Ste v. 2 O. (Fftfin tak. rita. - tl. m b Mi). V Trstu, petek 15. maja 1925. W. ■JKJIM.MJkAAAMAA. WwW Leto til. Iskaja nik patak apolcksa. NailoT: Trat-Triasta Caaalla Cantro 37 ali pa : Tia Geppa 17/111, Izdaja: konsorcij Malega. lista MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. Stana i aaa itavilka 20 itotink. Eno lato 10 lir Pol lota S lir Četrt lata 3 lire Odg. urednik Ivaa ; resei Mali koledar. Petek, 15. maja: Zofija (Sonja). — Sobota, 16.: Janez Nepomuk. — Nedelja, 17.: Paskal. — Pondeljek, 18.: Erik. — Torek, 19.; Ivo. — Sreda, 20.: Bernardin. — Četrtek ,21.: Vnebohod. — Petek, 22.: E-(Milan). MALE NOVICE. •Prvi maj Je dal veliko opraviti policiji in. fašistom. Po našem mnenju1 je bilo preveč varnostnih odredb. Komunistične liste je oblast parkrat zaplenila radi Prvega maja. Vse te oilreclbe se nam zde odveč in brez učinka. Komunizem Je goba, ki raste na gnoju nereda, ne-Postavnosti, oderuštva in nasilstva. Če s° ta gnoj odkida, ne bo z gobami nobenih sitnosti. Če pa gnoj pustiš in Sobe na njem tareš, se vedno bolj mno-ze in je vse tvoje delo prazno. Angleški delavci za pravico. Iz Londona poročajo : Na dan majniške proslave se je zbrala večtisočglava množica v Hydeparku, kjer sta govorila poslanca delavske stranke Lans-bury in Ben Tillet. Od tam je množica korakala pred bolgarsko poslaništvo, kjer je sprejel vodja poslaništva Petrov, delavsko deputacijo (odposlanstvo). Kot vodja deputacije je go-yoril Ben Tillet, ki je rekel, da prihaja v imenu angleškega delavstva, da Protestira proti strahovanju, katerega žrtve so delavci v Bolgariji, štiri tisoč oseb je bilo ipo dosedanjih informacijah usmrčenih, 16.000 pa jih je v ječah. Reputacija je zahtevala, da strahovanje preneha in da se jetniki izpuste. Petrov je skušal te navedbe ovreči, deputacija pa jo zahtevala, naj bolgarska vlada dovoli posebnemu delavskemu poslanstvu iz Anglije, da nepristransko preišče dogodke v Bolgariji. Kaj pravi Masaryk. Nekemu francoskemu časnikarju je 'zjavil predsednik Masaryk, da izvolitev Hindenburga ne bo izpremenila položaja v Evropi, ampak drugi vzroki. Pri teh besedah je pokazal predsednik s prstom na zemljevid in sicer na Avstrijo, na Vzhodno morje in na jugo-slovansko-bolgarsko mejo. Preganjanje. Iz Ljubljane sta bila pregnana profesorja Bogumil Bemec in Evgen Jarc, °ba zato, kor sta «klerikalc,a». Iz Maribora je bil pregnan profesor Bračun. On ni «klerikalec», toda ni hotel biti vladni podrepnik, zato je moral iti. Slo-venski učitelj je povsod revež, če drži za svoje ljudstvo. Hop, Cefizelj! V Jugoslaviji pridejo vsa prosvetna društva v vladne roke. Prepovedano jo Vsem društvom gojiti katoliško versko ali slovensko narodno misel, češ da se 8 tem širi verska mržnja in plemen-s^i razdor. Torej nič vere in nič naroda, ampak «fulk» v službi kapitalistov, društva ne bodo smela članov izbira-*’ ampak jih bo kar žandar ali župan noter pripeljal, lajdre v Marijino družil0’ pijane v družbo treznosti, kruljave v društvo za nogomet, sle-pe v čitalnico. Kar na cesti bo človeka prijel: Hop, Cefizelj, ti spa-aš v tako in tako društvo, marš z ^enoj t — Tako je odločil minister Prosvete. 25 miljonov za Reko. Finančni minister Do Stefani je do-v°lil Reki 25 miljonov posojila. To svoto bo dobila ((Italijanska Banka» s •julijem in jo bo dala Reki po nižjih brestih kakor so običajne. Študentje z revolverji in bombami Moderni študentje odgovarjajo pri izpitu z ognjem. V poljskem mestu Vilni so imeli na ondotni gimnaziji izpite za maturo (zrelostni izpit). Svojo «zrelost» za življenje so nekateri dijaki pokazali v čudni luči. NAJPREJ Z REVOLVERJEM. Tekom zrelostnega izpita, pri katerem so dijaki zelo slabo odgovarjali, je potegnil neki Stanislav Lawrynovicz samokres iz suknje ter oddal več strelov na gimnazijskega ravnatelja in predsednika izpraševalne komisije Bje-ganskega. Istočasno je pričel streljati proti profesorjem tudi dijak Janusz ObrembalsltL Lawrynovicz in Obrembal-ski sta bila baje jako slabo zapisana pri vseh profesorjih. BOMBA ZA NAMEČEK. Med splošno zmedo, ki je nastala radi revolverskih strelov, je skušal vreči dijak Tadej Domanski proti izpraševalni komisiji bombo, ki pa mu je padla z roke ter eksplodirala pri njegovih nogah. Učinek eksplozije je bil strašen. Telo Domanskega je bilo takorekoč raztrgano na kose; dijaki Lawrynovicz, Zagorski in Obrembalski pa so se zgrudili smrtno ranjeni od bombnih drobcev. ŠTIRJE 2E «IZDELALI«. Ravnatelj Bjeganski in profesor Jan-kowskl in še sedmero abiturijenov (osmošolcev) so zadobili težke poškodbe, katerijn so gimnazijski ravnatelj in četvorica dijakov že podlegli. Ti so torej izpit naredili za vselej. KAJ JE BILO VZROK. Takoj uvedena preiskava je dognala, da je bil ravnatelj radi strogosti zelo obsovražen pri vseh gimnazijcih. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je skupina gimnazijskih dijakov pripadala komunistični organizaciji, katera je pravzaprav zamislila in odredila ta atentat na gimnazijskega ravnatelja in profesorje. Dva dni pred zrelostnim izpitom so se gimnazijski dijaki sestalj v neki okoliški gostilni, kjer so se posvetovali glede nadaljnega postopanja, nakar so se oni, ki so bili določeni za izvedbo atentata, odpeljali v Vilno z avtomobilom. Petindvajsetletnica. »Zadružna zveza« v Ljubljani praznuje letos 25-let,nieo obstoja. To je največja slovenska zadružna zveza. Ustanovil jo je pokojni dr. Krek, sedaj ji načeluje dr. Anton Korošec. Število za-drug-članic znaša 502. Celokupni denarni promet Zveze je znašal v letu 1924. sko.ro pol miljarde dinarjev. Veteran. Na Dunaju je umrl star hrvaški general baron Nemečič, star 93 let. Bojeval se je že pod Radeckim 1. 1848., udeležil se vojne 1. 1859., ter zasedbe Bosne 1878., dogodki, ki so že v zgodovini daleč v ozadju. DEKLE Z MOČEVJA, povest, ki je vzbudila toliko zanimanja med občinstvom, je že v razprodaji. Zahtevajte jo po knjigarnah. Dobi se tudi naravnost pri Malem listu. Poslali smo jo tudi nekterim trgovcem na deželo. Kdor jo želi razprodajati, pa je ni prejel, naj jo zahteva. — Prodaja se tudi knjižica «Lucko išče dekle» po 1.60, zelo zabavna in poučna. — Trgovci, ki so knjižice že razprodali, naj pošljejo denar ter naroče drugič. — Obe knjižici morata priti v vsako slovensko hišo. Skrivnost cesarjeviča Rudolfa. Še dandanes se ne ve za gotovo, kako je umrl cesarjevič Rudolf, sin Franca Jožefa. Cesarska rodbina in dunajska vlada sta znali pogrniti čez žalostne dogodke zagrinjalo skrivnosti. Letos je umrl v Prostejovu na Češkem vpokojeni okrajni tajnik Josip černov-sek. Ta je bil tiste čase dvorni žandar v službi nadvojvode Rudolfa. Bil je priča tudi dogodkov one noči. Toda govoriti ni smel. Obljubiti je moral, da bo molčal. Zato pa je v nagrado takoj dobil popolno penzijo in naslov »okrajni tajnik«. Svojim sorodnikom je 'izročil zavoj pisem in naročil, da ga smejo odpreti šele čez 30 let. Ubogi reveži. Živnostenska banka je imela lani čistega dobička v lirah 40 in pol miljonov. Vojni dobičkarji bodo plačali. Preiskovalna komisija, ki je pregledovala račune vojnih dobičkarjev, je razsodila, da bodo morale vrniti drža- vi sledeče tvrdke sledeče svote: Torri-giani, tovarna konserv, 1 miljon 200 tisoč lir, Giov. Ansaldo in Perrone 34 miljonov, Velivona 400.000, Derna 54 tisoč, Societa Manifatture Napoli 266 tisoč. Ti gospodje, ki so med vojno hujskali za vojno, pa so sami lepo doma ostali, so si delali dobičke. Lahko so vpili: živio vojna! — Vse premalo jih kaznujejo. Mala Terezija. Dne 17. maja bo v Rimu izredna slovesnost. Takozvana «Mala Terezija deteta Jezusa« iz reda karmeličank bo proglašena za svetnico. Cerkev sv. Petra bo od kupole dol vsa rasvetljena s tisoči plamenic po stari šegi. Stroške razsvetljave, ki so proračunjeni na 150 tisoč lir, nosijo po večjem delu častilci nove svetnice, deloma pa cerkev sv. Petra sama. Ne bo še konca vojsk ! Anglež ima bojnih ladij 507, Amerika 539, Japonec jih ima 211, Francoz 219, Italijan 260, Rus 164, Nemec samo 51. Kako tukaj, kako tam. Železnice so vožnjo podražile za o-krog 10 odstotkov. Tuti vžigalice so po-rastli za 20 odsto: voščenke stanejo 50 stotink, prej 40 stotink. V republiki Švici, če obrnemo -frank po vrednosti v lire, stanejo voščenke iste vrste 22 stotink. Pripominjamo, da izdeluje i-sta tovarna iste vžigalice. Na Francoskem stanejo voščenke iste vrste 30 stotink, dočim zahtevajo pri nas 30 stotink za 28 lesenih vžigalic. Shod na grobovih. V Napoliju so hoteli komunisti zborovati. Ker niso mogli dobiti drugih prostorov, so sklicali shod na pokopališču. Policija je prišla in je shod razgnala, voditelje pa zaprla. MIHEC „Zakaj se, tetka, tak žalostno držiš ?“ JAKEC: .S preljubo mojo slogo gre vse navskrlž.“ Cene tu in tam. Kar dobiš sladkorja iste vrste v Švici za 2 liri, na Francoskem za 90 stotink, stane v Italiji 3 lire; kavo, ki jo dobiš v Švici za 15 lir, plačujemo pri nas s 38 lirami i Povsod enaki. Kapitalistično časopisje zoblje iz rok krušnih očetov. Snoparski major je na sodniji izjavil, da je prejel snoparski dnevnik poldrugi miljon lir za dobro pisanje. Tudi na Primorskem so listi, ki jih kapitalizem podpira. Dobro delo. Republikanski poslanec Evgen Chie-sa je odkril neko kapitalistično družbo, ki si je prilastila 45 miljonov vrednosti ostankov vojnega materiala. BELEŽKE. Zlato polje delovanja bi imeli naši narodnjaki, ako bi vzgajali našo društveno in športno mladež k večjemu spoštovanju slovenščine. Ako zajdeš v kako narodno čitalnico, te kar nazaj vrže, ko tako sladko čebljajo v tujem jeziku. Ako greš na igrišče, naletiš podobno. V mladini se premalo vzgaja kremenit značaj... Med tem pa (preganjajo Mali list, češ da podira narodno delo. Kaj neki naj podere? Šport in narodnost. Rekli smo že ob priliki, da šport malo hasne za narodno vzgojo. V nekem «narodnem» športnem društvu so se sprli in se začeli zmerjati s «ščavi». Tekma za razne kupe ali čaše se je močno izrodila v brezpomembno gonjo za rekord. Zaradi rekorda si res ni vredno razbijati trebuhov in se prehlajevati. Telesna vaja, podrejena disciplini, mora imeti za cilj kaj višjega, kakor samo vzgajati debele krače. Telesno močan človek ni že kar tako tudi dober, to so vedeli že stari Grki. Nam Slovencem je treba ljudi, ki bodo v celem obsegu besede res «dobri ljudje«, ne samo dobri no-gometniki. Metropola. Neki dopisnik iz Komna je v «Edinosti» prinesel dolg dopis, kjer zagovarja «Stare grehe« in ((plesne obleke« in ne vem še kaj. Sploh da Komen kot kraška metropola mora i~ meti kaj bolj spodrecanega kakor druge kmečke vasi. Šekspir in Molier da sta naredila konec slabim časom. Ko-mencem povemo, da ((metropola« pomeni «glavno mesto«, Šekspir in Molier pa sta bila dva imenitna pisatelja dramatičnih del. Več o njih dveh tudi učeni dopisnik ne ve. Pripomnimo pa, da «Starih grehov« nista onadva zložila. Tudi nista naredila konca slabih iger, ker se še dandanes toliko slabega igra pod krinko «višje» dramatike. 2 «M ALT LT8T- Kako je s Hindenburgova izvolitev je imela velik učinek na vse strani. Predvsem so Poljaki začutili potrebo, nasloniti se na bratsko! češko državo. Dosedaj so Poljaki upirali oči edinole v Francijo; z njo so v .popolni vojaški zvezi. Tega. pa Anglija ne vidi rada. Anglija je sploh slovanskim državam neprijazna. Glede Poljske se je očitno izrekla, da ne garantira zanjo, to se pravi, da dovoljuje in privošči Nemcem, da zopet pograbijo velik kos slovanskih dežel in zopet zajašejo ubogo poljsko ljudstvo s svojimi ponemče-valnimi nasilstvi. Zato išče poljska republika pri Cehih pomoč.; prisiljena je pobotati se s slovanskimi brati, da se reši nemškega žrela. To je dober učinek nemških volitev. Kaj pa v Franciji. Pričakovati je bilo, da se bo v Franciji okrepila nacionalistična misel. Do-zdaj se to. še ni pokazalo. Bile so po celi Franciji volitve občinskih odlrorov, a zmagal je blok demokratičnih strank proti nacionalistom. Vidi se iz tega, da je demokratična misel utrjena in da ljudstvo ne mara vojne hujskarije. A-ko bo Nemčija tudi pod Hindenburgom vodila mirno politiko, se utegne demokratična vlada v Franciji še obdržati. 0 tem je seveda nemogoče prerokovati kaj gotovega. Mali sporazum ali Mala ententa, to je zveza Češke, Ju goslavije in Rumunije, imela je te dni sestanek. Na sporedu ima dve važni vprašanji. Prvo je, zavarovati se proti nemškemu sunku. Nemci vedno bolj očitno govore, da bodo Avstrijo zdru žili z veliko Nemčijo. To bi bil silen nemški sunek, ki bi porušil češke sa nje, spravil pa v nevarnost tudi italijanske pridobitve. Nemčija na Dunaju danes, je Nemčija v Trstu jutri. Potem pridejo Slovenci pod Nemčijo, čelu so obkoljeni in Jugoslavija porinjena nazaj na Balkan. Drugo je vprašanje takozvanega boljševizma. Jugoslavija in Rumunija sta v rokah male peščice kapitalistov, ki se boje dneva sodbe in pravice. Kdorkoli graja kapitalistično krivično in grabežljivo gospodarstvo, ta je „bolj-ševik” in „protidržaven”. Rumunija vedno vleče Jugoslavijo za rokavi «narodni« tabor. Ta «narodna« skrb ni Čehu nič kaj všeč in se ne pusti vleči, ker ve in vidi, kaj tiči za narodnimi solzami. Zato pa se Rumunija in Jugoslavija skušata bližati bolgarskemu Cankovu, da bi skupno pobijali bolj ševiškega zmaja. Za vsem tem pa tiče še druge politične poteze, ki se bodo svoječasno razodele. Nesramnosti naših slogašev. V Zagrebu izhaja dnevnik «Obzor», neke vrste «Picoolo». V ta dnevnik so istrski slogaši poslali dolg članek treh kolon, poln laži in podtikan j proti istrski krščansko-soeialni struji. Najprej lažejo o «Pučkem Prijatelju«, da je razdrl milo slogo in da ga je zato avstrijska vlada podpirala. Tega pa ne povedo, da so mu fašisti razbili tiskarno v Pazinu. Tudi ne povedo, da je «mila sloga« največ kriva, da je istrsko ljudstvo zaostalo v izobrazbi in organizaciji. Obrekovanje. V «Obzoru« so se spravili nad g. Boža Milanoviča, sedaj kapelana ipri Sv. Ivanu v Trstu. Očitajo mu, da iz o-sebne častihlepnosti, razdira milo slogo, ker upa dobiti kako mastno župnijo. Kako ostudno je tako pisanje. Prvič ni kdove kako «mastnih» župnij po I-stri. Drugič bi g. Milanovič že zdavnaj bil župnik tudi na kaki boljši fari če bi sam to želel. Tretjič pa bi Milanovič, ako bi bil častihlepen, že lahko postal kaj več kakor kmečki župnik ali siromašen kanonik. On bi kot učenjak lahko proslavil svoje ime v svetu in z večjim uspehom kot so to poskusili razni drugi istrski rojaki. Pa Milanovič je pozabljal nase in mislil na svoje ubogo in od narodnih kričačev zanemarjeno ljudstvo. Zakaj pa «Obzor» ne pove, kaj vse je pretrpel Milanovič, ko je bil župni upravitelj v Kringi, in kako je bil s silo izgnan od tam? Drugo obrekovanje. Pisun «Obzora» dolži nasplošno primorske škofe, da delajo propagando za poitalijančenje Hrvatov. Katerega škofa misli? Kaj mu ima očitati? Kdor ipozna razmere, ve, kako prokleto zvito se je obrekovalec skril za neke splošne očitke, ker vč, da se škofje v sedanjih razmerah ne morejo braniti, ako ni stvarnih pritožb. Tretje obrekovanje. Obzorov članek trdi, da «Pučki Prijatelj« in kmečko delavska zveza skuša speljati hrvaško ljudstvo pod klobuk »Italijanske ljudske stranke« in ga tako poitalijančiti. Na take debele laži res ni vredno posebej odgovarjati. Sram naj bode tistega, ki je to napisal. Sami so se razgalili. Slogaši, ki vsi skupaj in vse njih de- lo ni vredno toliko kot sam «Pučki Prijatelj«, brez drugega, so spoznali, da so jim ure odbite. Nov duh gre preko Istre, duh krščanske probude in socialnega dela. Tega oni ne morejo in nočejo razumeti, zato si tišče ušeša i vpijejo na pomagaj. Naj le bodo (prepričani, da vse nič ne pomaga. Zagrebški Judje in framasoni jih ne bodo rešili. Kar je smrti zapisanega, bo poginilo, le kar je zdravega in čilega, bo obveljalo. Zakaj pisarijo v Zagreb? Zato ker tukaj ne morejo tako očitno lagati, a lagati se jim hoče, ker menda se z lažjo in obrekovanjem širi narod na sloga. Ker pred istrskim ljudstvom nič ne veljajo, se hodijo cmerit v svet. kjer bralci ne poznajo razmer. Imajo pa tudi hudoben namen, pred široko slovansko javnostjo, očrniti krščanske narodne delavce, da bi dokazovali zla sti pravoslavnim Srbom, da je katoliška vera protinarodna. Kaj zaslužijo taki lizuni? Narod, vzemi pietlo v roke in pometi vso nesnago iz dežele [ Odolina in okolica pred 237 leti Znameniti pisatelj Valvazor je pisal tudi o Odolini, ki leži malo od ceste med Trstom in Podgradom. Valvazor imenuje kraj «Mahrensfeld», ljudstvo pa da mu pravi «Dulna» ter piše, da leži 12 milj od Ljubljane, na čiških tleh. Valvazor piše: «Krasni pašniki so tod, rodovitne njive, močan gozd. Grad je skrit kakor v kakšni kotlini, tako da ga ne vidiš, dokler se mu dobro ne približaš. Ta grad je na novo postavil gospod Pupillo Marenzi v času, ko je pridobil gospoščino »Novi grad« od grofa Benvenuta Petača («Petaz»). Potem je bil gospodar gradu grof Jakob Marenzi; leta 1685. ga je kupil znova Benvenut grof Petač. Nedaleč od «Dolne» leži stari «Garst-berg«, po kranjsko «Goleč« na prijaznem, dalekovidnem hribu, ki spada pod novograjsko sodnijo. Od gradu ipa ni več druge sledi kakor star zid, zato ne morem dragim bravcem pokazati nobene slike o gradu. Vendar pa priča zanimivi jarek okoli njega, da je bil grad krepka bramba; v notranjosti je tudi vodnjak, kar priča, da je bil grad prijetno stanovanje za lastnika. Pred 400 leti (torej okrog leta 1300) je bil ta grad last deželnega kneza, ki je bil tačas Borsa de argento ali gospod srebrnega mošnjička. To so bili plemenita rimska družina, ki so jo obdarovali s posestvi zastran zvestega službovanja v vojskah. Danes pa je Goleč last grofa Petača«. Tako piše Valvazor o Odolini in o Golcu. Pripominjamo, da je danes o-dolinsko posestvo last gospoda barona R. Marenzija. ZANIMIVOSTI. Staro mesto. V državi Nevada v Ameriki so odkopati staro mesto, 10 kilometrov dolgo, mordai najstarejše na svetu. Starost cenijo na 5000 do 10.000 let. Dosedaj so odkopali okoli 20 hiš. Dobili so glinasto posodo najfinejšega izdelka, izgotovljeno še pred iznajdbo lončarskega kroga, nože iz kremenjaka, stare košare, osti za puščice, človeška okostja. Zraven okostij so posode s hrano, za potovanje v večnost. V nekem grobu so dobili otroka in psa skupaj pokopana. V dob! kapitalizma. Vse laške paroplovne družbe, ki i-majo skupaj mnogo stotin (parnikov, so se združile v zvezo, v takoimenovani «trust». Vlada podpira to družbo s 100 miljoni na leto. Neki pomorski veščak je dokazal, da je podpora odveč, ker da družba izvrstno uspeva. Lepo darilo za god. M. Lefcourt, boga|t mož v Ne\vyorku, je podaril sinu za 13. rojstni dan hišo, ki jo bodo šele zgradili in ki bo imela 31 nadstropij. Deset miljomov dolarjev bo hiša stala, nesla bo pa na leto 200.000 dolarjev. Taj denar bo do polnoletnosti sina oskrboval oče sam. Odstavljeni angel. Lenimgradska komuna je sklenila preurediti tzv. Aleksandrov steber, spomenik zmage 1. 1812. Predvsem bodo odstranjeni bronasti reliefi, delo znamenitega kiparja F. Taistega. Stolp ostane gol, dokler ne bodo izdelane nove, revolucijske podobe. Kip angela na vrhu stebra pa se nadomesti z rdečim vojakom nadnaravne velikosti. V Sanroti Oceana. Daleč proč od suhe zemlje leži v Atlantskem oceanu osamljeni otoček Tristan da Cunha (izg. Kunja), 2400 km. od Kapskega mesta. Neki angleški misijonar je prišel sedaj s tega otokaj domov in pripoveduje, da je bila ladja, s katero se je pripeljal, edina, ki je v zadnjih dveh letih pristala ob otoku. Na otoku živi 140 belih kolonistov, rodbinskih imen je salmo troje. Pril neki ladijski katastrofi se je ponesrečilo veliko število moških in ohstoji prebivalstvo sedaj iz dveh tretjin žensk in ene same tretjine moških. DOPISI. PODGRAJE pri D. Bistrici. Naše ceste, oštarije in botege. Dragi «Mal4 list« ! Pošlji enkrat Pepota s Ko-lndrovice, da bo pogledal naše ceste. (Opomba ur.: tam ste bolj pod desetega brata, zakaj molči). Bolj kakor za ceste se zanimajo za gostilne. Podgraje štejejo nekaj čez 80 številk, pa sta dve gostilni in tri štacune. Zabiče štejejo 70 številk, imajo 2 gostilni, tretji prosi, četrti pa je kupil hišo, da bo imel gostilno; botege so tri in Sliši se, da bodo še tri, torej kar šest boteg. Vsak želi na lahko živeti, metovati pa nobeden. NOVI SVET. Mod Hotederšico, Godovičem in Črnim vrhom leže rastresene hišice Novega Sveta. Ni velika ta vasica po svojem šte-ilu, pač pa po svoji slaboti. Ob meji je in ravno to je prebivalce vrglo v propast. Žalostno je slišati, kako se to ljudstvo znaša eden nad drugim. Prijatelj prijatelju več ne zaupa. Eden hoče razkrinkati drugega, pa se zopet boji, da ne bi njemu lastna krinka padla z obraza. Ko bi živel tukaj človek 14 dni, kateri ve kaj je vino, bi se razjokal. Vino je bog in pravda njih boginja. — Ljudstvo novo-svetsko zdrami se ! Ta-ne. PODLISTEK Hi oijjn/. stoletja Valvasor piše v svoji znani knjigi «Ehre des Herzogtums Krain« tudi o nekaterih primorskih šegah in navadah. Ker bi to morda marsikoga- zanimalo, ne bo odveč, 5e posnamemo iz te knjige nekoliko običajev in navad, ki so jih imeli takrat Vipavci. Če ilšče Vipavec nevesto v sosednji vasi, se mora prej s tamkajšnjimi' fanti pobotati, kar se zgodi po navadi tako, da jim plača za pijačo*. Če se pa ženin temu izogiba, nastane običajno pretep. Vdovec je tega davka prost. Z ženitveno pogodbo pa odlašajo Vipavci do zadnjega dne pred poroko. Zgodi se, da pogodba še ni sklenjena, je treba že oditi v cerkev k poroki. Kar je pa nevesta konečno prinesla v hišo, tega ne dobijo njeni nikdar več nazaj, tudi tedaj ne, če žena umre brez otrok. Po ženi deduje vse njen mož. Ko pa pelje ženin nevesto k poroki, jo mora prej odkupiti pri vaških fantih. To mora storiti tudi v vseh tistih vaseh, skozi katere ga vodi pot do cerkve. Ob strani neveste gre k poroki stara, ča-stiljiva žena, kateri pravijo Vipavci «kloča». Vcerkvi mora nevesta darovati duhovniku rutico, če bi tega iz nerodnosti ne naredila, mora to zanjo storiti «kloča». Ta «kloča« je potem tudi pri pojedini in zabavi nevestitna učiteljica ; uči jo kako- se mora vesti, ter skrbi, da preveč' ne je in pije in da se žalostno ne drži. Po pojedini je «kloča» te naloge oproščena. Iz cerkve gredo svati na nevestin dom, kjer ostanejo do večerje. Po večerji pri-neso na mizo veliko pogačo, ki ji pravijo «prosenec». Ta pogača je na različne načine razrezana, po navadi pal ima toliko zarez, kolikor je moških svatov na gostiji. V tiste zareze polagajo možki denar; ta vloži «sold», oni «groš», tretji pa morda tudi cekin. Zgodi se, da nataknejo v tako pogačo včasih do 60 goldinarjev. Ko so vsi vložili denar, ga »starešina« prešteje in kdor je največ dal, dobi pogačo in denar. Vendar pa to ne ostane njemu. Ge je ta ponosni svat iz nevestinega sorodstva, pozove nevesto naj nastavi predpasnik, v katerega j* strese denar in pogačo. Če je pa z ženinom v sorodu, ilzroči nevesti samo denari pogačo pa natakne na kol, katerega dene črez ramo in spremlja . tako kot častni vodnik nevesto in svate na ženinov dom. Sosedje jim pot večkrat zagradijo in svatje se morajo vsakokrat odkupiti« Ko pride sprevod na ženinov dom, se postavita dva svata pred hišne duri!, potegneta meče iz nožnic in jih držita* navzkriž črez vrata. Tod skozii morajo vsi. svati v hišo, ko pa pride na vrsto nevesta, potisneta meče nižje in ji 'Ml' preta vhod. V hišo jo pustita še le tedaji ko se je pri vsakemu odkupila z rutico Kai nam z dežele pišejo DOLINA. Pri na.s imamo še precej turške razme-Te. Predlminulo nedeljo je učitelj Olittai v družbi častitega laškega tovariša iz Bo I jur-ca z žiilavko pretepel slovenskega u-čitelja Berceta. Toliko časa sta reveža mlatila z žilavko po vsem telesu, dokler ni revež padel v nezavest. Pravijo, da je tako delo običajno v deželi, v kateri je kil rojen Olitta. To spada med kulturna dejanja. — Nag občinski komisar Šalpi si je spomladi izposodil v Trstu mačko, a je II e misli še vrniti, Mačka je minuli teden zbezljala v sosednje stanovanje slovenske učiteljice. Ko je za to zvedel gospod Sadpi, je iz maščevalnosti' hitel po brigadirja. Šalpi si j.e oblekel t.rLkolomi> pas H1 je v dnižbi dveh orožnikov vstopil v stanovanje, čegar gospodinja mu je (po njegovem) vzela mačko. Ker pa drži Olitta z učiteljico, se je začel boj med Olitto in Šalpi-jem. Vsak si j« najel v Trstu advokata. Šalpi pravi, da ima pri vladi velike prijatelje, Olitta pa trdi. da ima za; sabo tržaški fašjo. Oba hočeta pridobiti ^olinčane vsak na svojo stran. Vse pričakuje, kdaj se bo vršila mačja razprava v Trstu. Medtem pa se gospodari na naši ■občini prav po turško. "trnje pri št. petru. Zakaj ni petja v cerkvi?. — Popotnik Poroča : Pot me je nanesla neko nedeljo "v Trnje. Šel sem v cerkev k sv. maši, pogrešal pa sem pri masi petja. Ko pridem iz cerkve, naletim na dobrodušnega starčka, ki mi je na moje radovedno vprašanje dal potrebno pojasnilo. Imeli -So že v cerkvi petje, ki ga je poučevali g župnik. Ljudje so bili nasplošno s petjem zadovoljni. Le nekaterim krokarjem 'n našopirjenim kavkam ni bilo po nosu. Kavkali in zbadali so, kjerkoli so mogli. Pevke so dolgo časa potrpele za čast k°žjo, a slednjič je bilo le preveč in so Popustile. Prevzeli so namesto njih oni zabavljači, ki so se .samozavestno šopiriš, dokler jim ni prav kmalu «štime» zmanjkalo (kdor sebi v čast poje v cerkvi, se hitro napoje, op. ur.). Tako je sedaj cerkev in maša brez petja. 'GORJANSKO. Novo društvo. — Velika tatvina. Iz naše vasi se malo oglašamo v liste, »olgo smo dremali, a sedaj smo ustano-vUi društvo, ki smo ga vsi veseli ter u-Panio, da bo lepo prospevalo. Nedavno je bilo v naši vasi ukradenih par konj posestniku Karlu Mezincu, i^tl je po opravkih v Lipi ter se zvečer vrnil s konji truden domov in šel spat. Zjutraj je vstal, da bi živali nakrmil, pa Je našel hlev prazen. Šel je takoj v Ko-^nen naznanit orožnikom škodo. Sum leti na neke cigane, ki so bili prejšnji dam. v Vftsi in so potem izginili. Za Mezinca je težak udarec. Morda se vendar najde kakšna sled za tatovi. *ANAL. Nesreča z motocikljem. — V soboto ^ne 9. maja popoldne se je pripetila na CesU blizu Koprive nesreča, katere žrtev bil 24 letni Emil Zegai, posestnik v Kanalu. V soboto predpoldan se je odpravil na motociklju po opravkih v Brda. Ko se je vračal iz Medane prou Koprivi mu je na grdem ovinku prišel nasproti osebni avtomobil, v katerem stai sedela dva zdravnika, kil sta prišla iz Vidma. Ker je Zega vozil precej hitro, ni mogel obvladati krmila, da bi se ognil avtomobila; zadel je z motorjem v blatnik pri avtomobilu im zletel z vozila. Avtomobil se je takoj vstavil in zdravnika sta izstopila ter se podala k ponesrečenemu, ki je stokal na tleh nedaleč od avtomobila. Ugotovila sta, da ima Zega zlomljeno levo nogo pod kolenom, katere sta mu za sillo obvezala. Takoj nato je bil iz Koprive pozvan goriški «Zeleni križ« ki je ponesrečenca nemudoma odpeljal v goiiško bolnišnico. Neve se, kdo je bil kriv nesreče, najbrže g. Zega sam, ker ni bil še vajen motociklja, BREZOVICA. Dne 23. maja bodo prevzvišeni g. škof tu v naši fari delili sv. birmo. Z vso vnemo se vrše priprave za dostojen sprejem. Popravlja se v cerkvi in zunaj, kar je biilo poprave potrebno. Vsega pa le ne bo mogoče, ker dnevi hitro potekajo in deževje nagaja. Najbolj bo zdaj žalosten zvonik v svojem starem in raztrganem klobuku. — Ob škofovskih vizi taci j ah je bilo sploh v navadi, izreči pred škofom svoje želje in potrebe. Pril nas bi morali prositi, da nam dajo zopet po dolgem času kapelana, ki ga zelo pogrešamo. O tem ob drugi priliki še kaj. GODOVIČ. Nedolg«, tega je pri občinski seji gospod župan predlagal, naj se naloži davek na prašiče. Ta misel pa ni bila odobrena, dobil se je vendar v odboru mož, ki ga je odločno zavrnil. Dobro, dobro, kar z davki gor, a s plačami dol. Občinskemu slugu so zmanjšali plačo od 800 Lir na 600 Lir letnih. Občinski babici, ki je imela velikansko plačo 400 Lir, so znižali na 300; od tega seveda pride še dohodninski davek, Ako ima kedo kaj prejeti od občine, mora biti potrpežljiv, ker delo v pisarni gre naprej s polževim brzovlakom. Po dvakrat in trikrat vračajo račune in pobotnice nazaj iz prefekture, ker niso prav izpolnjene. Toliko za danes, drugič pa kaj več. KAZLJE. Kazeljci imamo veliko gmajno, zato gojimo poleg živine tudi ovce. Volno, sir in mlada jagnjeta prav lahko prodajamo. Nad vasjo imamo grič, ki mu pravimo Gorenja vahta. Stari ljudje marsikaj pravijo o tem griču: da je služil za trdnjavo, da je iimel v podnožju vhod in na vrhu izhod. Vrh griča je res obzidan z močnim zidom, ki leži danes v razvalinah. Nekaj mož in fantov je začelo kopati. Par metrov globoko so izkopali človeška okostja in nekaj velikih in močnih živalskih čeljusti z zobmi. Pravijo, da so morda od jamskih medvedov, o katerih se bere v bukvah. Bog daj fantom srečo, da se jim ne bodo smejali, da so kopali šac. DANE pri Sežani. Pred kratkim je nosil občinski sluga po vasi obvestila, iz katerih je bilo razvidno, koliko občlimskega davka ima vsak plačati za leto 1925. To nas ni prav nič iznemadilo, ker vsi dobro vemo, da ralu gospoda na sežanskem municipiju I mnogo denarja. Pravico pa imamo zahtevati, da se nam drugič taka obvestila pošljejo dvojezično, da. bodemo vedeli mi davkoplačevalci, od česa plačujemo omenjeni davek. Naša vas je že več let brez vaškega načelnika; naše poti, kali in vodnjaki kličejo po popravi, za kar se pa gori navedena gospoda prav nič ne zmeni. Pevsko in bralno društvo «Solnca žar» spi že več časa spanje pravičnega, čas bi že bilo, da bi se prebudilo. Zvedeli smo tudi, da se naši «kulturo-nosoi» zelo jeze, ker nočemo mi Danci pošiljati svojih otrok v sežansko potuj-čevalnico. Povemo jim pa enkrat za vselej, da naši otroci niso na prodaj. S KRASA. Bratci veseli vsi_ V Sežanskem okraju je občimi, kateri načeluje župan, kateri je skupno s tajnlikoin vedno v rože a h. Pa tudi oba tako uradujeta., da razni občinski uslužbenci me dobijo že mesce in mesce svoje plače in je tudi ne bojo dobili drugače kot s tožbo. Razen tega pa morajo stranke ure in ure čakate in se ozirati, odkod se bo prikazal g. tajnik, kateri se vedno izgovarja, da nima časa, med tem ko ima za kvartinčke časa preveč ! ROČINJ pri Kanalu. V nedeljo 3. maja je društvo «Slogam v Ročinju ponovilo svojo veselico, ki se je prvič predstavljala na vek pondeljek. Na vsporedu je bila italijanska deklamacija «La canzome del cialio», potem Finžgarjeva drama «Divji lovec« v štirih dejanjih in ples, ki ga pa zadnjič ni bilo. Občinstva ni bilo toliko kakor je bilo pričakovati in kakor ga je bilo zadnjič. Zato gre posebna čast g. Čargotu, ki je igro režiral. Tudi njegovemu bratu, ki. je napravil scenerijo, se mora izreči priznanje. Posebno lepa scenerija je bila v četrtem dejanju, ki je predstavljala planino s sivimi! skalami v ozadju. Da- se občinstvo med pavzami ni preveč dolgočasilo, zato je skrbel kanaNki tambu-raški zbor, ki je pod vodstvom g. Bajta sviral vesele poskočnice. Grajevredno pa je to, da so se nekateri izmed poslušalcev v najbolj žalostnih slučajih na ves glas smejali. — Po igri je bil ples, katerega pa se jaz nisem udeležil in zato o njem tudi ne vem kaj povedati. »Edinost« je dvakrat objavila vabilo za veselico, a o plesu je previdno molčala in zato molčim tudi jaz. Rečem samo to, da bo «Sloga» tudi brez plesov lahko napredovala. Stric Joža. TOMAJ. Kaj pravi kmečka pamet. Tukaj smo se silno začudili obnašanju gospoda Wil-fana, ki je absolutistično pobasal denar s svojim odborom, a noče dati računov, kakor je dolžan. To smrdi, modno smrdi Pri nas pokaže račune župnik ključa- rjem, župan starešinom, odbor posojilnice članom. To je povsod navada. Če kdo noče dati računov, potem sodijo ljudje, da ni vse tako kakor bi moralo biti. OQO-------- Društvo «Tomaj» priporoča slavnemu občinstvu svojo knjižnico, ki razpolaga s precejšnjim številom raznovrstnih knjig. Marsikdo potrati mnogo prostega časa, ki bi' ga lahko s čitanjem dobre knjige koristno izrabil, ter se pri tem še razvedril dn zabaval. Posebno mladini, katera pohajkuje po cestah in plesiščih, priporočamo naše čtivo. Knjižnica posluje vsako nedeljo in praznik od 13-14 v društvenih prostorih v hiši št. 11. Prispevek za obrabo knjig znaša 20 stotink za nečlane. Članstvo dobi knjige do preklica brezplačno. Nekatera kriška dekleta v zadnjem času pridno obiskujejo našo čitalnico. Posnemanja vredno, le tako naprej ! «Odsek». IDRSKO pri Kobaridu. Igra. — Obnašanje gledalcev. — V nedeljo 3. maja je naše društvo igralo «Tihotapca». Igra je bila dokaj dobro igrana, vendar bi želeli, da se igralci še bolj vžive v svoje vloge in bolj pogumno nastopijo. Obžalovati je slabo vedenje med gledalci, zlasti maed ženskami, ki so. se smejale ob žalostnih prizorih. Med odmori nas je kratkočasila domača godba na pihala. Želimo, da nas društvo še katerikrat razveseli s kako dobro prireditvijo. Iz FAMELJ. Naš premogokop. — Iz različnih krajev vam, dragi bravci, prinaša Mali list petek za petkom razne posebnosti,, le Famelj ne omenja, kakor da bi to bil kak brezpomemben kraj. Da ni tako, vam hočem v naslednjem dokazati. Naša vas, oziroma občina, je izmed tistih, zlasti v Italiji zelo redkih, kjer kopljemo posebne vret e premog, ki spada k rjavemu premogu. Nima pa oblike kamenja, ampak je popolnoma sličen zemlji. Gori zelo počasi in ga radi tega cenijo zlasti pivovarne. Da lepše gori, ga tudi zmočijo z vodo, da dobi trdnejšo skupnost, in tako v obliki goreče žlindre izžareva izredno izdatno toploto. Izvažajo ga v Trst, in v senožeško pivovarno. — Kot nekaka posebna vasica čepi ta skupina poslopij skoro sredi našega polja in nas kratkočasi noč in dan z bobnenjem, ropotanjem in šumenjem. Dam za dnem prigrmi kakšen avto težke vrste, naloži ,in umaknivšii se drugemu, spet odgrmi. Delavcev je približno 70. Plačani pa niso posebno zadovoljivo. Oni, ki dodajo po rovih, so plačani od izvršenega dela, pa tudi ti različno. Srednji zaslužek bi bil 15 lir. Delajo 8 ur. Drugi delavci pa delajo lahko več časa im so z ozirom na to tudi plačani. S plačo pa niso ne prvi, ne drugi zadovoljni; toda upajo na zboljšanje, ker je upravičeno, če pomislimo, da je podjetje šele v razvoju. Torej upanje je, le na sv. Barbaro ne pozabimo. Fameljc. ali s čim sličnim. V slučaju, da se ne- Vfista temu upre, jo mora odkupiti ženin, P® navadi z dvema goldinarjema, če pa 11 evesta svatoma uide skozi vrata, je to zanju največja sramota im zasmeh. Ko-stopi nevesta v novi dom, ji pomu-*iijo stol, na kolena ji pa položijo male-otroka, kateremu pravijo zato »konček.« Temu da nevesta jabolko, ki je nabodeno z denarnim drobižem, ilz sre-e jabolka pa štrli velik «groš.» Po kom-ani večerji pa siledi še neka posebna ^avada. Na mizo prinesejo «konfekti,» akor to sami. imenujejo. Kuharica zdolbe nekoliiko «merkvic», jih na-*Mni z drugimi jedmi ter vse skupaj 11 h a. Ko pridejo «merkvice« na mizo, hiora nevesta snesti dve, ženin pa tri. Ta navada je razširjena posebno okoli Štjaka, drugod se zadovoljijo tudi z bobom, nevesta ga zajme dve žlici, ženin pa tri. Dragi dan se gostovanje nadaljuje, prve pridejo na vrsto jajčnate jedi. Vse to, pravi Valvazor, je že še po poštenju in naravnost. Drugačni so običaji ob poroki vdovca a,li vdove. Če se oženi udovec se zberejo možje iz soseščine oboroženi z naj različne j Stoni inštrumenti : ponvami, pokrovkami, kotli, kosami in različnimi, rogovi, pa bodisi tudi s čemerkoli, samo, da daje glas od sebe. In tedaj se začne strašna godba, ki traja dolgo, dokler se udovec z umetniki ne pobota, kar ga stane po navadi eden ali dva čebra vina. Razlika je le ta, da se žeme pri poravnavi zadovoljijo s pol čebrom vina. Valvazor pristavlja, da so žene s pol čebrom že zadovoljne, ker se kot udove rade in večkrat možiijo in jim je zato, da se bodo tudi same v takem slučaju odkupile s pol čebrom Ob porodu mora mož takoj iskati botra. Pa kako? Gologlav mora na pot, pa bodisi, še tako daleč in ob vsakem vremenu. Šele ko prvega botra dobi, se pokrije, nato hiti domov im pošlje prijatelje drugih botrov iskat. Vipavec rabi pri krstu dva botra in dve botri. Še par besed o vipavskem plesu! Da bi se plesalo ob porokah im navadnih nedeljah, o tem Valvazor ničesar ne pove. Pripoveduje psi sledeče: Vipavci plešejo na praznik svojega cerkvenega patrona. Enemu izmed najuglednejših fantov proda župnik prvi ples. Ta fant proda potem dvema drugimi zopet dva plesa. Nato plešejo. Tisti, ki je kupil ples od župnika, pleše prvi, za njim povrsti ostala dva. Potem se zamenjajo tako, da bivši prvi plesalec postane zadnji, dragi pride na mesto prvega, tretji pa na mesta drugega. To se ponovi še enkrat, tako, da pride zadnji na mesto, prvega. Nato se postavi v vrsto vsa vaška mladina in plešejo vedno le po trije pari, tako se iizmenja-joč, kakor trije prvi, dokler ne pridejo' na vrsto vsi navzoči. Ko se vse to izvrši, potem si fantje izmenjajo plesavke in začno se iz novega isto kot v začetku plesa. S tem je pa tudi že ples končan, kajti znamenje za konec plesa je solnčni zahod. GOSPODARSTVO ilni davek na Davki so vseh sort, to žalibog vemo in občutimo. Nova sorta je tudi davek, ki se imenuje tako kakor smo zapisali v naslovu tega članka. Od kdaj je ta davek? Postava je bila narejena ze 30. decembra 1923., davek pa se začne plačevati od 1. julija 1925. naprej. Novi davek je podoben nekdanjemu avstrijskemu davku na osebno dohod-ruiino. Kdo je novemu davku podvržen? Nobeno društvo, aili zadruga, ali ustanova, ampak le posamezne osebe («fi-zične osebe»). Od fizičnih oseb pa le tisti, katerih letni dohodki presegajo 6000 lir potem, ko ste odbili zakonito določene odbitke. — Tudi če izvirajo tvoji dohodki iz druge države, si davku podvržen, ako si laški državljan. — Tudi ako nisi laški državljani, pa imaš dohodke v Italiji (iz službe ali fabrike, ki je v Italiji itd.), moraš ta davek napovedati. « Sam napovedati? Da, sam moraš podati napoved do 31. maja Igtos, če bivaš v Italiji, če bivaš zunaj nje, pa 0-80 glava. Ovce 130-180 glava. Prašiči -a rejo 100-180 glava. Jajca 35-50 stQt. Adijo patakoni. Bakreni novci oni ve-iki in nerodni po 10 in 5 stotink pri-lejo iz veljave dne 20 junija letos. Kdor ih ima, naj jih pravočasno zamenja, >ziroma odda. Stari ljudje naj pogle-lajo v nogavico v skrinji, če ni kak tak ?mes. Zanaproj IkkIo veljali samo novi čebelica in klas). Rok za prijavo trgovskih podjetij pri pristojni trgovski zbornici je podaljšan io 15. junija. Cene v Trstu na debelo. . Pomaranče >00 lir stot. Limone 100 kosov 6 50-10 lir. iebula 40-120. Krompir 60-80. Novi krom->ir 200-220. Brali iz Italije 110-120. Koprski grah 170-200. Salata 60-250. R&-lič 100-440. Redkvica 100 šopov 30-40 lir. Špacrglji 600-700. Česen 200-900. Češnje 700. Svetovne cene žita so se nekoliko ustalile. Borza v Milaniu izkazuje za pšenico sledečo cene : domača pšenica boljša 170-175 tor stot (kvintal), slabša 165-170; ameriška «Manitoba» 178-183, Ameriška «Plata» 160-165, avstralska 160-165. Po čem je lira? Dne 7. maja si dal ali dobil: m 100 dinarje? — 39.20 L. sa 100 C. kron — 72.— L. M 100 fr. franker 126.80 L. H 100 šilingov — 338.— L„ aa 1 dolar — 24.20 L. aa 1 fant — 118.— L„ DAROVI ZA MALI LIST. Petrov 5 lir. Neimenovana! 1 liro. Vižin tin Jožef 3 Mre. M. iz Škofij 0.50. B. J. Klanec 5 lir. F. H. Š. G lir. M Milič 2.50. Maia poita. «Frančcško» se ne reče in ne piše, ampak Frančišek ali Fran (Frane) ali Fra njo. Saj smo Slovenci, ne? Razna društva se obračajo na našo upravo, da bi jim zastonj pošiljali «Mali list«. Obžalujemo, da nam je to pri sedanjih razmerah nemogoče. Kdor je naš. mora hiti pripravljen na žrtve; le z žrtvami si pridobimo neodvisnost mišljenja in delovanja. Montekukoli. Nam ni znano nič o ti reči. Zdi se nam malo verjetna. Škrbina. — Dopis o damah iz Rojana in o cipriji itd. je urednik sekve-striral. Tiskarna Spazzal. Skrivalnica. m Kje je papiga ? ZAHVALA Ob priliki smrti in itogreba naše nepozabne hčerke, ljubljene sestre in tete Katarine, ki je bila dne 30. aprila t. 1., na dan svojega godu, v starosti 49 let, iz doline solz in trpljenja presajena v rajske vrtove, smo prejeli toliko izrazov sočutja in tolažbe, da si štejemo -v prijetno dolžnost, vsem izreči prisrčno zahvalo. Zlasti pa se zahvaljujemo slavinski Marijini družbi, kakor tudi vsem drugim dekletom, ki so jo obsipale s cvetjem, venci in petjem na njeni zadnji poti, ko je kot nežna in duhteča šmarnica pohitela kinčati vence, ki ovijajo čelo majniške Kraljice. Vsem iskrena hvala naši Katrici pa sladek sen ob strani njene matere 1 Slavina, 2. maja 1925. RODBINA BOLE’. MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz ln Izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonlo 5. KLAVIR (veliki) se proda. Cena L. 1.200.— Obrniti sc na šolo v Trebčah. Katoliška knjigarnavGorici Montova hiša. Medmestni telefon 253. Tekoči račun na »pošti 11-5-43 in pri Zadružni zvezi v Gorici. Knjigarna, papirnica, svečarna, zaloga devocionalij. - Na debelo in na drobno. ALOJZIJ POVH URAR IN ZLATAR Diazza Garibaldi 2,1. n. Ttl. 1-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. Cerkvena umetnost - Dober tisk NOVA TRGOVINA ENRIC0 T0FF0LETT0 TRST, Via del Pesoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE. PREKLIC. Podpisani Karol Novak iz Dolenjih Vrem št. 26 (Novačičev) preklicuje ih obžaluje žaljive besede, ki jih je izustil glede Josipa Požrl-a iz Zavrhka št. 3, in priznava, da mu no more nic hudega očitati ter se mu zahvaljuje, da mu je to žalitev odpustil. KAREL NOVAK. ZoboziravoiSki ambulalsrtl Zobotehnlk Miljutin Godina TRST Via (lanova St. 13 prvo nad* od 9*1« od 3-7 — ob nedeljah od 10-13 — Botre! Botri! Najlepši spomin na sv. birmo je molitvenik. — Največjo izbero v naj- ličnejših bolih in črnih vezavah dobite pri ŠTOKI - TRST Via Milano 37 Zobotehničn! ambulatorlj Egidij-a Schifflin-a [ Trst, Via Setfefontane št. 6, I. nadstr. odprt vsak dan od 9*13« In cd 1S>19. tzvrivjejo se hitro In točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. - Slovencem 20% popusta. DELO ZAJAMČENO. • Čevljarnica FORCESSIN odlikovana v Patrir.it in Genovi 7924. * Veliko p vernif o, diplomo in Zlato svetinjo Trst Via Capvin S pri Sv. Jakobu Trst d S 'c § & .s ^ « s a « *> TS =3 o .S 8 ob Em d » -d > - O d a s S, M Pl j/1 S 1 £ ra n « to Eh Ja > ,2 h . a »h « £ a ■H P P 2 "E 5 “Ho Siovencil Kupujte samo pri Forcesstnut