T LETO 1936 . -V... . t Važnost preceptjenja sadnega drevja ' l>andanei;,.sadjarimo izje£ine z.a kupčijo, to se pisavi, da. pridelirjw&0-sadi« za prodaj, Zato' , mora hiti raba, ki jo' .hočemo čim laže..in čim bolje prodati, tika. kakršno sadni trg zahtev^. Pred. vsem moratno poudarjati, da' imamo tu v mislih namizno sadje, kajti lt t« ima izmed vseh kriieti j škili pridelkov še koli-kortoliko pBpnemo ceno. Vedeti moramo dalje, da ilhaju V sadni kupčiji veljavo le nekatere na svetovnem sadneA itrgu 'znane in up-elj^ine. sorte, pa .še'to le tedaj, ako jih spravimo na trg v enotni kakovosti, in v večjih množinah. Nasprone pa nobena - stvar tako neugodfio ne upliva na ceno kakor mešanje raznih znanih in neznanih dobrih in slabih sof! razne debelosti in razne barve. Te okolnosti uva-,zujej.o dandanes že po vsem svetu Po teh strogih zahtevali uravnavajo pridelovanje sadja na ta način, da sade ir. go-je prav malo pa izbranih sort, toda tiste v velikem obsegu. Kar je pa že starejšega drevja iz polpretekle dobe (recimo izza zadnjih "50—40 let), ki zaradi preobilice raznih sort ne ustreza trgovskim! .zahtevam, tisto drevje pa hitijo precep-ijati. Kdor pozna naše sadjarske prilike, mi mora pritrditi, da je malokje potreba precepijanja tako velika kakor uprav pri nas. Saj vemo in vidimo po naših sadovnjakih, da je skoro vsako drevo druge sorte. — (To se nanaša zlasti in pred vsem na jablane). — Ob dobrih letinah imamo na ta način res mnogo sadja, toda enotne robe, kakršno zahteva sadni trg, pa razmeroma kaj malo. * ,> Prvi in poglavitni numen precepijanja sadnega drevja je torej ta. da še čim prej iznebimo, preobiJega števila sort, da torej skrčimo število sort -na kolikor Jaogoče majhno število takih, ki so za sadno kupčijo najprimernejše. . To krčenje sort bi dosegli seveda tudi tako, da bi slabih sort drevje zavrgli in na njegovo mesto posadili enotne sorte. Toda tako ravnanje bi bilo sila neprak- tično. Sadno drevje, skoro vseh plemen ima namreč to j ako imenitno prednost* brez škode prenese operaisij.o. jfci'. j« imenujemo precepljanje. Ako vrh drevesa precej v. živo obre./,e«»0 . t5- pomladimo in na skrajšano vejevje vcepimo drugo, za naše namene bolj prikladno sorto, imamo v 3, 4 letik obnovljen, mlad vrh s poljubno drugo sorto. Izkušnje kažejo po vsem svetu,- da je precepljeno drevje po veČini zelo rodovitno in da rodi ob količkaj primerni negi posebno lepr plodove. Od precepijenega drevja imamo torej zelo nagel in popoln pridelek v času, ko bi na novo posajeno mlado drevo komaj začelo dobro rasti. In kako preprosto je to delo! Mora biti že precejšnje drevo, da bi imeli na njem opravka dve, tri ure. Z mlajšim drevesom, kjer bi preeepili recimo samo pet, šest vej, bi imeli posla komaj dobre ppl ure. S pridom in gotovim uspehom bo pre-ccpljal pa le tisti, ki se bo lotil tega dela s pravim umevanjem, z vso odličnostjo in ki bo delal po enotnih načelih in po točnem načrtu Naj opozorimo tu na nekatera vprašanja, ki morajo biti uprav v tem času rešena t. Katero drevje bomo pretepili? Vse neprestaro in zdravo drevje, kt je nerodovitno. premalo rodovitno iu vse drevje takih sort, ki so se izkazale za kupčijo neprimerne. Starih, bolthnih in zanikamo rastočih dreves ne preiepljamo! Pri takem drevjiijbi se telo ne izplačalo. Pa tudi tu so izjeme. Neki sadjar je svoj čas precepi I tako staro in ve H ko, pa zdra-vo hruško, da je djal »a njo 170 cepi-čev, ki so se vsi prijeli, in čvrsto rastlL To drevo je dalo tretje leto po precep-Ijanju že čez 100 kg pridelka najkfas-uejše kakovosti. Seveda je to izjema. — Vendar lahko trdimo da ai.ia starojSt še ne odloča ali je drevo sposobno za pre-cepljanje ali. ne. Izurjeno oko bo brez dvoma pravo zadelo, upoštevaje zlasti zdravje in rast. drevesa. Tu velja splošno pravilo: Čim mlajše drevo, tem laže delo in tem bolj gotov uspeh. Drevje, ki ga mislimo precepiti to pomlad, je treba primerno obžagati že pozimi ali vsaj prav zarana spomladi, preden jame brsteti. 2. Ko imamo določeno število drevja za prečepljanje, je važno drugo vprašanje. Katere sorte bom cepil? Tč je vprašanje, ki zahteva tehten preudarek in vsestransko posvetovanje. Tu moramo upoštevati najprej sadni izbor za svoj okoliš, oziroma za sadjarsko okrožje, v katerega spada sadovnjak. Vedeti moramo namreč, da bo imelo prečepljanje pravi uspeh le tedaj, ako bo čim večji okoliš razmnoževal ene in iste Sorte. Le na ta način se bo v dbglednem času pridelalo v kakem okolišu nia vagone enotne robe v dveh, treh' najprikladnejših sortah. Jasno je, da bi precepljainje za splošnOst ne imelo skoro nobenega pomena, ako bi cepil vsak sadjar:kako dru- Najprej kravico n. Naš prejšnji članek moramo dopolniti še v dveh važnih stvareh Pojasniti moramo okoliščine, ki pridejo v poštev glede lege čebelnjaka in pa rešiti vprašanje namestitve panjev v uljnjaku ki gotovo spada med najvažnejše. Glede lege je upoštevati najprej, da mora biti kar mogoče zavetna Poleti lega ravno ne igra bogzua kakšne važne vloge, pač pa pozimi in zlasti spomladi. Prav ta čas je pa v feibcaistvu najvažnejša doba: razvoj družin, od katerih je odvisen uspeh tistega leta. Ako čebelarju zgodaj spomlad; -(meseca marca in aprila) družine vsled velikih izgub ob-nemorejo, je dobiček leta izgubljen Rastoči razvoj zalege sili čebele že v februarju, še bolj pa pozneje , velikih množinah v naravo- po med — če ga je že kaj' — zlasti pa po cvetiu prah (pelod, obnožino) in po vodo. Zavoljo nestalnosti vremena so i zletele čebele vedno v veliki nevarnosti za življenje. Posebna nevarnost jim pa preti ravno v bližini uljrija-ka. Čim se sonce skrije za oblake in potegne hladna sapa. še "živaiica hitro' odpravi domov. Mrzli na zraka, ki se v tem času nenadoma pojavlja, ji že na poletu proti domu sili v ude, da niso več tako gibki in vztrajo: Bližajoč se go sorto, ki bi bila njemu všeč Vsi sadjarji širšega okoliša, ki imajo prilieno iste podnebne prilike, se morajo zedi-niti za prečepljanje istih maloštevilnih sort! To naj bo geslo in glavno vodilo pri vsakem precepljanju. Tako enotnost je moči pa doseči samo v organizaciji, kakršna je Sadjarsko in vrtnarsko društvo s svojimi po vsej banovini razširjenimi podružnicami. x Nujna zadeva je dalje preskrba potrebnih cepičev od sort, ki smo jih določili za prečepljanje. .Sedajte je zadnji čas za rezanje cepičev, Dobet uspeli s precepljanjem bomo dosegli le - takimi cepiči, ki so narezani z odraslega, zdravega in rodovitnega drevja, kajti uprav s cepiči se izdatno pospešuje ali pa ovira rodovitnost precepljeiiega drevja — Sadjarsko in vrtnarsko društvo V Ljubljani preskrbuje svojim članom prvovrstne cepiče brezplačno. O tehniki precepijanja pa prihodnjič. - potem štalico uljnjaku, prične živalca i>motor<, ki goni krilca, polagoma ustavljati vsled česar leti niže in niže. Če jo tik pred čebel-ujakom zaloti oster sunek vetra, jo vrže na tla, preden je dosegla panjevo žrelo. Ko je pa utrujena od poleta in ostrega zraka, na tleh, se ne more takoj dvigniti. Pa če tudi poskuša zleteti, jo sapa spet pritisne K tlom Ker čebelji organizem že pri 10° C nad ničlo prične hrometi in je živalca takoj nezmožna, da bi se kakorkoli gibalu, je njeno življenje1 izgubljeno, ako takoj, ne posije toplo sou-ce jn jo dobro pregreje, ali če jo usmiljen čebelar ne pobere in s toplim dihanjem: ne oživi. Iz opisanega razloga je tako važno, da je uljnjak v zavetni legi in obrnjen proti sbaeu. Posebno nevarna jt burja oz. severni vetrovi. Proti tem mora biti čebelnjak na vsak način zavarovan. Zato naj se postavi za kakšno drugo Večjo stavbo, ali v kakšno dolinko, kamor ne prideta burja in sevfer. Pa tudi južni vetrovi niso nedolžni. Ti pa čebelam vse leto nagajajo in jih trumoma mečejo po tleh Sam sem bil že priča, ko čebele po treh, štirih in ' celo petih poskusih niso mogle doseči brade svojega panja, ker jih je vsakokrat veter spet vrgel na tla. Če, tudi poleti niso v nevarnosti za življenje, vendar zgubijo na ta način mnogo dragocenega časa. Seveda ne bo nikomur mogoče najti tako ugodne lege, da bi bila zavafovana proti vsem vetrom, vendar naj jo vsaj jjče in najde tak kraj, ki je res najbolj v zavetju. Da uljnjaki ne smejo stati preblizu potov in cest, ve vsakdo. SO v tem pogledu tudi gotovi predpisi. Če bi pa komu ravno ob potu ali cesti ugajala lega. mora postaviti dva metra visok plo*. da čebele letijo čez. Ako je čebelnjak obrnjen proč od poti, plotu ni treba. Tik pred tiljnja-kom ne sme biti visokih stavb la bi morale čebele letati čez, še manj kakšne luže ali druga voda. da bi padale ianjo in tonile v njej. Za praktično čebelarstvo največjega pomena je pravilna namestitev panjev v uljnjaku. Navadno delajo naši ljudje čebelnjake takoj da namesti, v njih lahko po tri vrste AŽ panjev. Pri treh vrstah je še mogoče delo v panjih brez 'ežav opravljati, če bi pa namestili še četrto, bi ne mogli shajat; brez miz iz pruk Pa tudi z ozirom na čebele ne kaže it' preko treh vrst, ker pride zgornja previsoko in čebele ob dobri paši padajo na mže ležeče panje. Najpriročneje bi bilo delu v panjih, če bi imeli le dve vrsti. Ena bi bila tako visoko, da bi panje opravljali sede, dru- go pa stoje, ako pa imamo tu vrste, jih je treba urediti tako, da spodnjo dvignemo samo za kakih 15 do 2o cm od tal v čebelnjaku, v tleh pa naplavimo vrats po celi dolžini uljnjaka, ki se z lahkoto odpro. Pod vrati zemljo št- toliko skop-Ijemo, da imamo prostor za noge. Spodnjo vrsto opravljamo na ta način da vrata v tleh odpremo in se vsedemo na uljnjakova tla. Opravljanje je čisto prijetno in priročno. Imam v tem pogledu mnogo skušnje in lahko takšno namestitev mirne duše svetujem. Nasipuujo vrste opravljamo na stolu sede. tretjo pa stoje, ne da bi bilo treba rabiti kakšne stopnice ali pruke. "... Kdor hoče imeti panje nameščene po vseh predpisih, jih, ne. sme zložiti kar vrsto na vrsto, ker .potem v spodnjih vrstah ne more nobenega panja dobiti ven, ne da bi mu to povzročilo mnogo težav. Večkrat se pa primerijo slučaji, da je treba panje zamenjati. Da je to omogočeno, je treba za vsako vrsto posebnih nosilcev. Od dobro urejenega uljnjaka, ki je na pravem mestu postavljen, je marsikaj v čebelarstvu odvisno. Zato smo dali našim bralcem čebelarjem nekaj najvažnejših navodil. Kadar bo kateri mislil na nov liljnjak. naj si jih poišče in jih upošteva. Hvaležen bo zanje. O gnojenju rastlin Rastline so živa bitja ki potrebujejo za svoj obstanek ravnotako hrane, kot jo potrebuje človek, ali jva žival To neobhodno potrebno hran« dobivajo rastline iz zraka, vode in zemlje: poleg tega pa sta rastlinam še neabhouno potrebne toplota in svetloba. Znano dejstvo je. da je. k m »t že od .lekdaj skrbno goji) svojo .zemljo, ker .je dobro vedel, da dpbj zaradi tega miiogo boljše pridelke, kot pa če je ne gnoji. — Ako bi zemlje ne. gnojil, potein bi se ista od leta do leta vedno bolj izčrpavala na raznih hranivih snpveh in, po nekaj letih tako izčrpala, da ne bi dajala sploh nobenih pridelkov 'več. ........ Način, kako sp rastlina hrani in kakšen je učinek gnoja z ozirorri ua rodovitnost zemlje, nam je 'azjuscila šele zaanošt tekom zadnjih desetletij. Zraka imajo rastline ua rc/polago v zadostni meri 111 zato uas to vprašanje toliko o.e zanima; predvsem na« zanima vprašanje onih hranilnih snov. ki se nahajajo v zemlji. Večina hranilnih sijovi, ki jih rastlina neobhodno potrebuje za -voj obstoj so rudninske snovi, ki ,se nahajajo v zemlji in katere sprejema rastlina raztopljene v. vodi s poruočjo korenin: te ■>;!<" vi imenujemo >hranilne snovi«. — 1/ teh snovi gradi rastlina svoje telo Večina vseli teh hranilivii snovi se nahaja v zadostni količini v jemlji, v nezadostni količini pa se nahaja v zemljišču navadno dušik, kalij, fcfcfoi in apno. Ako katere od navedeuih hranilnih snovi ni v zemlji v zadostni količini potem se tudi rastline ne morejo debro razvijati: posledica tega pa je slab pridelek. Višina in kakovost pridelke je odvisna predvsem od one hranilne snovi, ki jo ima rastlina v najmanjši meri aa razpolago. Ako nimajo rastline na razpolago za- zjraztekajočo se gnojnico Mi pa moramo < dostne količine vode, kot-je tt> sliteaj v paziti, da se nobena od teli sik vi ne izletih suše, se zelo slabo razvijajo ro do- gubi in da ostanejo vse ohranjene za bimo majhen' pridelek. i gospodarstvo. Kmetovalec more vplivati na količino Zato je najbolj priporočljivo napra- . vode v'telo majhni meri, in sicer samo viti. poleg - hleva eementirano gnojišče; j tam, kjer je mogoče zemljišče namakati. poleg gnojišča pa np sme manjkati ne- Deloma je mogoče odpomoči temu tudi propustne gnojpičpe jame. Napravljena ' ; hlja zemljo, katera Zaradi fegfl bolje /a- i Najvažnejši je hlevski gnoj, ki vse- držaje vlago. ^ " --J bujevse vrste hranilnih snovi; toda kljub One hranilne 'Snovi-, ki? jih ' vs^brije ; temu moramo zemlji dodajati umetna hlevski gnoj, delujejo v yeml ji iiekolfko gnojila in šicer zatb:':ker ji odvzamejo počasneje, kakor tiste, ki se razkrajajo < vsako leto rastline 1 ptrecejSujo množino v umetnih gnojilih. . $. dušika, fosforja in kalija ter jo tako znat- Podlaga, ža pravilno gnojenje jemlje no izčrpajo. — Ta primanjkljaj more je in ostane hlevski gnoj: umetna gnojila -, kmetovalec zemlji vrniti sanu; s tem, če pa shižijo samo v dopolnilo onih hranil- se poslužuje umetnih gnojil. nih. snovi, ki jih ni dovolj v hlevskem Kmetijska veda je v zadnjih deset- gnojit. -.►'•• letjih toliko napredovala, da so dolgolet- Z mnogoštevilnimi poizkusi je točjio p na raziskovanja in izkustva točno dolo- dokazano, da pravilna uporaba umetnih i čila, katefo hrano rabijo posamezne rast- gnojil znatno vpliva na povečanje kme- , lilte Vin tudi v kakšnem razmerju, ako tijske proizvodnje. -■'..;. sA hočemo doseči od njih najboljše uspehe. Pri uporabi umetnih gnojil pa-Uiidi ne Pravilnemu ravnanju s hlevskim gno- ■ črnca in srka hranilne sokove. Zgornja jjstna kožica poči, včasih ; pa ostane in v; pokriva kot prozorna odeja nakopičene § {rose (semenje). Na listih in steblih se pojavljajo rumeni, rdečkasti aH rjavi mozoljčki, v katerih se razvijajo trosi To Z., so znaki rje. "J ji Tekom leta se tvori več vrs* trosov; V v glavnem pa razločujemo poletne in žitnike trose, ki se med seboj razlikujejo po | obliki in barvi. Najvažnejši so zimski v jjrosi, ki se z njimi glivica o|ir»nj čez zimo. : £icer pa trdijo novejša raziskovanja, da j šo tudi letni trosi zmožni ohraniti-si- živ-| jjenje čez zimo. Ko zeleni listi ovenejo in odmrjejo, potemnijo rjavi kupčki in liastaiiejo. črni zimski mozoljčki; z zimskimi trosi. % Po obliki kupčkov ali mozoljokov in v fi-osov ter po splošnih znakih te b,plezni ' (jtelimp žitne rje v več vrst. Za naše razme-I |e najbolj važnih je pet. progasta, rume-ia, rjava ali ržena, kronasta na ovsu in ■':r ječmenova rja. s. ■■;■ Rumena rja (Puccinia glumarum) je • poleg progaste najbolj nevarna in: zelo '*, Jfldna; se naseli na pšenici, rži in ječme-Bii. Njeni rjasti mozoljčki so zelo drobni, ' jjjpmenkaste barve in razvrščeni v dolgih - krstah, ki polagoma preidejo v večja polja. Rumena rja nastane na listih, steblih. ii>eh» na klasju in Zrnju. Ta rja se zelo r hitro širi, zlasti če je toplo — vlažno vre-ifle. oziroma če se hitro menjata dež in , sonce. Tedaj napravi zlasti na pšenici aglomno škodo., ker ostane zrnje drobno, .' '*yr[>unčeno in predčasno dozori. 61 Progasta rja (Puccinia graininis) napada pšenico, rž, oves in jermen ter je najbolj nevarna in škodljiva Pojavlja se tudi na travah. Na listih in bilkah napravi podolgast, rjavordeč prišč, ki je nekoliko povzdignjen nad površino lista. V njem se tvori nitevje, ki proizvaja poletno trose. Te raznaša veter na druge rastline, na katerih se potem rja širi. Ti trosi imajo torej nalogo poleti razmnoževati to bolezen. Ko se je rja iz poletnih trosov dovolj razširila, začnt tvoriti zimske trose, ki potem prezimijo. spomladi šole vsklijejo in širijo bolezen naprej. Rjava rja je dvojna- ržena (Puccinia dispersa), ki se naseli samo uu tži, in p.še-uiena (Puccinia triticina), ki nastopa le na pšenici. Ta se pokaže le redkokdaj, zato imenujemo rjavo rjo navadno samo rženo rjo. Mozoljčki ali kupčki, ki nastajajo na zgornji strani listov, so mnogo manjši kot pri progasti rji, pikčasti in bolj temno-rjave barve. Tu se razvijajo poletni trosi. Nekaj tednov pozneje nastanejo na spodnji strani listov kupčki, ki se naberejo v črne proge, in v njih nastanejo zimski trosi. Kronasta rja na ovsu (Puccinia coro-nifera) tvori na listih rumenkaste podol-gaste ali okrogle kupčke. Poletni trosi so okrogli in hitro vskalijo. Nekoliko tednov pozneje se razvijejo zimski ti osi. ki imajo na vrhu rogovilaste izrastke, podobno kroni. Po tem tudi ta označba rje /.irfiski trosi poženejo nitevje šele. spomladi, ko so prezimili. Pomladni trosi glivice se pa razvijejo na trnjevi krhliki, ud katere se preselijo na oves. Ta vrsta rje nastopa ponekod v taki meri, da napravi na ovsu tako škodo, kakor progasta rja. Ječmenova rja (Puccinia simplex) nastopi pozno poleti samo na iečmenu in tvori na listih zelo drobne, po vsej površini raztresene svetlorumene mozoljčke. Potem se rja širi na spodnjo stran lista v obliki temnorjavih prog. Večkrat se glivica pojavi tudi na klasju in plevah. Ta rja se pri nas pojavlja bolj v hladnejših vlažnih predelih, ne povzroča pa preveč škode. Opisane vrste žitne rje nastopajo \ različnih poletnih dobah, kai odvjsi od potreb posameznih po večji ali manjši toploti, oziroma po bolj zgodnem ali bol j poznem razvoju rastlin. Kot prva se pojavi rumena rja že v hladni dobi in napade žito, še predno požene klasje. Ta ne ostane le na starejši! Ustih, ampak se seli tudi na mlajše i kmalu je vsa rastlina do klasu napadena po rumenih kupčkih. Niti zrnji. ne prizanaša. Ko pa nastane vročina, rumena rja izgine. Rumeni sledi rjava rja najprej na rži, potem na pšenici. Ta se nc lazpase takoj po vsej rastlini, kakor prej:nja, ampak se širi le postopoma od spodaj navzgor in ostane le na listih. Pa tudi na teh se naseli šele tedaj, ko so se že dovolj razvili. Močneje nastopi šele po cvetju žita in se vedno bolj razširja do žetve. Kot zadnja se poleti pojavi progasta rja, ki je rja vročega poletja in napade rastline šele v dobi mlečne /oritve. Kakor rumena tako se tudi progasta rja pojavi naenkrat, tako rekoč kar čez noč. Kupčke tvori po vsej rastlini, tudi po klasju, le zrnje ostane pred njimi obvarovano. Nekako v isti dobi se pojavljata na ovsu kronasta rja in na ječmenu ječmenova rja, ki obe zahtevata vroče in vlažno vreme. L. V KRALJESTVU GOSPODINJE KUHINJA Oevrti krompirjevi cmoki za juho. Globok krožnik zmečkanega ah zribanega krompirja streseni na desko. V sredini napravim jamico, v njo denem dve celi jajci in dva rumenjaka, primerno osolim s strto soljo, odišavim s ščepom popra in napravim precej trdo testo. Moke rabim samo toliko, da testo laže po-gnetem. — Iz testa oblikujem majhne cmoke. Te cmoke pornakam v ostala jajčna beljaka, jih povaljani v drobtinicah in ocvrem na razbeljeni masti lepo rumeno. Cmoke dam k čisti juhi na mizo. Tako napravljeni cmoki so dobri tudi kot pridatek k različnim mesnim in tudi □ emesnim omakam. Leča s kislo smetano. — Pol kg leče skuham v slani vodi do mehkega. Da se leča raje skuha, jo čez noč namočim in med kuhanjem pridenem noževo konico jedilne sode. Ko je leča kuhana, jo od-ccdim in primešam sledeči omaki: Osem dkg surovega masla ali masti 'azbelim. V razbeljeno maščobo stresen« štiri žliče drobtin, primešam eno zribano čebulo, eno žlico drobno sesekljanega drobnjaka in skodelico kisle smetane. Ko leča v tej omaki prevre, jo dam kot prikuho na mizo. Praženo telečje stegno s sardelami telečjemu stegnu izdolbem kost mu oberem kožice in žilice ier ga dobro zdrgnem s soljo, majaronom in materino dušico. Izdrgnjerio meso, zgornji del, pretaknem s sardelami, obložim t desko in kamenjem ter pustim 24 ur stati Kožico obložim s tankimi rezinami suhe slanine. Na rezine položim stegno in površino mesa tudi obložim s tankimi rezinami suhe slanine. Kožico trdno pokrijem in pražim meso dobri dve urt> N:-. 'praženo meso precedim omako in dam / rezanci ali cmoki na mizo. Špehovka iz ajdove moke. Pol litra ajdove moke poparim s pol .liti o na slanega kropa. S kuhalnico toliko časa mešam, da se testo nekoliko shladi. Potem pridenem kvašček iz dveh dkg d roži in prignetem tri Setrt litra bele mote Dobro pre-gneteno testo pogrnem s prtičem in postavim na toplo, da testo vzide. Ko je testo dovolj vzhajano, ga stresem na z moko potresen prtič in razv-Jjam kolikor mogoče na tanko. Testo p< tresem s segretimi ocvirki precej na gosto in odišavim z zmletimi nageljevimi klinčki. Testo tesno zvijem in denem v pomazano posodo, da še vzide. Špehovko pečem v precej vroči pečici eno uro. Siadka špehovka. V lončku prav dobro ošvrkljam četrt litra toplega mleka, tri rumenjake, šest dkg stopljenega surovega masla in primerno soli. To zmes vlijem na pol kg pogrete moke, dobro zmešam, pridenem vzhajan kvašček, tri dkg kvasa, ter stepam testo, da" se odloči od sklede in od žlice. Ko je tč«to vzhajano. ga tanko razvaljani in polijem z mastjo in ocvirki. Za to množino testa rabini 20 dkg slanine. Po ocvirkih potresem pest drobtin, pest sladkorja in žlico cimeta. Testo tesno zvijem, denem v pomazano kožico. Ko je potica dovolj vzhajana, jo spečem v pečici. C. K. Amnestija, j. K. Z. — Amnestija z dne t. decembra t9>5 obsega 'f osebe, ki so bile obsojene od sodišč, ne pa osebe, ki so bile kaznovane od okrajnih glavarstev. Vaša globa izrečena novembra 1935 od okrajnega glavarstva zaradi prestopka lovske karte torej ni odpuščena. GOSPODARSKE VESTI denar g Ljubljanska denarna borza Promet na ljubljanski borzi z n > kimi vrednostmi je bil srednji. Ne... it devize so porasle, druge, nazadovale, kakor je bilo po njili več ali manj povpraševanja in ponudb. V zasebnem kliringu -o plačevali: angleški funt po 255 L)in. ameriški dolar 50.50 Din. nemško marko I4-.Š0 Din avstrijski šiling 9.4« Din, špansko pezeto 6.45 Din, italijansko liro p> 3.07 Din. grške bone po 54 par. — Uradni tečaji so beležili: angleški funt 2tb 16 Din. ameriški dolar 43 Din. holandski goldinar 29,67 Din, nemška marka 17:59 Din. švicarski frank 14.28 Din. belgijski belga 7.36 Din, francoski frank 2.88 Din, češka krona 1.81 Din. cene g Žitno tržišče. Žitno kupčija je še vedno v nestalnem razpoloženju, zato je tudi manj sklepov Glasom poročil iz no-vosadske žitne borze so tamkaj cene neiz-premenjene. Tako beleži pšenica bačka 170—172.50 Din za 100 kg, iz Sombora pa 169—170 Din, bačka postavljena na ladjo Tisa in Begel 174—176 Din. slavonska in sremška 171—173 Din, banatska 170 do 174 Din. Koruza bačka in »teniška lt3 do 114 Din, banatska 112—113 Din, bačka in sremska bela 123—125 Din. — Moka bačka in banatska Og Ogg 250—270 Din. št. 2 230— 250 Din, št. 5 210—230 Din, št- 8 pa 107.50—112.5 Din. g Indeks cen v januarju. Odsek za gospodarska proučavanja pri Narodni banki objavlja indeks cen na debelo za januar, iz katerega je razviden porast oziroma padec cen posameznim proizvodom v primeri s stanjem v decembru in januarju leta 1935. Ta indeks cen izkazuje: 1955 1935 1956 jan. lec jan. rastlinski proizvodi 62.9 83.7 83.0 živina in proizvodi 58.6 59.4 56.7 rudninski proizvodi 78.8 81.t 81.1 industrijski proizvodi 65.4 69.5 70.2 skupni indeks 64 * 71.6 71.1 izvozni predmeti 62.6 68.8 67.7 uvozni predmeti 66 6 72.1 71.9 Iz tega pregleda je razvidno, da so -ene rastlinskim proizvodom padle za 0.7 točke, in sicer zlasti cene suhih sliv, mar- melade, sena in rži; popravile «o se pa cene pšenice, koruze, ovsa in ječmena. Najbolj pa je padla cena živini; zlasti občuten je padec pri zaklani perutnini in pri jajcih, manjši pa pri volih in težkih prašičih. Med industrijskimi proizvodi so narasle cene mlevskih izdelkov in opeke, dočim so popustile cene bombaževih izdelkov. Zaradi tega je skupni indeks padel za 0.5 točke po dosedanjem stalnem naraščanju od avgusta sem. Cene uvoznim predmetom so bolj padle kot one izvoznim, ki so itak izredno nizke — Najbolj se pa občuti v živinorejskih krajih, ki so glede prehrane pasivni. g Cena sladkorne pese. Posebna komisija, ki jo je odredil finančni minister, je pregledala cene sladkorne pese, kakor so bile v kampanji 1935-1936 plačane kmetom. Ta je ugotovila, da so bile za peso cene, ki se določijo po vsebini sladkorja, v tej dobi najnižje 20.25. najvišje 24 Din za 100 kg. V prejšnji kampanji 1934-1955 pa je bila najnižja cena 16 23. najvišja pa 26.65 za 100 kg. Vseh osem tovarn za sladkor: Osjek, Čuprija, Bel je, Novi Vr-bas, čukarica, Crvenka, Stari Sivac in Pctrovgrad je podelalo 80.258 ton pese. Najdražje jo je plačevala Čuptija po 24 Din, najnižje pa Stari Sivac po 20.25 Din. Tako so lani dobili tamošnji kmetovalci nekoliko bolje plačano peso kot pa predlanskim. živina g Mariborski živinski sejem lf. t m. - Prigon je znašal 10 konj, .8 bikov, 92 volov, 298 krav in II telet, skupaj 4LS gla\. Cene so bile naslednje za 1 kg žive teže: voli debeli 2.50—5 Din, poide bel i voli 2 do 2.80 Din, klavne krave debele 2—2.90 Din, krave za rejo 1.80—2.25 Din, krave klobasarice 1.25—1.75 Din, molzne krave. 2—3 Din, mlada živina 2.75—3.60 Din, teleta 3—4 Din. Prodanih je bilo 211 glav. kar je znak srednje dobre kupčije, četudi pri nižjih cenah. — Mesne cene: vo-lovsko meso I. vrste kg 8—10 Din. II vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 8 do 10 Din, II. vrste 4—6 Din. svinjsko meso sveže 8—10 Din. V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! PRAVNI NASVETI Zgradarina in pridobnina. J K. M. — Pečate se s kmetijstvom in imate malo žago. Davčna uprava vam nalaga zgrada-rino in pridobnino. Vprašate kaj storiti. — Zgradarine so trajno oproščene tiste zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih delavcem za stanovanje po vaseh in vaških občinah (do 5000 prebivalcev), odnosno zunaj okoliša mest, trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilišča. Ker se pečate deloma tudi z žaganjem in prodajo lesa, ne morete biti oproščeni zgradarine. To vaše poslovanje pa je kot pridobitno poslovanje zavezano pridobnini, in tudi ne boste mogli doseči oprostitve pridobnine, dokler se boste pečali z žaganjem in prodajo lesa, čeprav v malem obsegu. Skrajšan rok. J. S. — Brat je odslužil polni rok. Napravil je prošnjo za skrajšan rok. vendar se je ista izgubila. Vprašate, če ima sedaj drugi brat pravico do skrajšanega roka. — Za točen odgovor potrebujemo rojstne podatke vseh družinskih članov (očeta in sinov) ter podatke o vojaškem službovanju očeta. Ker tega niste navedli v dopisu, vam ne moremo odgovoriti. Dva brata potrjena. J. F — Oče je star nad 50 let, dva sinova pa sta bila potrjena za polni rok služibe. Vprašate, če bi morda starejši imel pravico do skrajšanega roka. — Če ima v rodbini rekrut prvenec mlajšega brata z najmanj polnim 1" leti starosti, služita prvi sin in njegov naslednji brat po vrsti popolni rok, tretji pa služi skrajšani rok devetih mesecev in tako izmenoma po vrsti. Zato bosta vaša dva brata služila popolni rok. Terjatev pri zaščitenem kmetu A. K. D. — Vprašanja niste podpisali kakor bi bilo vaše ime kakšna državna »'i diplomatska tajnost, ki je ne zaupate niti nam, ki naj vam odgovorimo. Ker pa to vprašanje zanima tudi druge brale«, vam odgovorimo: Zasebnim upnikom bo moral zaščiteni dolžnik - kmet po sedanji uredbi o zaščiti kmetov odplačevat svoj dolg v 12 letih. Prvi obrok bo moral plačati najkasneje do 15. novembra I93t>. in sicer 3 odstotke dolga in I odstotek obresti, torej od 100 dinarjev dolga bo moral plačati do 15. novembra 1936 skupaj A linarje. Spor s kopalci. K. M. — Nt vaša vprašanja odgovarjamo: če se vam je kdo zavezal. da vam bo plačal določeni znesek za uporabo zemljišča pri kopanju, in sedaj neče plačati, morate doti:vn"ga. ki se je za plačilo zavezal tožiti tožite pa le tedaj, če ima dotični kakšno imovino in če imate dokaze (priče) o ten.. do se je res zavezal plačati. Če boste tožili, boste seveda morali plačati predpisano takst>. Ako boste pravdo dobili/ bo nasprotnik tudi obsojen na povrnitev pravdnih stroškov. Ni zakona, da t>i dovoljeval, da ktj-palci lahko delajo škodo nc 1 regu reke in na travnikih ob reki. Vsakomur lahko zab ranite skakanje in.poieganje po travniku, brcanje žoge it«? K,'or vam napravi kakšno škodo, je dolžan plačati odškodnino. Če kopalci ne odnehaj' .-lepa. boste morali pač posamezne tožiti S'Cer bi pa tudi občina lahko naročila poljskemu čuvaju, da pazi, da kopalci nt. I, >do delali škode in da nepokoitneže naznani okrajnemu načelstvu. ki j'h bo it naučilo reda. Invalidnina. E. A L. — O piidobitvi rn izgubi invalidnine, invalidske podpore in pomoči po odredbah invalidskega zakona odloča pri nas na prvi stopnji invalidsko sodišče v Ljubljani Pravico do invalidnine imajo oni invalidi, ki so t.ac 30 odstotkov onesposobljeni in ki so si<--mašnj 7,a siromašne osebe se smatra'o one, ki ne plačujejo letnega davka skupaj »et nego 120 dinarjev brez dopolnilnega davka:- na zemljišče, na zgradbe obrte. poklic in na glavnico. V vseh invalidskih vprašanjih, se obračajte na invalidsko sodišče, ki je edino pristojno o teni odločati Skrbi mlade gospodinie. M. M. Sv. T. — Poročili ste se verdar ni doslej še ni-\ česar na vas prepisano in ima vse posestvo mož v svojih roltah- Vprašate, kaj bi bilo, če bi mož umri. nagle -mrti brez oporoke. — Če bi mo-žj umrl in ne bi zapustil otrok, potem ste vi kot žena zakonita dedinja do polovice zapuščine, drugo polovico pa bi dedbvali moževi starši, oziroma njihovi potomci, te M bratje in sestre pokojnika. Če bodo ob smrii moža živi otroci, bodo zapuščino do treh četrtin dedovali otroci, yi kot; žena pa bi bili zakonita dedinja ene četrrtine zapuščine. Dedovanje različni!), otrok K M; K. K. — Oče, dvakrat pordčen, je imel v prvem zakonu tri otroke. c>d kateril- nobeden ni pomagal očetu na posestvu, dočim so otroci drugega zakona Vsi pomapali in še pomagajo na očetovem posestvi. Vprašate, če bi v s lučaju očetove smrti vsi otroci dobili enake deleže in kdo b< postal glavni dedič in prevzemi,lile posestva če bi oče umrl brez oporoke. Otroci iz prvega zakona in otroci iz drugega zakona bodo imeli do očetove zapuSčine enake pravice, brez ozira na to: če so delali na posestvu ali ne. Če živi še žeiišj bo dobila eno četrtino žena kot zakonita dedinja, ostale tri četrtine zapuščine, bi se razdelile med očetove otroke iz prvega in drugega zakona po enakih delili Stvar dogovora vseh dedičev pri zapiiščinsk' razpravi bo, da izmed sebe določijo prevzemnika posestva v naravi in se domenijo glede izplačila dediščine ostalim sodedičem v denarju