju. veljavnost iste pe je odvisna od cerkvenih oblasti. (DeUeprlbtfaJK.) T frni, dvigni in ala kaaarna. Ni mogel; spustil ga je na noge. Sukala sta ae na levo in dee-no. Črtala z nogami velike loke po tleh in z njima «e je sukala vaa kaaarna, ae mučile in nemo zdihovala onemoglosti. "Bravo, bravo!" je kriknila kaaarna in udarila ob dlani. Privil ga je bil k sebi, kakor da mu hoče zdrobiti koš, ga dvignil od tal, se nagnil nekoliko na zaj s svojim gremenom, ki ga je hotel zlomiti se zaobrnil in ga polagoma nesel proti ležišču. Kasarna se je oddahnila. Pred ležiščem je zamajal z bremenom in ga treščil na deeke. Kaaarna se je zakrohotala. "Muzike, muclke! Hej, nategni harmoniko!" Zahreščala je harmonika in kaaarna se je vrgla v ples. Topotale so noge, toda bile so prešibke, da bi razgreble tlak. roke so plavale v besnem vrtežu, delale krepke, kratke loke in arce je hripavo kričalo: "Haj, haj, hej . . X Plamteče oči ao aipale ogenj in ognjeno moč, zsstrup-ljsle okolico z žarkim strupom. Ia harmonika je vreščala, suvala, dvigala in užigala. Skakali so preko ležišč, se valjali kakor v vročici po njih . . . Vaak po svoje. Uhajali ao skozi vtata napetih korakov, prihajali izbočenih grudi in svežih oči, ka)tor da ao ae bili napili hladnega zraka — in vse to kar tako, brez vaakega namena, ker jim nekaj ni dalo miru, jih preganjalo, da bi se podili in lovili kakor otroci, da bi se smejali in plakali v razgrizene prste. "Hej!" je skočil na ležišče in zakrilil z rokami "Naznanjam sodni dan." Skočil je na tla, zgrabil ležišče, ga dvignil, ee vzpel na prste in ga treščil ob tla, da se je zveznilo. Odtrgal je deake, sekal z njimi ob tla, da so se klale in hropel: "Nič več, nič več! Zadosti je, zadosti . . ." Zgrudil se je, zaprl oči in zastokal: "Ah, moje grudi, moje grudi . . Se vedno je divjala muzika. aipala voljo in moč, smeh in kro-hot, da se je spotila na mah kaaarna od globokega, razvnetega dihanja, vae je drvelo v onemogla pijanost. Prišel je starec v kasarno in petletno dekletce ž njim; snel je maatno kapo, zakrilil ž njo po zraku in slabotno zavriskal. S smehom ga je pozdravila kaaarna. "Kako je prijatelji kako? Hehehe . . ." ae je pomešal med nje. "No, pojdi dekletce, ne boj se naših prijateljev, naših prijateljev, hehehe .. "Starec, daj, zapleši, vrzi kapo kvišku, udari z nogo ob tla!" "Ne, ne, hehe; prestar sem, prestar. Sedel bom, gledal vas bom in bom z vami užival." Vse-del ae je na ležišče in pritisnil dekletce k sebi. Petero, šestero ga je obkolilo in ga izpraševalo. "Kaj ti praviš, starec, k temu, kako se tebi zdi?" Starec jih je samozavestno pogledal In se polagoma dvigal. "Kar jaz pravim? O, jaz pravim tole, tole pravim jaz . . .", se je dvignil starec, sključen in stv, šibek in neznaten, in stisnil koščene pesti ; obraa mu je prešinil zelen gnev, da ao mu v steno uprte oči zaiarele silnega ognja, ki ni mogel zadobiti razmaha, le stisnjene pesti je stresal: "Sedemdeset let delavec, sedemdeset let berač!" In sesedel se je, kakor da je treščilo vanj, pokril obraz z dlanmi in bridko za-plakal... Dekletce ae je veaelo zaameja-lo, poiskalo med starčevimi dlanmi sive brke in jih pričelo cuka-ti s prstki: "Hihihi..." "Ah, ti moja mala, ti zlata moja sirota!" se je razplakal starec ie huje, pritisnil dekletce k svojim grud im in ga poljubil z mokrimi uatnami na čelo. "Hihihi . . .", se Je zasmejalp dekletce, vzelo med svoje mehke dlani starčev obraz in ga poljubilo v al ve brke ... DA SKUHAS DOBRO PIVO, PISI PO NAÔE PRODUKTE. 31.-1925) poteldm ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam Usta ne ustavimo.' Ako lista ae prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plaČfcn. Akojetaš list plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vsM napačnega naalova, pišite un dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naši zastopniki so vsi društveni tajniki In drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto je $5.00 in za pol leta pa $250. Člani S. N. P. J. doplačajo za pol leta $1.90 In za celo leto $8.80. Za mesto Chicago in Ci-cero za teto $6.50, pol leta $8.25, za člane $5 JO. Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leto pa $8.00. Tednik stane za Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO "PROSVETA" 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVANSKI FANT JN^MKF* Slovenko (V kletom ali vdovo brez otrok t starosti od 20 do 36 let v SVrJ žapitve. Vaa pisma so dobro do. šla. Tajnost Jamčena. Pisma ¡J ae naslovi na naslov: "Tajno»? 2657 So. La\vndale Ave., Chicj g°'IU- (Add GOTTUEB KUEiFNERj Bazlne, Kansa». a - — - Agftirajtt Piše: "Priloženo najdete i* aa $2.00 še se dve škatlji Bol« akega oclfMaega čaja, ki je rÇ. boljše družinsko zdravilo na tu. Pomagalo mi je toliko, da ne. morem več biti brez njega." jj3 Bolgarski zeliščni čaj se ™ daja v vseh lekarnah po 35e, 75e in $1.25._ (Adv.) Čudovito novo zdravilo za src« in želodec. | Zdravniki ae^edij« kako hitro i» |, pu učinkuje to sdravilo v takih ' slučajih. 5 Tisoči jemljejo to sdravilo v»alc mesec s lepim nspehom. Če vam tre utriplje, vam zmanjkuje sape, «te u. prti, se vam dviga, ali imate raidra. ione živce, soite slabo in se počutit« trudne, je vaša dolžnost, da poskuait« to novo zdravilo, Nuga-Tone. Čudil se boste, kako vam bo pomagalo. nu. ga-T one napravi živce močne in po v* ¿a mot vzdržljivosti, daje fino preb* vo, dolar tek in rede« stol, trde oživljajoče spanje in novo moč. Ce k dobro ne počutite, je vaia dolinost, dal jo poskusit«. Vas nié qc stane, ah vam ,ne stori dobro. Je prijetna vživati in počutili se boste boljši u koj, C« vam je Še ni predpiaal v« zdravnik, potem pojdite takoj v lekar no in kupite čaio Nuga-Tone. ■ sprejmite nadomestil. Viivajte jo p« dttl in če se ne počutite boljii in če m zgledate boljši, neaite ostalo nazaj! karaarju, ki vam bo povrnil vai denar Izdelovatelji Nuga-Tone zahtevajo vsek lekarnarjev, da jamčijo za isto ii povrnejo denar, de niste sadovoljni. Priporočena, jamjana in na prodaj vseh lekarnah.—(Adv.) I H Knjigo "AMERIŠKI SLOVENCI" Zapisnik 8. redne konvencije In drago KNJIGE, V^r-% -H.-; V»'•".'-•> v t i . 'j' ki jih izdaja S. N. P. J., se dobe na prodaj pri vpeh naših društvenih tajnikih in zastopnikih ' za list "Prosveta". V zalogi jih imajo tudi: Prank Perke, 311 First Ave., Milwaukee, Wis. Anton Jankorvich, 1171 Norwood Rd., Cleveland, Ohio. Prank Lukančič, Box 212, Penowa, Pa. Ludvik Medvešek, 917 E. 70th St., Cleveland, Ohio. V. J. Kenich, 17538 Wanda Ave. E., Detroit, Mich. Frank Klun, Box 958, Chisholm, Minn. Anton Demshar, 822 Woodlawn Ave., Weet Altis, Wis. L. Milostnik, 1231 S. 10th St., Sheboygan, Wis. AM ps pišite ponje naravnost na upravnUtvo lista "Prosvetn", 2667 So. Lawndale Ave., Chicago, IU. FRANK OGLAR, (NH Sesertsr Ai sprejema vsa v tiskarsko out spadajoča kla. Tbka vabila za veselice in shode, vMtnlee, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkim, nemškem, angleškem jeziko in drngik vodstvo tiskarne apelira m clahstvo s. h. p. k m tiskovine naroča v svoji CENE ZMERNE, UNIJ8KO DELO PRTE VRSTE. y, «j . ♦ ' VSA POJASNILA DAJE VOD8TVO TISKARNE. Pišite po informacijo wm naslov: S. N. P. J. Printerj, 2667-69 South Uwndalo Avenoa, Chicago, OL TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA. • i i i i il tj i f| i i i • i i