Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekarstvo Franja Dular KNJIGOTRŠKA PONUDBA NA KRANJSKEM OD 17. DO ZAČETKA 19. STOLETJA Doktorska disertacija Mentor: Prof dr„ Martin Znideršič Ljubljana 2000 U 523295 Franja Dular Naslov:Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stoletja Kraj: Ljubljana Leto: 2000 Število strani: 196 Št. slik: 46 v Število bibliografskih opomb: 537 Mentor: prof. dr. Martin Znideršič UDK: 655.4/.5(497.4)(091) Ključne besede: knjigotrštvo, tiskarji, Kranjska, zgodovina, kulturna zgodovina, 17./18. stoletje Povzetek: Podana je zgodovina knjigotrštva na Kranjskem do začetka 19. stoletja. V uvodnih poglavjih so zbrani podatki o prodaji knjig v antiki in srednjem veku ter viri za obravnavano temo. Težišče razprave je posvečeno obdobju 17. in 18. stoletja. Na podlagi analize ponudbe kranjskih knjigotržcev je bilo možno prikazati, kateri miselni in kulturni tokovi tedanje Evrope so bili prisotni tudi na Kranjskem. Title: Bookselling in Carniola from 17th to the beginning of the 19th centurv Key words: bookselling, printers, Carniola, historv, cultural historv, 17./18. centurv Summarv: The thesis deals with the historv of bookselling in Carniola from the 17th to the begining of the 19th centurv. In the introductorv chapters data on bookselling in antiquity and in the middle ages as well as the sources for the chosen theme have been presented. The focus of the thesis is the 17th and the 18 centuries. On the basis of an analvsis of the lists of books Carniolan booksellers were able to offer it was possible to show which European mental and cultural currents were present at the tirne in Carniola. KAZALO 1.0 UVOD..................................................................................... 5 v 1.1. Časovni okvir........................................................................... 6 1.2. O pisanju osebnih imen............................................................ 6 2.0 ZGODOVINA RAZISKAV..................................................... 8 3.0 VIRI ZA ZGODOVINO KNJIGOTRSTVA............................ 12 3.1. Akti knjigotržcev..................................................................... 12 3.2. Plakati..................................................................................... 13 3.3. Knjigotrški katalogi.................................................................. 14 3.4. Časopisni oglasi....................................................................... 18 3.5. Knjigotrški prospekti............................................................... 21 3.6. Inventarji bibliotek................................................................... 23 4.0 ANTIKA................................................................................. 24 5.0 SREDNJI VEK....................................................................... 28 6.0 PRVI TISKI............................................................................ 36 7.0 POSEBNE OBLIKE KNJIGOTRSTVA.................................. 42 7.1. Krošnjarji................................................................................ 42 7.2. Sejmi....................................................................................... 46 8.0 PRVI KNJIGARNARJI........................................................... 52 8.1. Knjigarnarji v 16. stoletju......................................................... 54 8.1.1. Leonhard Stegmann.............................................................. 55 8.1.2. Christian Warl...................................................................... 56 8.1.3. Janž Mandelc........................................................................ 56 8.1.4. Knjigotržci povezani s prodajo protestantike........................ 58 8.1.5. Knjigovezi............................................................................ 59 8.1.6. Gradec pomembno tiskarsko knjigotrško središče................ 61 8.2. Knjigarnarji v 17. stoletju....................................................... 63 8.2.1. Knjigovezi............................................................................ 67 8.2.2. Leto 1678 .............................................................................. 72 9.0 JANEZ KRSTNIK MAYR...................................................... 74 9.1. Življenje in delo do prihoda v Ljubljano................................... 74 9.2. Katalog iz leta 1664................................................................. 75 9.2.1. Libri Rubro - Nigri............................................................... 75 9.2.2. Libri concionatorii................................................................ 75 9.2.3. Libri Biblici Theologici & Ascetici........................................ 75 9.2.4. Libri luridici......................................................................... 76 9.2.5. Libri Politici, Historici.......................................................... 76 9.2.6. Teutsche Geistliche Bucher................................................... 76 9.2.7. Teutsche Historische und Politische Bucher......................... 77 9'.2.8. Libri Medici.......................................................................... 77 9.2.9. Teutsche Arzney-Bucher....................................................... 78 9.2.10. Libri Musici........................................................................ 78 9.3. Katalog iz leta 1678................................................................. 79 9.3.1. Libri Theologici, Concionatorij, Ascetici, & c...................... 80 9.3.2. Libri Juridici........................................................................ 82 9.3.3. Libri Medici......................................................................... 83 9.3.4. Libri Philosophici, Philologici, Historici, Mathematici, Gymnastici, & Mechanici.................................................... 85 9.3.5. Teutsche Theologische Bucher............................................. 89 9.3.6. Teutsche Historische /Politische/ und Philosophische Bucher 90 9.3.7. Libri Gallici......................................................................... 93 9.3.8. LibriItalici........................................................................... 93 9.3.9. Libri Musici.......................................................................... 94 9.4. Mavrjeva založniška in knjigotrška dejavnost v Ljubljani......... 94 10.0 MAYRJEVI NASLEDNIKI................................................... 100 10.1. Jožef Tadej Mayr.................................................................. 100 10.2. Ana Barbara Mayr................................................................ 102 10.3. Janez Jurij Mayr.................................................................... 104 11.0 ADAM FRERIK REICHARD.............................................. 106 12.0 JANEZ JURIJ HEPTNER..................................................... 110 13.0 PROSVETLJENSTVO.......................................................... 113 14.0 JANEZ FRIEDERIK EGER................................................ 115 15.0 ALOJZ RAAB...................................................................... 118 16.0 ANDREJ KLEMENS............................................................ 121 17.0 LOVRENC BERNBACHER................................................. 123 18.0 MIHAEL PROMBERGER.................................................... 124 19.0 JANEZ JURIJ LICHT........................................................... 130 20.0 IGNAC MERK...................................................................... 133 21.0 IGNAC ALOJZ KLEINMAYR............................................ 136 21.1. Življenje in delo.................................................................... 136 21.2. Oglasi iz leta 1784................................................................. 138 21.3. Kleinmavrjeva izposojevalnica knjig..................................... 143 22.0 VILJEM HENRIK KORN..................................................... 150 22.1. Življenje in delo.................................................................... 150 22.2. Katalog iz leta 1782.............................................................. 154 22.3. Katalog iz leta 1783.............................................................. 155 22.4. Katalog iz leta 1785.............................................................. 160 22.5. Katalog iz leta 1787.............................................................. 163 22.6. Katalog iz leta 1788.............................................................. 165 22.7. Katalog iz leta 1789.............................................................. 167 22.8. Nedatiran katalog (1790 ?).................................................... 169 22.9. Katalog iz leta 1797.............................................................. 170 22.10. Kornova založniška in knjigotrška dejavnost....................... 173 23.0 ZAKLJUČEK........................................................................ 175 23.1. Knjigotrška ponudba.............................................................. 177 23.2. Kdo je kupoval knjige?......................................................... 179 23.3. Kaj je lahko kupil Valvasor v Ljubljani?............................... 179 23.4. Kje so knjige kupovali Smledniški?...................................... 180 23.5. Ali so bili posredniki pri Zoisovih nakupih knjig tudi ljubljanski knjigotržci?......................................................... 181 23.6. Kako so sredi 18. stoletja prodajali Paglovčeve knjige?........ 184 23.7. Sklep.................................................................................... 185 24.0 Bookselling in Carniola from 17th to the beginning of the 19thcentury.......................................................................... 187 25.0 SKRAJŠANO CITIRANA LITERATURA........................... 189 1.0 UVOD Knjigotrštvo ali trgovino s knjigami lahko proučujemo kot specialno trgovsko panogo, nanj pa je moč gledati tudi z drugih zornih kotov. Zaradi specifičnega blaga, s katerim se ukvarja, sodi knjigotrštvo med pomembne kulturne dejavnosti, saj je na dlani, da so prav knjige v zgodovini človeštva odigrale pomembno vlogo pri širjenju znanja in duha. Kulturni aspekt stopa v ospredje še posebej takrat, ko govorimo o knjigotrštvu v preteklosti, torej o njegovi zgodovini. Podatki o tem, kako so se knjige širile in kakšna literatura je bila v določenem obdobju na nekem območju prisotna, so namreč zelo pomemben vir za širše razumevanje kulturne zgodovine. Z zbranim gradivom o knjigotrštvu na Kranjskem smo želeli osvetliti prav to doslej slabše poznano področje kulturne dejavnosti. Trgovini s knjigami smo skušali slediti od najstarejših znanih spomenikov pisemstva na naših tleh v antiki, prek srednjega veka do prvih tiskanih knjig, ki so prišle k nam konec 15. stoletja. Obseženje pa smo lahko spregovorili o knjigotrštvu šele po letu 1678, kajti od takrat naprej poznamo tudi tiskane kataloge kranjskih knjigotržcev. Največ gradiva o kranjskem knjigotrštvu najdemo v zapuščini Jožefa Kalasanca Erberga. Ta pomemben zbiratelj umetnin in kulturnega blaga nam je namreč v svoji bogati zbirki ohranil tudi vrsto drobnih tiskovin, ki so pomembne za kranjsko zgodovino. Med njimi je večina knjigotrških katalogov 17. in 18. stoletja, na podlagi katerih smo lahko ugotavljali, kakšno literaturo so v tistih časih prodajali pri nas. Iz zapuščine barona Erbergaje tudi izvod časnika Laibacher Zeitung, katerega posebnost je v tem, da ima ohranjene vse priloge in reklamne lističe, ki so jih razpečavali skupaj z listom. Prav na teh straneh pa so bili običajno natisnjeni oglasi knjigotržcev. Izvod hrani knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. Delo smo razdelili na več sklopov. Tako smo v prvem podali zgodovino raziskovanja zgodovine knjigotrštva v svetu in pri nas. Spregovorili smo tudi o primarnih in sekundarnih virih. Drugo poglavje obravnava prve začetke knjigotrštva v antiki in srednjem veku. Opozorili smo na nekatere specifične oblike širjenja knjig v tem začetnem obdobju. Pomembno vlogo so namreč imeli krošnjarji in sejmi. V tretjem sklopu so predstavljeni kranjski knjigarnarji šestnajstega in sedemnajstega stoletja. To so bili večinoma knjigovezi, ki so prodajali tudi knjige, predvsem pa drobne tiskovine. Leto 1678 predstavlja v knjigotrški ponudbi na Kranjskem pomembno prelomnico. To leto je odprl v Ljubljani svojo knjigarno Janez Krstnik Mayr. O njem in njegovi bogati ponudbi pišemo v četrtem sklopu. Delo Mavrjevih naslednikov je obravnavano v petem poglavju. V drugi polovici osemnajstega stoletja, torej v času, ki ga v kulturni zgodovini 5 6 zaznamuje pros vetij enstvo, nastanejo spremembe tudi v knjigotrštvu. Šele v tem obdobju imamo namreč v Ljubljani sočasno več pomembnih knjigotržcev. Ob koncu osemnajstega stoletja sta pri nas prodajala knjige Ignac Alojz Kleinmavr in Viljem Henrik Korn. Njunemu delu smo posvetili zaključni poglavji. Vesela sem, da se lahko na tem mestu zahvalim vsem, ki so mi pri delu kakorkoli pomagali. Poleg mentorju prof. dr. Martinu Žnideršiču velja moja prisrčna zahvala še dr. Stanetu Grandi, dr. Maji Žvanut, dr. Branku Reispu in Majdi Tomažič. 1.1. Časovni okvir Trgovanju s knjigami na Kranjskem smo skušali slediti od skromnih dokazov o tej dejavnosti v antiki in srednjem veku, pa vse do razcveta knjigotrštva v 16. stoletju ter delovanju prvih specializiranih trgovcev s knjigami v 17. in 18. stoletju. Vzrokov, zakaj smo našo raziskavo zaključili z začetkom 19. stoletja, je več. Takrat namreč nastanejo velike spremembe v proizvodnji knjig: pojavi se prvi strojni papir, v tiskarnah so ročne ravne preše zamenjali stroji s cilindričnimi valji, prav tako pa praviloma niso več prodajali nezvezanih knjig. Spremembe so nastale tudi v knjigotrštvu. Dotlej je med knjigotržci veljalo načelo menjalne trgovine, na prehodu iz 18. v 19. stoletje pa so prešli na komisijski sistem.1 Prvo desetletje 19. stoletja pa pomeni ločnico tudi v naši kulturni zgodovini, saj seje takrat izteklo obdobje prosvetljenstva. 1.2. O pisanju osebnih imen Možje, ki so v preteklih stoletjih tiskali in prodajali knjige na Kranjskem, večinoma niso bili domačini, zato se nam zastavlja vprašanje, kako zapisati njihova krstna imena. V Enciklopediji Slovenije svetujejo avtorjem, da vsa imena Slovenijo, enakega načela so se držali tudi v Velikem splošnem leksikonu. Slovenski biografski leksikon je pri rabi nedosleden. Tako smo se odločili, da uporabljamo slovensko obliko njihovih imen, če so se kdaj tako podpisovali, ali če so pod njimi uvrščeni v omenjenih enciklopedičnih priročnikih. Vendar se zavedam, da tudi tega pravila ne bo možno dosledno izpeljati. Salzburški knjigarnar Mayr, seje leta 1678 podpisal kot Joannis Baptista, v literaturi pišejo o njem kot o Janezu Baptistu ali pa Janezu Krstniku. Viljem Henrik Korn seje celo v slovenskih izdajah podpisoval z nemško obliko imena. Mihael Promberger pa si je v slovenskem prospektu sam poslovenil ime, 1 WIDMANN 1975, 117ss. 7 piše namreč, da se knjiga dobi "per Mihelnu Prombergarju", a zanj uporabljamo ime Mihael. Tudi pri Andreju Klemensu seje bilo težko odločiti, sam ni nikoli uporabljal slovenske oblike imena, v literaturi pa je le mimogrede omenjen. 8 2.0 ZGODOVINA RAZISKAV Že v antiki so se zanimali za knjige. O njihovih avtorjih, vsebini in zgodovini so razpravljali grški in rimski filozofi, v srednjem veku pa so se jim posvečali samostanski bratje, znanstveniki in pesniki. Nastajale so bibliografije, navodila o vodenju knjižnic in podobno. Malo pa je bilo zapisanega o knjigotrštvu; to področje, kije prav tako tesno povezano s knjigo, šele v zadnjih dveh stoletjih raziskujejo nekateri posamezniki in institucije. Seveda ni naš namen, da bi na tem mestu podali popolen pregled literature o problematiki Lw. knjigotrštva, saj je to že pred leti naredil Hans Widmann. Opozoriti želimo le na nekatera dela oziroma raziskave, ki so nam bile v pomoč pri obravnavi te dejavnosti na Kranjskem. V Nemčiji je med vodilnimi ustanovami, ki se ukvarjajo z zgodovino J \j^ knjige zanesljivo Herzog Augjst Bibliothek iz saškega Wolfenbiittla. Njen bogati fond je bil osnova za več temeljnih del tudi o zgodovini knjigotrštva. Posebno mesto v zgodovni knjige pripada Gutenbergovemu rojstnemu kraju Mainzu in sosednjemu Wiesbandu , pomembno knjigotrško središče pa je bil tudi Leipzig, kjer je poleg časnika Borsenblatt fur den Deutschen Buchhandel že od leta 1878 izhajala še revija Archivfur Gescichte des Deutschen Buchhandels. V drugem nemškem centru, ki prav tako slovi po knjižnih sejmih - Frankfurtu na Maini -je po drugi svetovni vojni zacla izhajati revija Archivfur Geschichte des J^ Buchwesens in leta 1979 še Buchhandelsgeschichte: Aufsdtze, Rezensionen und Berichte zur Geschichte des Buchwesens. V omenjenih revijah najdemo kopico pomembnih razprav o zgodovini knjigotrštva v Evropi. Med angleškimi raziskovalci velja najprej omeniti Archerja Tavlorja in njegovo delo o zgodovini knjižnih katalogov,5 medtem ko je za proučevanje zgodovine prodaje po knjigotrških katalogih |e pomembna monografija Grahama Pollarda in Alberta Ehrmana.6 Zanimive so tudi raziskave Davida L. Paiseva, kije med drugim pisal o nemških tiskarjih, knjigotržcih in založnikih, odličen vir pa so tudi njegovi popisi starejših fondov Britanske knjižnice. Med novejšimi avtorji velja omeniti še Davida Pearsona in njegov priročnik o raziskovanju knjižnih provenienc. 2WIDMANN 1975. 3 Objavljena so v seriji Wolfenbiitteler Schriften zur Geschichte des Buctrvvesens, ki jo izdaja Otto Harrasowitz v Wiesbadnu. 4 Poleg citirane izhaja tu še serija Beitrage zum Buch- und Bibliothekwesen. 5TAYLOR 1957. 6 The distribution of books by catalogue from the inovation ofprinting to A.D. 1800 (Cambridge 1965). 7 Med njegovimi deli velja za naše področje omeniti predvsem popis fonda Britanske knjižnice Catalogue of books printed in the German-speaking countries and of German books printed in other countries from 1601 to 1700 now in The British Library (London 1994) in delo Deutsche Buchdrucker, Buchhdndler und Verleger 1701-1750, Beitrage zum Buch- und Bibliotheksvvesen 26 (Wiesbaden 1988). 8 Njegovo najnovejše delo je Provenance research in book history: a handbook (London 1994). 9 Zgodovina knjigotrštva v Avstriji je povezana z raziskavami Antona Durstmiillerja, kije napisal celotni pregled avstrijskega tiskarstva,9 knjigotrštvo v posameznih deželah monarhije pa so proučevali Josef Mati, Kari Ernst Newole, Johanna Lotschak in Eva Liegl.10 O zgodovini knjigotrštva na Kranjskem je prvi pisal Peter Radics. V temeljnem delu Geschichte des deutschen Buchhandels in Krain je celovito predstavil razvoj trgovine s knjigami od srednjeveških začetkov do sredine 19. stoletja. Podatke za obravnavano tematiko najdemo tudi v drugih njegovih delih. O zgodovini tiskarstva na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja so pisali še drugi avtorji. Tako je Theodor Elze objavil več člankov o začetkih tiskarstva13, Friederich Ahn o tiskarju Janezu Mandelcu14, Albin Arko pa je ob tristoletnici tiskarstva napisal pregled te dejavnosti na Kranjskem.15 Obsežen seznam starejše literature objavlja Branko Reisp v razpravi o Janezu Mandelcu. Številne podatke o knjigotrštvu najdemo tudi v pregledni študiji Zgodovina slovenskega slovstva: od začetkov do marčne revolucije, ki jo je med obema vojnama napisal France Kidrič. O kranjskih knjigotržcih, tiskarjih in založnikih so pisali tudi v Slovenskem biografskem leksikonu, kije začel izhajati že leta 1925.18 Ob 140 letnici Vodnikovih Lublanskih noviz so leta 1937 pripravili razstavo, ki jo je spremljala obsežna publikacija. V njej je poleg bibliografije slovenskega časopisja, ki jo je sestavil Janko Slebinger, tudi razprava Anteja Gabra Skozi stoletja za našim novinarstvom}9 Obsežen je seznam strokovne literature o slovenskem slovstvu, kije bilo z razvojem tiskarstva in knjigotrštva vseskozi tesno povezano. V številnih delih najdemo veliko pomembnih podatkov tudi za proučevanje zgodovine knjigotrštva; ker pa je srž teh razprav namenjena drugi tematiki, jih tu posebej ne navajamo. V novejšem času sta knjigotrštvo na Slovenskem raziskovala Branko Reisp in Martin Znideršič. Reisp je avtor vrste razprav o začetkih tiskarstva in 9 DurstmUller, Anton, 500 Jahre Druck in Osterreich I-III (Wien 1982 - 1989). 10 Doktorsko delo: Lotschak, Johanna, Geschichte des osterreichischen Buchhandels unter besonderer Beriicksichtigung von Wien (Graz 1973); magistersko delo: Liegl, Eva, Der Klagenfurter Buchhandel im ] 7. und 18. Jahrhundert (Wien 1993); Nevvole, Kari Ernst, Die offizin Kleinmavr in Klagenfurt bis zur Griindung der Zeitschrift "Carinthia", Carinthia 1144, 1954, 417 ss. in isti, Die Offizin Kleinmavr in Klagenfutr seit der Griindung der Zeitschrift "Carinthia", Carinthia 1146, 1956, 295 ss.; Mati, Josef, Steierisch=siidslawische Beziehungen im friihen steierischen Buchvvesen, Deutsches Archiv fiir Landes- und Volksforschung 4, 1940, 425 ss. 11 Archiv fiir Geschichte des deutschen Buchhandels 6, 1881, 72 ss. 12npr. Radics, Peter, Johann Weikhard Freiherr von Valvasor (Laibach 1910). 13 Die Anfange der Buchdruckerei in Krain, Mittheilungen des historischen Vereinsfur Krain 16, 1861, 90 ss in 18, 1863, 11 ss. 14 Johann Mannel, Laibaches erster Buchdrucker (1575-1580), Archiv fiir die Geschichte des deutschen Buchhandels 19, 1898, 45 ss. 15 Tristoletnica tiskarstva v Ljubljani (Ljubljana 1875). 16 REISP 1993, 512 ss: 17 KIDRIČ 1929-38. 18 Slovenski biografski leksikon (Ljubljana 1925-1991). 19 Razstava slovenskega novinarstva (Ljubljana 1937), 179 ss. 10 knjigotrštva , številne pa so tudi njegove spremne študije ob faksimiliranih izdajah starih tiskov in knjigotrških prospektov.21 Pomebna so tudi gesla o tiskarjih in knjigotržcih, ki jih je objavil v Slovenskem biografskem leksikonu in Enciklopediji Slovenije. Prav tako obsežen je opus Martina Znideršiča. V svojih razpravah obravnava sodobno knjigotrštvo, posegel pa je tudi v njegovo zgodovino. Tej Mavrjev Catalogus librorum, prvi v Ljubljani tiskani knjižni katalog, spet v evidenci, Kronika 10, 1962, 59 ss.; Mandelčevi ljubljanski tiski v Knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani, Kronika 11, 1963, 51 ss.; Doslej neznani knjigotrški prospekt o izidu Vodnikovih pesmi za pokušino, Kronika 13, 1965, 78 ss.; Neevidentirana slovenska knjižica iz leta 1728, Kronika 17, 1969, 48 s.; Valvasors Zeit, Leben und Werk. - V: Johann Weichard Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Crain l.-IV (Ljubljana, Miinchen 1973) 1 ss.; Začetki tiskarstva v Ljubljani, Situla 14-15, 1974, 349 ss.; Tiskarna Janeza Mandelca in leta 1578 tiskana pesem o zmagi Ivana Ferenbergerja nad Turki, Kronika 23, 1975, 81 ss.; Začetki našega tiskarstva in Bogenšperk. - V: Božo Otorepec, Branko Reisp, Bogenšperk, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 70 (Maribor 1976), 27 ss.; Tri dragocene pridobitve Knjižnice Narodnega muzeja, Knjižnica 26, 1982, 207 ss.; Kranjskipolihistor Janez Vajkard Valvasor (Ljubljana 1983) 431 str.; Dragocene pridobitve Knjižnice Narodnega muzeja v letih 1983 do 1988, Kronika 36, 1988, 258 ss.; Janez Vajkard Valvasor, življenje delo in pomen. - V: Janez Vajkard Valvasor Slovencem in Evropi (Ljubljana 1989) 13 ss.; Tiskarska produkcija v Ljubljani od leta 1678 do 1764. -V'-.Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja 9 (Ljubljana 1989) 433 ss.; Dosedanje raziskave o Valvasorju in nekatera odprta vprašanja. - V: Valvasorjev zbornik (Ljubljana 1990), 17 ss.; Izbor tiskov jezuitskih avtorjev in institucij 17. in 18. stoletja iz Knjižnice Narodnega muzeja v Ljubljani. -VJgnacijeva karizma na Slovenskem (Ljubljana 1990), 43 ss.; Tiskarstvo. Oris razvoja v Solveniji od začetkov do konca 19. stoletja. - V: Gradovi minevajo, fabrike nastajajo (Ljubljana 1991), 65 ss.; Delež jezuitskega reda v slovenski literaturi 17. in 18. stoletja. - V: Jezuiti na Slovenskem, Redovništvo na Slovenskem 3 (Ljubljana 1992) 232 ss.; Prvi (protestantski) tiskar na Slovenskem Janez Mandelc, Zgodovinski časopis 47, 1993, 509 ss.; Slowenien - Frankfurt: 300 Jahre. Katalog zur Ausstellung auf Frankfurter Buchmesse 1994; Dve novi faksimilirani izdaji kot vir za slovensko zgodovino 17. in 18. stoletja. - V\Grafenauerjev zbornik (Ljubljana 1996) 493 ss.; Redki tiski 15., 16. in 17. stoletja v Knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani. - V: Zbornik razprav. 10 let Oddelka za bibliotekarsko 1987-1997 (Ljubljana 1998) 243 ss. 21 Andrej Šuster-Drabosnjak (1768-1825). - V: Andrej Šuster-Drabosnjak, Parodije in satirične pesmi (Ljubljana 1966) 1 -27; Nova Crainska pratica 1741. - V: Nova Crainska Pratica, na Lejtu MDCCXXXX1. (Ljubljana 1966), 1-21; Novica o sončnem mrku, opazovanem blizu Vrhnike 28. januarja 1664. - V: Sončni mrk 1664 (Ljubljana 1966) 1-6; Prvi v Ljubljani izdani knjigotrški katalog. - V: Joannes Baptista Mayr, Catalogus librorum qui nundinid Labacensibus autumnalibus in officina libraria Joannis Baptistae Mayr, venales prostant. Anno MDCLXXVIH (Ljubljana 1966) I-V; Janez Vajkard Valvasor in njegova Topographia Ducatus Carniolae modernae iz leta 1679. - V: Janez Vajkard Valvasor, Topographia Ducatus Carniolae modernae (Ljubljana, Miinchen 1970), 1-63; Prvi ljubljanski tiskar janež Mandelc (Mannel, Manlius) 1575-1581). - V: Jurij Dalmatin, Jezus Sirah (Ljubljana 1973) I-XXXVIII; Prva v Ljubljani natisnjena slovenska knjiga. - V: Jezus Sirah. Prevedel Jurij Dalmatin (Ljubljana 1974) I-XVII; Valvasorjeva izdaja Ovidijevih Metamorfoz. - V: Publij Ovidij Našo, Metamorfoze (Ljubljana 1984) 197 ss.; Vodnikova Mala pratika za leti 1798 in 1803. - V: Vodnikova Mala pratika za leti 1798 in 1803 (Ljubljana 1986) 35 str.; Florijančičev veliki zemljevid Kranjske iz leta 1744. - V: Janez Dizma Florijančič de Grienfeld, Deželopisna karta Vojvodine Kranjske (Ljubljana 1995) 36 str.; Valvasorjeva topografija Kranjske iz leta 1679. - V: Janez Vajkard Valvasor, Topographia Ducatus Carniolae modernae (Ljubljana 1995) 1-61; Vodnikova Velika pratika za leta 1795, 1796 in 1797. - V: Vodnikova Velika pratika za leta 1795, 1796 in 1797 (Ljubljana 1996) 15 str. 22 Trost Andrej. - SBL 4, zv. 12, 1980, 186 s.; Valvasor (Vavas/s/or, Vavis/s/or ipd.) plemiška rodovina. - SBL 4, zv. 13, 1982, 344 s.; Valvasor Janez Vajkard. - SBL 4, zv. 13, 1982, 345 ss. fLEger. - ES 3, 1989, str. 1; Endter Wolfgang Moritz. - ES 3, 1989, str. 42; Francisci Erasmus. - ES 3, 1989, str. 138; Heptner Janez Jurij. - ES 4, 1990, str. 14; Herberstein Žiga. - ES 4, 1990, 15 s.; Klein Anton. - ES 5, 1991, str. 91;Kleinmayr. - ES 5, 1991, str. 91; Kraft Johann. - ES 5, 1991, str. 358; Krajec Janez. - ES 5, 1991,str. 360; Leon Janez. - ES 6, 1992, str. 132.; Mandelc Janez (Janž). - ES 6, 1992, 387 s.; Mayr. - ES 7, 1993, 27 s.; Merk Ignac. - ES 7, 1993, str. 74; Morhat Ulrich. - ES 7, 1993, str. 218; Mravlja Lenart. - ES 7, 1993, 232 s.; Reichard Adam Friderik. - ES 10, 1996, str. 155; Retzer Janez. - ES 10, 1996, str. 185; Sassenberg Jožef. - ES 10, 1996, str. 402; Schotter Jožef. - ES 11, 1997, str. 16; Skerbina Jožef. - ES 11, 1997, str. 103. 11 problematiki je posvetil kar dve monografiji (Knjiga in založništvo, 1977 ter L 4 Knjiga in trg, 1982), pomemben pa je predvsem njegov prispevek Knjigotrštvo v Enciklopediji Slovenije24 in razprava Pregled razvoja založništva in knjigotrštva v Sloveniji od začetkov do danes. 5 Za študij knjigotrštva so pomembna tudi dela, ki obravnavajo zgodovino tiskarstva. Tako moramo na tem mesto omeniti temeljno delo Branka Berčiča Tiskarstvo na Slovenskem (1968), veliko podatkov pa vsebujejo tudi njegove razprave o slovenski protestantiki in razvoju bibliotekarske stroke. Sicer pa je bilo doslej nekaj razprav posvečenih tudi posameznim knjigotržcem. Tako je o Schiitzovem delu na Ptuju pisal Jakob Emeršič,28 predstavljeno je bilo življenje in delo Viljema Henrika Korna ter celjskega knjigarnarja in tiskarja Franca Jožefa Jenka.30 Končno naj omenimo še monografiji o Lavoslavu Schwentnerju in o založniški dejavnosti na Slovenskem v prvi polovici 20.stoletja, ki ju je napisal Dušan Moravec. Knjigi sicer obravnavata mlajše obdobje, vendar ju omenjamo predvsem zaradi zanimivega metodološkega pristopa. • 24 Martin Žnideršič, s. v. Knjigotrštvo. - ES 5, 1991, 135 s. 25 Martin Žnideršič, Pregled razvoja založništva in knjigotrštva v Sloveniji od začetkov do danes. - V: Informativni kulturološki zbornik (Ljubljana 1995) 119 ss. 26 Branko Berčič, Das slovvenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts. - V: Abhandlungen iiber die slowenische Reformation, Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slovvenen l(Miinchen 1968) 152 ss. 27 Branko Berčič, s. v. Knjižnica. - ES 5, 1991, 153 ss.; s. v. Knjižničarstvo. - ES 5, 1991, 159 ss.; Bibliotekarska stroka in ustanove ter njihov razvoj na Slovenskem. - V: Informativni kulturološki zbornik (Ljubljana 1995) 99 ss. 28 Jakob Emeršič, Leto 1793 - začetek ptujskega tiskarstva in knjižničerstva. - V: Littera scripta manet (Ptuj 1993) 8 ss. in isti, Med Schutzom in ptujsko čitalnico. - V: Littera scripta manet (Ptuj 1993) 14 ss. 29 Anja Dular, Kornova knjigarna v hiši številka 180 v Ljubljani v času od 1783-1790. - V: Slovenci v letu 1789 (Ljubljana 1989) 115 ss. 30 Marijan Smolik, Dvestoletnica celjskega tiskarja Jenka, Celjski zbornik 1990, 121 ss. 31 Dušan Moravec, Schvventner in slovenska moderna, Razprave II. razreda SAZU 14, Ljubljana 1991, 139 ss. 32 isti, Novi tokovi slovenskem založništvu: od Schwentnerja do prvih publikacij Akademije (Ljubljana 1994). 3.0 VIRI ZA ZGODOVINO KNJIGOTRŠTVA Za preučevanje knjigotrštva, kije bilo že od antičnih časov tista dejavnost, ki je omogočala pretok misli in idej na širšem območju, seje ohranilo malo virov. Razvrstimo jih lahko na dve kategoriji: v prvo sodijo dokumenti, ki so nastali ob sodelovanju med posameznimi trgovci s knjigami in govore o pretoku blaga; druga skupina pa zaobjema gradivo, ki je bilo namenjeni potencialnim bralcem, torej kupcem knjig. Tretji sklop aktov o knjigotrštvu seje ohranil v fondih državnih struktur, ki so nadzorovale knjižno produkcijo in njihovo prodajo. V evropskih državah so bile za to zadolžene posebne komisije, katerih dejavnost je bila povezana tudi s cenzuro knjig. Med vire za zgodovino knjigotrštva bi končno lahko šteli tudi popise fondov bibliotek, iz katerih je do neke mere prav tako mogoče rekonstruirati delovanje knjigotrških mrež. 3.l[Akti knjigotržcev Do izuma tiska s premičnimi črkami, to je do sredine 15. stoletja, imamo o knjigotrštvu zelo malo podatkov. Zanimivo je, da so akti redki tudi za kasnejša obdobja. Tiskane okrožnice, s katerimi so firme obveščale partnerje o spremembah lastništva, o selitvah sedežev in podobno, se namreč pojavijo šele v tridesetih let 18. stoletja. Verjetno so si v 16. in 17. stoletju take novice izmenjavali ob obiskih velikih knjižnih sejmov ali pa v okviru združenj knjigotržcev, ki so delovala na posameznih območjih. Na Dunaju je bilo leta 1859 ustanovljeno združenje avstrijskih knjigotržcev. Njegov arhiv - Archiv der Buchhandlercorporation hrani danes Hauptverband des Osterreichischen Buchhandels. Zal mi gradivo (najstarejši dokumenti so vsaj iz druge polovice 18. stoletja in morda obravnavajo tudi kranjske knjigotržce) ni bilo dostopno. Dr. Otto Mang gaje označil kot neurejenega in tako za študij nedostopnega, čeprav je znano, daje bil prav ta arhiv pomemben vir za študijo o avstrijskem knjigotrštvu, ki jo je leta 1973 opravila Johanna Lotschak.34 Naj povemo, da tudi revija Biblios, ki je uradno glasilo avstrijskih bibliotekarjev, pogosto prinaša zanimivosti iz zgodovine, ki so jih prav tako izbrskali v omenjenem gradivu. Za zgodovino knjigotrštva so pomembni akti, ki jih hrani dunajski Haus-, Hof- und Staatsarchiv; danes je to del Avstrijskega državnega arhiva. V njem najdemo dokumente dveh cesarskih uradov, katerih delovanje je bilo povezano 33 Carola Staniek, Buchhandlerische Geschaftsrundschreiben als buchgeschichtliche Quellen, Buchhandelsgeschichte 1999/2, 79 ss. 34 Johanna Lotschak, Geschichte des osterreichischen Buchhandels unter besonderer Beriicksichtigung von Wien , Kari - Franzens - Universitat: Graz 1973. 12 13 prav z založništvom in knjigotrštvom. Med akti Bucherkommission, kije imela sedež v Frankfurtu na Maini in je bila pristojna za cenzuro tiska, prav tako pa je skrbela, da so bili dolžnostni izvodi publikacij predani dvornemu uradu, so seznami knjig, ki so jih nameravali knjigotržci predstaviti na spomladanskih in jesenskih knjižnih sejmih. Nekateri seznami so zelo sumarni, saj navajajo le okrajšane naslove in imena založnikov, drugi pa zelo izčrpni.35 Tako je v aktih te komisije zbranih veliko knjigotrških prospektov, ki so edinstven vir za zgodovino knjigotrštva od 16. do 18. stoletja.36 Drugi sklop aktov - Impressoria -je povezan s podeljevanjem cesarskih zaščitnih aktov za posamezna dela. Tudi v njem je veliko gradiva, ki smo ga lahko uporabili za zgodovino knjigotrštva na Kranjskem. Za raziskovanje trgovskih odnosov med knjigotržci in ljubljansko mestno upravo v Času 16., 17. in 18. stoletja je veliko podatkov v fondih, kijih hrani TO Zgodovinski arhiv v Ljubljani. Knjigotrške pogodbe, večinoma so to naročila in računi, pa najdemo tudi v zasebnih arhivih. Med pomembnimi Kranjci, ki so ohranili tovrstno gradivo velja omeniti zlasti Žigo Zoisa. Akti iz njegovega arhiva so odličen vir za ugotavljanje, kdo so bili posredniki pri njegovih •5Q nakupih, oziroma od kod je knjige naročal. 3.2. Plakati Kako pritegniti kupce in jih seznaniti s knjižnimi novostmi, je bilo verjetno vprašanje, ki so si ga zastavljali knjigarnarji že v antiki. Ena od najzgodnejših oblik obveščanja so bili izveski ali plakati. Tako na primer Gaj Plinij Cecilij mlajši že v 1. stoletju piše o prodajnem oglasu.40 V visokem srednjem veku, ko so bile po Evropi ustanovljene prve univerze, so tamkajšnji stacionariji izobešali na vidnih mestih cenike svojih izdelkov. Čeprav se nobeden od teh seznamov ni ohranil, pa vseeno veljajo za predhodnike tiskanih plakatov, ki se prvič pojavijo v drugi polovici 15. stoletja. Z njimi so knjigotržci opozarjali kupce na novosti. Plakati so bili različnih formatov od folija in kvarta do oktava, pač glede na to, kakšna je bila potreba trgovca. Posebnost najstarejših knjigotrških plakatov je tudi v tem, da nimajo cen, običajno pa je na njih natisnjena ponudba več založnikov. 35 EISENHARDT 1970, 64 ss. 36RICHTER 1965. 37 DULAR 1998. 38 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL)- fondi o delovanju mestne uprave - predvsem Cod. I, XIII in XVII. 39 Zoisovo korespondenco hrani Knjižnica Narodnega Muzeja Slovenije. 40 Gaj Cecilij mlajši, Pisma, Knjiga 5, X (Maribor 1962). 41RJCHTER 1965, 10 ss. 14 3.3. Knjigotrški katalogi Tako kot plakati so bili seznanjanju potencialnih kupcev namenjeni tudi knjigotrški katalogi. Za razliko od enolistnih obvestil, ki so visela v knjigarnah oziroma ob kramarskih stojnicah, pa so te knjižice bibliofili lahko odnesli domov, jih pregledali in nato naročili knjige. Zato so opisi ponujenih zalog v knjigotrških katalogih natančnejši. Prvi katalogi so bili natisnjeni v Nemčiji že v drugi polovici 15. stoletja. Raziskovalci omenjajo dva knjigotržca, ki jima pripisujejo najstarejša tovrstna tiska. Nastala sta med leti 1468 in 1470 v delavnicah Heinricha Eggesteina in Petra Schofferja, nato pa je leta 1470 Johann Mentelin v Strasbourgu natisnil kar tri taka oznanila. Do konca 15. stoletja naj bi po doslej znanih podatkih na Nemškem izšlo 53 knjigotrških katalogov.42 Najstarejši katalog v Benetkah je iz osemdesetih let 15. stoletja, izdal pa ga je Franciscus de Madiis. Njegov naslednik, najpomembnejši beneški renesančni tiskar in založnik Aldo Manutius, je šel še korak dalje in je leta 1498 v svoj katalog vpisal tudi cene za posamezne knjige, kar je bila novost v evropskem prostoru.43 Do nedavnega so smatrali, da v Angliji vse do leta 1628 niso poznali tovrstnih tiskovin,44 zdaj pa so odkrili, daje najstarejši katalog na Otoku že leta 1595 natisnil Andrew Maunsell.45 Iz obdobja med 16. in 18. stoletjem imamo nato vrsto katalogov, ki so jih tiskali knjigotržci sirom po Evropi. Omenim naj le nekatera imena, ki so povezana tudi s prodajo knjig na Kranjskem. Tako je leta 1664 za sejem v Linzu Janez Krstnik Mayr natisnil poseben katalog.46 Več takih publikacij poznamo iz 18. stoletja z Dunaja. Med knjigarnarji velja omeniti predvsem Johana Thomasa Trattnerja, kije imel poleg centralne prodajalne poslovalnice še v Budimpešti, Innsbrucku in Linzu, ter za nas posebej zanimivem Zagrebu in Trstu.47 Izdal je več katalogov, tako da hranijo v Nacionalni biblioteki na 42 Giinter Richter, Buchhandlerische Kataloge vom 15. bis um die Mitte des 17. Jahrhunderts. - V: Biicherkataloge als buchgeschichtlische Quellen in derfruhe Neuzeit, Wolfenbutteler Schriften zur Geschichte des Buchvvesens 10, 1985, 35 ss. 43 Martin Lowry, Le monde d'Alde Manuce, imprimeurs, hommes d'affaires et intellectuels dans la Venise de la renaissance (Pariš 1989) 118 ss. in W1DMANN 1975, 79 ss. 44TAYLOR1957, 70ss. 45PEARSON 1994, 132 ss. 46 Catalogus librorum quivernis nindinis Lincensibus venales prostant (Salzburg 1664), ONB sig. 409267. 47 V on Trattner bis Salzer: 1748-1926: Beitrdge zur Geschichte der osterreichischen Buchdruckerkunst (Wien 1926). 15 Dunaju najstarejšega iz leta 177448, pa četrtega iz leta 178549 in nato še zelo obsežnega iz leta 1798.50 SI. 1. Mayrjev knjigotrški katalog iz leta 1678. Seveda pa Trattner ni bil edini, ki je tiskal svoje prodajne kataloge. V tem času je bila na Dunaju in v ostalih mestih monarhije to ustaljena praksa. Med knjigotržci iz prestolice naj omenimo še Rudolfa Sammerja, ki je ponujal poleg nemških tudi bogat izbor francoskih, angleških, italijanskih, španskih, čeških, 48 Der gerechtfertige Nachdrucker, oder enviesene Rechtmafiigheit einer veranstateten Nachdrucke (\Vien, Leipzig 1774), ONB sig. 145.630-B 49 Catalogus der vierten Ausgabe vonjenen in dem Subscriptions -Plan vom 22. Janner 1785 durch die Trattnerische k. k. Hofbuchhandlung angekundigten Biicher, mit beygefugtem kurzem Inhalt verselben, ONB sig. 244.413-A. 50 Catalogus der von Jok Thom. Edlen v. Trattnern, kaiserl. konigl. Hojbuchdruckern und Buchhandleren, auf eigene Kosten verlegten Biicher (Wien 1798), ONB sig. 68651 -A. 16 poljskih in ruskih knjig.51 V Celovcu sta v zadnjih dveh desetletjih 18. stoletja izdajala knjigotrške kataloge Carl Friedrich Walliser52 in Ignac Alojz Kleinmavr. Oba sta tesno sodelovala s kranjskimi knjigotržci, prav tako pa sta na Kranjskem tudi trgovala, zato ju bomo podrobno obravnavali v nadaljevanju. Najstarejši kranjski knjigotrški katalog - Catalogus librorum qui nundinis Labacensibus autumnalibus in officina libraria Joannis Baptistae Mayr venales prostant - je izšel ob Elizabetinem sejmu leta 1678 v Ljubljani. Več katalogov je ohranjenih iz 18. in začetka 19. stoletja. Tiskala sta jih Viljem Henrik Korn in Ignac Kleinmaver. Podrobna analiza teh publikacij bo podana ob predstavitvi njunega dela. Omenjajo pa tudi rokopisni katalog, ki gaje izdal leta 1793 ljubljanski knjigarnar Jurij Licht.54 Danes je žal izgubljen. Posebna vrsta knjigotrških katalogov je bila natisnjena ob razprodajah knjižnic. Avkcije knjig so poznali že v antiki, znane pa so tudi iz srednjega veka in sicer iz Španije in drugih sredozemskih dežel.55 Več izvemo o razprodajah knjig šele takrat, ko so te dogodke spremljali tiskani avkcijski katalogi. Ti dokumenti so večkrat tudi edini viri, ki govore o bogastvu nekdanjih bibliotek. Najstarejši avkcijski katalog je bil natisnjen na Nizozemskem, v Leidnu leta 1598.56 V drugih evropskih deželah se taki prodajni katalogi pojavijo več kot pol stoletja kasneje, in sicer v Nemčiji leta 1659, na Danskem 1661, Švedskem en 1664, v Angliji 1676 in Franciji 1700. V 17. stoletju so knjigarnarji na ta način prodajali gradivo posameznih bibliotek, ob koncu 18. pa se pojavijo tudi prodajni katalogi antikvariatov, kjer je bil združen fond več knjižnic. Ob koncu 18. stoletja pa izšel tudi prvi ljubljanski avkcijski katalog; ob razprodaji biblioteke škofa Karla Herbersteina gaje leta 1788 natisnil Janez Friederik Eger. Knjigotrški katalogi so urejeni po več principih, vendar so knjige običajno razdeljene glede na jezik. V zgodnejših je na prvem mestu latinščina in nato nacionalni jeziki, kasneje se ta vrstni red zamenja. Muzikalije so praviloma dodane ob koncu seznamov. Nadaljna delitev je narejena na principu srednjeveške delitve znanosti: na prvem mestu je teologija, tej pa sledijo pravo, medicina in filologija. V okviru posameznih razdelkov je seveda upoštevan 51 Vollstandiges alphabetisches Verzeichnis aller neuen und ungebundenen Biicher, aus allem Theilen der Wissenschaften, welche grofi t en Theils seit der lezten zehn Jahren 1790-1799. erseheinen und um beygesezten billige als manehmal herabgesetzte Preise zu haben sind im Rudolph Sammer's Buchhandlung in Wien, nachst dem Karntherthore (Wien 1800), ONB sig. 219637 - A. 52 NUSSBAUMER 1956, 263 ss. 53LIEGL 1993, 68 ss. 54 Vinko F. Klun, Beitrage zur Literatur-Geschichte von Krain, Mittheilungen des historisehen Vereines fur Krainl, 1852, str. 70. "SALEM 1985 56 SALEM 1985, str. 68. "SALEM 1985, str. 76. 58TAYLOR1957, str. 75. 59 Verzeichnifi der Fiirst bischofl. Kari Graf von Herbersteinisch Verlafi. Biicher mit den Schdzungs-Preifien., Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije sig. 8190. 17 abecedni vrstni red. V nekaterih katalogih so upoštevali le to pravilo. Redko so knjige razvrščali po drugih karakteristikah, na primer po formatih. Ob teh drobnih tiskih, ki so prinašali predvsem aktualne informacije in so tako sčasoma izgubili svoj praktični namen, se moramo vprašati, koliko jih je danes sploh ohranjenih. Na srečo so nekatere institucije in posamezniki v svojih SL 2. Avkcijski katalog ob razprodaji biblioteke škofa Karla Herbersteina (1788). bibliotekah hranili tudi tovrstno gradivo. V Veliki Britaniji imamo bogate zbirke v British fibrarv v Londonu, The Bodeleian Librarv v Oxfordu, v 18 Universitv Librarv v Cambridgeu in v knjižnici Victoria and Albert Museuma v Londonu.60 Knjigotrške kataloge najdemo tudi v fondih evropskih nacionalnih bibliotek in drugih knjižnic. Koliko seje takih tiskov sploh ohranilo, lahko na primer sklepamo iz podatka o številu holandskih avkcijskih katalogov iz 17. stoletja. Bibliotheque Nationale v Parizu jih hrani 300, Herzog Augst Bibliothek v Wolfenbuttlu jih ima na seznamu 550, holandski časopisi iz tega obdobja pa so prinesli naznanila za več kot 2000 knjižnih avkcij, ki so jih spremljali tiskani katalogi.61 Največjo zbirko knjigotrških katalogov s Kranjske je imel v svoji biblioteki na gradu Dol pri Ljubljani baron Jožef Kalasanc Erberg. V njej je bila poleg najstarejšega Mavrjevega kataloga iz leta 1678 tudi zbirka Kornovih in Kleinmaverjevih popisov iz zadnjih desetletij 18. stoletja. To dragoceno dokumentarno gradivo hrani danes knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. Iz povedanega torej vidimo, da imamo ohranjenih le majhno število knjigotrških katalogov, ki pa so za zgodovino knjigotrške dejavnosti, ki ni bila nikoli zaprta v ozke regionalne, nacionalne ali državne okvire, zelo pomembni. Tako lahko razumemo apel Berta van Salema, ki gaje izrekel na konferenci v Wolfenbuttlu oktobra 1982, da naj bo izdelava bibliografije knjigotrških katalogov pomemben mednarodni projekt. Kako popolna bo bibliografija, ki je začela izhajati pri založbi Sound & Vision Interactive iz Rotterdama -Stocklists of European print publishers sixteenth to nineteenth centurv, bomo lahko presodili šele po objavi vseh zvezkov. 3.4. Časopisni oglasi Predhodniki časopisov so bili letaki. Najstarejše poznamo iz druge polovice 15. stoletja, v večjem številu pa se uveljavijo v 16. stoletju. Novice, ki 60PEARSON 1994, 144 s. 61 SALEM 1985, 75 ss. 62 O.c. 77ss. Raziskovanje problematike knjigotrških katalogov seje razmahnilo šele v zadnjem času. Tako je bil leta 1982 v Wolfenbiittlu v Nemčiji organiziran simpozij na temo o knjižnih katalogih kot virih za zgodovino knjige (Wolfenbiitteler Schriften zur Geschichte des Buchwesens 10, Wiesbaden 1985), na katerem so referenti osvetlili problematiko knjigotrških prodajnih, sejemskih in avkcijskih katalogov ter njihov pomen za kulturno zgodovino. Kljub dosežkom, ki jih je prinesel simpozij, se Barthelemv Jobert desetletje kasneje še vedno sprašuje: "Catalogues de vente: une source negligeable ou negligee?", Nouvelles de Vestampe 132, 1993, 28 ss. Leta 1992 je bila v Konigsteinu avkcija na temo "Biicher uber Bucher", kjer so prodali vrsto knjigotrških, tiskarskih in založniških katalogov. Najstarejši so bili že iz 15. stoletja. V svoje zbirke jih zdaj želijo kot prvovrsten vir vključiti kulturne institucije sirom po Evropi, čeprav je njihova cena v antikvariatih močno narasla. Tako sije moral Museum Ferdinandeum iz Innsbrucka zagotoviti sredstva avstrijskega Zveznega ministrstva za znanost, daje lahko leta 1994 odkupil Verzeichnis der Bucher, welche bey Thomas Edlen v. Trattner, k. k. Hofbuchdrucker und Buchhandler, in seinem Gewolbezu Innsbruck, in der Pfarrgasse Nro. 26, das ganze Jahr hindurch...zu haben sind, o.O. (Innsbruck) 1783. so jih prinašali so bile povezane z aktualnimi dogodki, predvsem vojnami in zanimivimi naravnimi pojavi. Nekaj takih tiskovin je obravnavalo tudi dogodke na Kranjskem. Tako je znana vrsta letakov, ki poročajo o turških vpadih, zanimiv pa je tudi opis sončnega mrka iz leta 1664. Nekaj letakov je bilo pri nas tudi natisnjenih. Pravo časopisje, za katerega je značilno, da izhaja v rednih časovnih presledkih, pa je nastalo v 17. stoletju. Prvi časopisi so bili tiskani na Nizozemskem. Kot zanimivost naj omenimo, da so tudi najstarejši angleški SI. 3. Prombergerjev oglas v Wochentliches Kundschaftsblatt des Hezrogthum Krain, 1775, str. 285. 19 20 časopis izdajali v Amsterdamu,63 medtem ko je bil prvi dnevnik {Einkommende Zeitung) tiskan v Leipzigu. Ker so založniki časopisov težko živeli le od njihove prodaje, so se v 18. stoletju pojavili časopisni oglasi. V njih so objavljali razna trgovska sporočila, prav tako pa so z oglasi seznanjali bralstvo o knjižnih novitetah.64 Prvi časopis na Kranjskem je izšel leta 1707. To je bil Wochentliche Ordinari-Laybacher-Zeitung, kije izhajal le dve leti. Njegov založnik in tiskar je bil Janez Jurij Mayr. Skoraj sedemdeset let kasneje je Ljubljana dobila nov tednik, JVochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthums Krain. Urejal gaje naravoslovec Baltazar Hacquet, tiskal pa Eger v svoji tiskarni. Tudi ta časopisje ostal pri življenju le dve leti (1775-76). V njem je bilo mnogo lokalnih novic, posvečen pa je bil predvsem kmetijskim vprašanjem. Leta 1778jzačela izhajati Laibacher Zeitung, ki jo je tiskal celovški in ljubljanski tiskar Ignac Alojz Kleinmavr. Sprva je časopis prihajal med bralce dvakrat ali trikrat na teden, leta 1850 pa je postal dnevnik. Prinašal je uradna vladna sporočila ter aktualne novice iz političnega, trgovskega in kulturnega življenja. Leta 1789 je osnoval svoj časopis Merkische Laibacher zeitung tudi ljubljanski tiskar Ignacij Merk, vendar gaje izdajal le eno leto.65 4. januarja leta 1797 pa so pričele izhajati Vodnikove Lublanske Novize, prvi slovenski časopis. V začetku so bile poltednik, ki je prišel med bralce ob sredah in sobotah, od junija 1798 do decembra 1800, pa vsako soboto. Tiskal jih je Janez Friderik Eger, za njim pa njegova vdova Terezija Eger.66 JVochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthum Krain je naš prvi časopis, kije objavljal oglase. V njem sta objavljala oznanila o knjižnih novitetah poleg založnika Egerja še knjigotržca Michael Promberger in Alojz Raab. Prav tako [ -. zasledimo knjigotrške oglase tudi v časopisu Laibacher Zeitung. Priobčili so jih Ignac Alojz Kleinmavr, Viljem Henrik Korn, Andrej Klemens, Michael Promberger in Jurij Licht. V Merkovi inačici Laibacher Zeitunga pa so poleg založnika oglašali še Korn, Promberger in Klemens. Naročila za Novice in Pratike so vsako leto prinašale tudi Lublanske Novize, v njih pa je bilo objavljenih še nekaj ponudb za slovenske knjige, ki so bile naprodaj pri knjigotržcih Raabu in Kleinmavrju. Vsi ti oglasi so pomemben vir za zgodovino knjigotrštva na Kranjskem. Izhajal je v letih 1620-21. John Westmancoat, Newspapers (London 1985) 17 ss. O. c. 42 ss. 65 Ante Gaber, Skozi stoletja za našim novinarstvom. - V: Razstava slovenskega novinarstva (Ljubljana 1937), 215 ss. 66 Fran Vatovec, Slovenski časnik J557-1843 (Maribor 1961) 49 ss. 3.5. Knjigotrški prospekti O posameznih knjigah so založniki seznanjali bralce tudi s knjigotrškimi prospekti. To so bili lahko zgolj poskusni listi, praviloma pa posebej tiskana naznanila s podatki o vsebini knjige, avtorju in podobnim. Večkrat so na prospektih natisnjeni tudi odlomki tekstov. Take drobne tiskovine, ki so danes pomemben vir za zgodovino tiskarstva, knjigotrštva, kulture in literature, so tiskali že v času inkunabul 67 SL 4. Knjigotrški prospekt za knjigo Bukuvze od shvinskih bolesni sa kmeteshke ludy od Jannesa Gottlieba JVolstejna (1784). REISP 1996. 21 22 S poskusnimi listi so obveščali bralce o novih izdajah že naši protestirati. (\l Tako so na primer za hrvaško izdajo Svetega pisma v Nurnbergu leta 1560 natisnili 200 prospektov, naslednje leto v Urachu pa za cirilsko izdajo kar 300 listov. Tudi za Dalmatinov prevod Biblije imamo ohranjen poskusni list. Leta 1580 ga je z naslovom Perve buqve Mosessove, Genesis imenovane, Iudovski Breshith natisnil ljubljanski tiskar Janž Mandelc.69 L t/4 Vprašanje je, ali naj uvrstimo med publikacije, s katerimi so opozarjali na knjižne novosti tudi Trubarjev Register.70 Po obsegu namreč presega običajne knjižne prospetke iz 16. stoletja, vendar pa v njem avtor predstavlja tako svoja že objavljena dela, kot tudi načrte za bližnjo prihodnost. Običajno ga imenujemo prvo slovensko bibliografijo, vendar pa je imel lahko tudi funkcijo knjigotrškega prospekta. Razen s prospekti so založniki včasih opozarjali bralce o knjigah, ki so jih imeli še na zalogi, na zadnjih straneh svojih publikacij. Kot primer naj navedemo založbo družine Occhi iz Benetk, kije v 18. stoletju v svojih hrvaških izdajah vedno dodajala sezname knjig, ki jih so bile na prodaj v n i "Butighi Bartula Occhi Kgnigara". Tudi takšni seznami, so pomembni za zgodovino knjigotrštva. Knjižne prospekte, največkrat eno ali dvolistna naznanila, so v preteklosti razširjali na razne načine. Prilagali so jih knjigam, vlagali v časnike in časopise. Nekaj so jih ohranili bibliofili, še več pa srečno naključje, da so običajno ob koncu leta s časopisom vred zvezali tudi te drobne priloge. Tako imamo pri nas poleg znanih prospektov za Vodnikovo Veliko pratiko iz leta 1794 in Pesmi za pokušino iz leta 1813, ohranjenih še nekaj prospektov drugih knjigotržcev. Ljubljanski knjigovez Andrej Klemens je leta 1784 poslal med ljudi reklamni listič z vabilom za prednaročilo na zbirko "najboljših nemških del", Viljem Henrik Korn pa prospekt za novo izdajo Svetega pisma, ki jo je pripravljal dunajski teolog Joseph Lauber. Sicer pa je v Ljubljani že leta 1784, torej kar desetletje pred reklamo za Vodnikovo Veliko pratiko, izšel tudi doslej najstarejši znani slovenski prospekt. Vabil je na nakup knjige Bukuvze od shivinskih bolesni sa kmeteshke ludy odJannesa Gottlieba Wolstejna, sdravnyika inu ranozelza na Duneju, ki jo je bilo moč kupiti blizu škofije "per Mihelnu Prombergarju Bukvarju". 68 Ante Gaber, Skozi stoletja za našim novinarstvom. - V: Razstava slovenskega novinarstva (Ljubljana 1937) str. 195. 69 REISP 1993, 509 ss. in GLAVAN 1994, 8 ss. 70 Register und summarischer lnhalt, aller der Windischen Bucher, die von Primo Trubero, bifi auffdifi Jar 1561. in Truck gegeben seind. 71 Werner Schmitz, Sudslavischer Buchdruck in Venedig (16.-18.Jahrhundert) (Giessen 1977), str. 279 in Radoslav Katičič & Slobodan P. Novak, Dva tisučlječa pismene kulture na tlu Hrvatske (Zagreb 1988) str. 87. 72 REISP 1996. 73 Priloženo k izvodu Laibacher Zeitung Nr. 31 in 32, 1784, ki ga hrani knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. 74 Priloženo k izvodu Laibacher Zeitung Nr. 41, 1784, ki ga hrani knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. 3.6. Inventarji bibliotek Pomemben vir za zgodovino knjigotrštva so popisi bibliotek. Poti, kako so knjige vanje prišle, običajno niso znane, vendar je moč na podlagi fondov sklepati vsaj o provenienci gradiva. Največ popisov privatnih bibliotek seje ohranilo v zapuščinskih inventarjih.75 Na Kranjskem lahko proučujemo premoženje plemstva na podlagi zapuščinskih aktov od sredine 16. stoletja, medtem ko so knjige podrobneje popisane šele od 17. stoletja.76 Ti seznami so pomemben vir za študije o življenju našega plemstva, saj lahko z njihovo pomočjo sklepamo o omiki nekdanjih lastnikov, ki se odraža tudi v številu knjig, ki so jih imeli doma.77 Katalogi nekaterih privatnih knjižnic so nastali že za življenja lastnikov. Rokopisni so verjetno služili njim samim, medtem ko so s tiskanimi seznanjali HO druge znanstvenike o inventarju svojih knjižnic. Med rokopisnimi katalogi iz 18. stoletja, ki so nastali na Kranjskem, naj omenimo dva: prvi je inventar knjižnice z gradu Smlednik, kije bil narejen leta 1771 in je doslej edini, kije bil 70 celovito obravnavan. V drugem katalogu je popisana Zoisova biblioteka. Narejen je bil konec leta 1803 ali v začetku leta 1804, odlikuje pa ga preglednost, iz katerega lahko razberemo, kako sistematično je Zois zbiral gradivo, ki je služilo tedanji znanstveni srenji na Kranjskem. Čeprav katalog ni bil tiskanje imel torej podobno funkcijo kot tiskani katalogi privatnih bibliotek tistega časa. Končno naj omenimo še seznam Valvasorjeve biblioteke, ki jo hrani Metropolitanska oziroma Nacionalna biblioteka v Zagrebu. Šele na podlagi tega inventarja lahko vidimo, kako vsestransko je bilo zanimanje njenega lastnika. Podatke o knjigotrštvu, ki jih dobimo ob proučevanju katalogov privatnih bibliotek, večkrat dopolnjujejo tudi rokopisni akti, naročila in računi. Po izpovednosti so to najbolj zanesljivi viri za zgodovino trgovanja s knjigami. 75 Erdmann Weyrauch,.NachlaBverzeichnisse als Queilen der Bibliotheksgeschichte. - V: Bucherkataloge als buchgeschichtliche Quellen in derfruhe Neuzeit, Wolfenbutteler Schriften zur Geschichte des Buchvvesens 10 (Wiesbaden 1985), 299 ss; Pearson 1994, 173 ss. 76 Melita Pivec-Stele; Srednjeveške knjižnice v Sloveniji, Knjižnica 15, 1971, str. 94. 77 ŽVANUT 1994, 147 ss.; ŠTUHEC 1995, 78 ss.; Majda Žontar; Preddvorski gradovi v zapuščinskih inventarjih 18. stoletja. - \ .Preddvor v času in prostoru (Preddvor 1999) 142 ss. 78 PEARSON 1994, 171 ss. 79 DULAR 1986, 15 ss. 80 KIDRIČ 1929-38, 212 ss. 81 VALVASOR1ANA 1995 82 Cfr. Zoisovo korespondenco v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije. 23 4.0 ANTIKA Zgodovino knjigotrštva delimo na dve veliki obdobji. Prvo, ko so posamezniki oz. institucije trgovali z rokopisnim gradivom in drugo, po izumu tiska s premičnimi črkami. Predmet trgovanja so od tedaj predvsem tiskane knjige in letaki. Tehnika je pripomogla, daje bilo število izvodov knjig mnogo večje, s tem pa seje širilo tudi delovanje knjigotržcev in krog bralcev.83 Najstarejše omembe knjigotrštva najdemo v antičnih virih. Na podlagi podatkov o privatnih in javnih bilbliotekah, ki so bile v mestih antičnega Egipta, Mezopotamije in Grčije, sicer lahko predpostavljamo, daje knjigotrštvo, tu mislimo seveda na trgovino z glinenimi ploščicami in papirusnimi zvitki, obstajalo že v 2. tisočletju pred Kr. Morda je bilo za zgodnejša stoletja značilno neposredno sodelovanje med prepisovalci, večinoma so bili to sužnji, oz. njih lastniki in naročniki, torej brez posredovanja specializirane trgovine. Tudi iz grške klasične dobe imamo nekaj utrinkov iz življenja v Atenah, ki govore o knjigotrštvu. Tako na primer nekateri interpretirajo Aristofanove verze o obnašanju Atencev v komediji Ptiči (prvič je bila uprizorjena leta 414 pred Kr.): ilZe zgodaj zjutraj s postelje lete najprej na svojo pašo kakor mi, potem spustijo se na liste vsi ter se na sklepih skupščine pašo ", 4 češ da gredo Atenci takoj po zajtrku v knjigarne, kjer razpravljajo o novih knjigah. Drug podatek lahko navedemo iz Platonovega dela Poslednji dnevi Sokrata, kjer le-ta v svojo obrambo navaja, da mladine ni kvaril, niti ni edini, ki bi nanjo vplival, saj lahko knjige kupijo na "plesišču" za drahmo. Trgovanje s knjigami v tem času pa nikakor ni bilo omejeno le na prestolnico. Veliko število Platonovih del je eden izmed njegovih učencev prodal na Siciliji, na otoku Rodosu pa so se križale knjigotrške poti med celino in pomembnimi centri v Egiptu. V helenističnem obdobju so nastale velike biblioteke v Pergamonu in Aleksandriji, ki so še danes pojem bogatih knjižnic. Ob njih je moralo biti močno razvito tudi knjigotrštvo, kar nam izpričuje tudi Aristejevo pismo, po katerem je Ptolemej II. Filadelfos kupoval za Aleksandrijsko knjižnico knjige ne le v Grčiji, ampak po vsem grškem svetu - od Male Azije, Cipra in Krete pa • RR v • tja do kolonije Masilije, današnjega Marseillesa v južni Franciji. Živahno trgovanje v grškem kulturnem krogu lahko predpostavljamo tudi na podlagi 83 WIDMANN 1975, str. 10. 84 Aristofanes, Komedije (Maribor 1959), verz 1288, prevod F. Bradača. 85 V/IDMANN 1975, str. 10. in KLEBERG 1977, str. 28. 86 Platon, Poslednji dnevi Sokrata (Ljubljana 1955), 64. - Prevajalec in komentator Anton Sovre predvideva , da je termin "na plesišču" - v originalu "orhestra" - morda označeval del gledališča, ki so ga uporabljali za knjigarno (str. 248). 87 KLEBERG 1977, str. 30. 88WIDMANN 1975, str. 12. 24 zapisa o blagu z ladij, ki so nasedle v Salmidesosu ob Črnemu morju, o katerih nam poroča Ksenofon v 4. stol. pred Kr. Omenja namreč tudi množico knjig, ki jih mornarji vozijo v lesenih skrinjah.89 Na Apeninskem polotoku je bila prisotna grška omika, k njej pa so sodile, vsaj že v 3. stoletju pred Kr., tudi knjige. Več podatkov imamo šele iz 1. stoletja pred Kr. Iz tega časa poznamo prvega založnika in knjigarnarja tudi po imenu. Titus Pomponius Atticus, nadimek je pridobil zaradi dolgega obdobja, ki gaje preživel v Atenah, je svoje založniško delo opisal: "Legi, emendavi, controli, relegi, recensui "(Prebral sem, popravil, pregledal, zopet prebral, ocenil). Iz pisem, ki si jih je izmenjal s Ciceronom pa ne izvemo le to, daje poskrbel, da so bila Ciceronova dela razmnožena, ampak tudi daje bil eden najpomemnejših knjigarnarjev v Rimu sredi 1. stoletja pred Kr.90 V istem stoletju so tu delovale še založniško knjigotrške hiše bratov Sosi, znanih predvsem po izdajah Horacove poezije.91 Viri poročajo še o nekaterih drugih imenih rimskih založnikov oziroma knjigarnajev, naj jih tu le naštejem: Dorus Secundus, izdajatelj Livijeve zgodovine, Trvphon in Atrectus. Grški svet je za knjigotrštvo uporabljal izraz bibliopola, v rimskem času pa so knjigarne poimenovali tabernae librariae. V prvih stoletjih so v njih prodajali knjige v obliki zvitkov. Na sarkofagu iz 3. stoletja, kije bil najden v Neumagenu na Mosli (antični Noviomagus Treverorum), je relief prikazoval knjigarno oziroma biblioteko. Original je sicer izgubljen, vendar pa poznamo upodobitev po risbi anonimnega slikarja iz 17. stoletja. O načinu prodaje knjig v rimskem času izvemo nekaj tudi iz pisma, ki gaje Gaj Plinija Cecilij mlajši pisal Svetoniju Trankviliju. V pismu ga namreč nagovarja, naj vendar zaključi svoje delo in mu privošči, da bo videl njegovo ime na prodajnem oglasu ter slišal, da se njegove knjige prepisujejo, berejo in prodajajo. Iz pisma, ki gaje poslal isti avtor Geminu, pa izvemo, daje bil le-ta vesel, ko je ugotovil, da so v Lugdunu (današnji Lyon) knjigotržci in da prodajajo tudi njegove knjige.94 Poleg Lyona imamo v provinci Galiji dokumentirane knjigarne še v 30 km južno ležeči Vienni, prav tako pa tudi v provinci Britaniji. Torej so bile knjigarne tudi v provincialnih mestih. Vse kaže, da so prav javne knjižnice bistveno pripomogle, da seje v zahodnih provincah in v severni Afriki podobno kot v času helenizma tudi v prvih stoletjih po Kr. razmahnilo knjigotrštvo. 6 Za širitev knjig so bili nedvomno pomembni knjigotržci, ki so imeli prodajalne v 89 Ksenofon, Anabasis VII, 5 (Ljubljana 1963). 90KLEBERG 1977, 39 ss. 91KLEBERG 1977, 39 ss. 92 CAVALLO & HILD 1997, str. 814. 93PESANDO 1994, 26 ss. 94 Gaj Plinji Cecilij Mlajši, Pisma, knjiga 5, X in 9, XI (Maribor 1962). 95 CAVALLO & HILD 1997, str.. 814. 96KLEBERG 1977, 62 ss. 25 pristanišču v Brindisiju, saj je zelo verjetno, da so knjige tu natovarjali na ladje in jih nato razpošiljali po mediteranskih mestih. SI. 5. Šempeterski nagrobnik z upodobitvijo pisarja. Tako kot drugod po imperiju seje pismenstvo v rimskem času razširilo tudi na ozemlju današnje Slovenije. Poleg upravnih norm, ki so veljale za vse dele imperija, so osvajalci v drugi polovici 1. stoletja pr. Kr. prinesli v naše kraje tudi del svoje omike. Dokaz za to so številni napisi na miljnikih, ki so označevali ceste, posvetila na žrtvenikih v svetiščih in napisi na nagrobnikih, na katerih so umrli večkrat upodobljeni v domači noriško-panonski noši. Prav noša in njihova staroselska imena kažejo, da so tudi domačini ne le prišleki, rimski uradniki, znali brati in pisati. Poleg napisov so pomemben dokaz pismenstva tudi pisala in umetelno izdelani črnilniki, ki so na primer v grobovih antične CAVALLO & HILD 1997, str. 814. 26 Emone in Nevioduna pogosti pridatki. S Ptuja, antične Petovione, pa poznamo celo miniaturno "knjižico", v katero je skupaj zvezanih več voščenih tablic.98 Lep dokaz o pismenstvu pri nas je tudi prizor na eni od grobnic iz Šempetra v Savinjski dolini. Na pepelnici - ari, ki jo je v začetku 2. stoletja postavil sebi in svoji petdeset let stari ženi Juliji Ingenui Gaj Vindonij Sukkess, je namreč upodobljen pisar. V iztegnjeni levici drži tablico, na katero piše s tankim črtalom, ob desni nogi pa ima na tleh visok valj za spise. Podoben prizor poznamo tudi na poškodovani reliefni plošči, ki je bila kot spolija vzidana v spodnjo cerkev na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici. Pisar drži v levici svitek, z desnico kaže nanj, ob nogah pa ima ovalen predmet, ki najbrž predstavlja tulec za akte. Pisana beseda na zvitkih ali tablicah je bila torej v antiki prisotna tudi pri nas, žal pa o obstoju bibliotek in o knjigotrštvu nimamo materialnih dokazov. Zanje bi lahko posredno govorila le pismenost prebivalstva, na osnovi katere bi smeli predpostavljati, daje obstajala tudi v trgovina s knjižnim gradivom. Sempeterski nagrobnik dečka Statutiusa Sekundusa iz 3. stoletja, kije umrl star komaj štiri leta, pa sta ga starša dala upodobiti s tablico in črtalom,100 je eden izmed njih. 98 Sonja Petru, Emonske nekropole, Katalogi in monografije 7 (Ljubljana 1972), 133, tab.95, 15; Sonja Petru & Peter Petru, Neviodunum, Katalogi in monografije 15 (Ljubljana 1978), 67, tab. 23, 1; Eva Kocuvan, Rimljan sem = Romanus sum (Ljubljana 1994) str. 32. 99 Josip Klemene & Vera Kolšek & Peter Petru, Antične grobnice v Šempetru, Katalogi in monografije 9 (Ljubljana 1972), str. 49 in Peter Petru & Thilo Ulbert, Vranje pri Sevnici, Katalogi in monografije 12 (Ljubljana 1975), 154, tab. 32, f. 100 Josip Klemene & Vera Kolšek & Peter Petru, o.c., str. 55. 27 5.0 SREDNJI VEK Za časa rimskega imperija je bilo enotno pisemstvo razširjeno na celotnem območju te velike države. V stoletjih po njenem propadu pa smo priča drugačnemu razvoju: zaradi velikih političnih, gospodarskih in družbenih sprememb so nastale nove politične tvorbe in nove kulturne province, to pa seje seveda med drugim močno odražalo tudi na razvoju pismenstva prebivalstva. Po nemirnem obdobju zatona antike, ko so prek naših krajev prodirala proti Italiji številna barbarska ljudstva in puščala za seboj predvsem pepel in ruševine, so šele v 8. stoletju zopet nastali pogoji, ki so bili ugodni za nadaljni razvoj pismenstva. Središča omike so se umaknila za cerkvene zidove in samostanska obzidja. Na slovenskem ozemlju so v srednjem veku ustanovile svoje podružnice naslednje redovne skupnosti: benediktinci (v Štivanu ob izlivu Timava, Osojah, Možacu, Rožacu, Millstattu, Št. Pavelu v Labodski dolini, Podkloštru in Monoštru), cistercijani (v Stični, Vetrinju in Kostanjevici v na Krki), kartuzijani (v Zičah, Jurkloštru, Bistri in Pleterjah), minoriti (Gorica, Trst, Ptuj, Celje, Ljubljana, Beljak, Maribor, Volšperk, Piran, Koper), frančiškani (Koper, Metlika, Novo mesto, Ljubljana, Kamnik), dominikanci (Breze na Koroškem, Ptuj, Koper, Novi Klošter pri Polzeli), avguštinci (Velikovec, Ljubljana, Muta), križniki (Velika Nedelja) in malteški viteški red (Melje v Mariboru, Komenda, Polzela). Obstajala sta tudi dva ženska redova in v sicer benediktinke oziroma dominikanke v St. Juriju ob Jezeru, Krki, v i ni Studenicah, Velesovem in Marenbergu ter klarise v Mekinjah in Skofji Loki. Odnos redovnih skupnosti do knjig in knjižnic ter prepisovanja je bil sicer različen, za vse pa je veljal rek, ki gaje okoli leta 1170 zapisal Gottfried von Sainte-Barbe-en-Auge: "Claustra sine armario quasi castrum sine armamentario "(Samostan brez (knjižnih) omar je kot utrdba brez obzidja). Tako pomeni ustanovna letnica samostana praviloma tudi čas, ko so tja prišle prve knjige. Ustanovitev samostana je bila torej tudi začetek novega duhovnega središča. V samostanih je bilo osnovno pravilo za življenje geslo sv. Benedikta: "Ora et laboral" Ker pa so se redovi med seboj razlikovali tako po odnosu do okolja, kot po kulturnem in verskem delovanju, so obstajale med njimi razlike tudi v odnosu do knjig, prepisovanja tekstov ter do literarnega ustvarjanja. Razlike je opaziti predvsem med strogimi kontemplativnimi redovi (kartuzijani) ter redovi, ki so se ukvarjali z rokodelstvom in gospodarstvom (cistercijani). Obstajala pa je še tretja skupina redov, katerih načela so temeljila predvsem na poudarjanju uboštva, na teoloških študijah in pridigi. Med te sodijo zlasti dominikanci, minoriti in frančiškani. 1 France Dolinar, s.v. Redovništvo. - ES 10, 1996, 133 ss. 28 Kartuzijanom redovna pravila niso dovoljevala stika z zunanjim svetom in neposrednega oznanjanja evangelija, pač pa je bilo v njih zapisano: "Ker božje besede ne moremo oznanjati z usti, jo bomo oznanjevali z rokami. " Prepisovanje knjig je bilo torej eno njihovih glavnih opravil. Posvečali so se mu, podobno kot molitvam in premišljevanju, kar v svojih celicah. Iz opisa njihove opreme, h kateri sodijo tudi pripomočki za prepisovanje (npr. peresa, kreda, britvi za struganje, dleto, šilo, grezilo, ravnilo in črtalo za vrstice) lahko zaključimo, daje celica služila tudi kot skriptorij. Nekateri menihi so poleg prepisovanja obvladali krašenje tekstov, med njimi pa so bili tudi knjigovezi. Tako so skrbeli za stalno rast fonda bibliotek, ki so imele v okviru kartuzij posebno mesto, največkrat nad zakristijo ali kapiteljsko dvorano.102 Prva kartuzija je bila ustanovljena leta 1084 v Chartreusu pri Grenoblu. Za matični deželi reda veljata Francija in Italija. Prva postojanka izven tega prostora pa je bila ustanovljena prav na slovenskih tleh in sicer leta 1160 v Zičah. Osnoval jo je štajerski mejni grof Otokar III. Traungavec. Čeprav je bilo število menihov, ki so živeli v samostanu, s pravili strogo omejeno (običajno jih je bilo s priorjem vred 13), pa je bila knjižnica Žičke kartuzije po obsegu in duhovni vsebini, zelo bogata. Ob koncu srednjega veka jo je z vidnim občudovanjem opisal Paolo Santonin, tajnik oglejskega patriarha: "Potlej nas je po skrivnih stopnicah peljal v knjižnico in v še eno zakristijo, pozidano nad obokom cerkve in spodnje zakristije. V knjižnici vidiš nad dva tisoč knjig iz vseh ved, večinoma na pergamentu, tudi prav starih in s trsom pisanih, ne tiskanih, kakor je danes v navadi. " Ker v Zički kartuzij i po letu 1572 ni bilo več redovnega življenja, je nadvojvoda Karel II leta 1573 določil, da morajo knjige poslati v Gradec tamkašnjim jezuitom. Žal se ni ohranil katalog, ki sta ga naredila upravitelj Otolin Scazuola in mariborski župnik Jurij Zehel, kar bi omogočilo, da bi imeli popolno sliko o tej kulturni ustanovi. Na podlagi drugih virov pa lahko povzamemo, da so v knjižnici prednjačila dela, ki so jih menihi uporabljali pri vsakdanjem življenju in verskih obredih. Poleg so bila verjetno tudi teoretična dela s področja teologije, filozofije, medicine in leposlovja. Menihi v Žicah pa niso bogatili knjižnice le s prepisovanjem, ampak je bilo med njimi tudi nekaj vidnih literarnih ustvarjalcev. Tako je na primer Gottfried, žički profes in prior v letih 1302-1314, avtor del Laus Mariae in Oratio carthusiana de corpore Christi. Drugi avtor, ki ga velja omeniti, je Konrad Hainburški, prior samostana v letih 1342-1345; cenili so ga zlasti kot pesnika. Pesnik je bil tudi sobrat Filip, kije v začetku 14. stoletja v nemščini spesnil ep Vita Mariae metrica z nad dva tisoč verzi. Iz druge polovice 15. stoletja je znan brat Matija, kije med drugim zaslovel po prepisih nekega flarilegija iz Aristotela, tekstov cerkvenih očetov in drugih krščanskih piscev. Zgodovino MLINARIC 1982, 23 ss. SANTONINO 1991, str. 87. 29 knjižnice Žičke kartuzije je na podlagi arhivskih virov izčrpno predstavil Jože Mlinaric.104 Okoli leta 1170 je krški škof Henrik ustanovil kartuzijo v Jurkloštru. Tudi tu so se menihi posvečali prepisovanju tekstov in tako skrbeli za rast samostanske knjižnice. V njej so bili poleg običajnih teoloških del tudi spisi frančiškana Bonaventure, Davida iz Augsburga in Henrika iz Suše. Prav tako zasledimo v Jurkloštru tudi nekaj avtorjev izvirnih del. V samostanu je na primer ustvarjal pesnik Sifrid iz Švabske, kije v 13. stoletju med drugim napisal rimano kroniko o vojvodi Leopoldu VI. Babenberžanu, enem od ustanoviteljev samostana. Drugi pomembni pisci, kijih moramo prav tako omeniti, so avtor govorov Odon iz Novare, literarni ustvarjalec Mihael iz Prage ter Nikolaj Kempf. Slednji, ki velja za enega najplodovitejših kartuzijanskih piscev 15. stoletja, je bil v Jurkloštru prior, in sicer v obdobjih med 1447-145 lin 1467-1479, morda pa celo do leta 149.105 Tretjo kartuzijo na slovenskih tleh sta sredi 13. stoletja v Bistri pri Vrhniki ustanovila koroška vojvoda in gospoda na Kranjskem Bernard in Ulrik Spanheimska. Vhod v samostansko biblioteko, ki je bila nad nekdanjo kapiteljsko dvorano, je vodil iz križnega hodnika. V 14. in 15. stoletju, torej v času največjega razcveta kartuzije, je bilo v njej veliko knjig. Kot zanimivost naj povemo, da med njimi niso bile le take, kot jih srečamo v drugih kartuzijanskih knjižnicah, ampak so bila vmes tudi dela s področja kanonskega prava, jezikoslovja in glasbe. V Bistri je nastalo tudi nekaj izvirnih del povezanih predvsem z zgodovino in življenjem redovne skupnosti. Med prepisi je znan likovno bogato opremljen kodeks Avguštinovega dela De civitate dei, ki gaje leta 1347 po naročilu priorja Hermana prepisal in iluminiral brat Nikolaj, verjetno kasnejši bistriški prior. V začetku 15. stoletja je Celjan Herman II. ustanovil še četrto kartuzijo na slovenskih tleh, v Pleterjah. Tudi ta je imela svojo biblioteko ob prezbiteriju nad zakristijo. Če se omejimo le na prvo stoletje po njenem nastanku, moramo ugotoviti, da čas ni bil primeren za njen razcvet. Celjani so izumrli, s tem pa tudi podpora kartuziji, stalno so jih ogrožali tudi Turki. Po inventarjih je ugotovljeno, da so bile v tem času v Pleterjah zlasti knjige za vsakodnevne potrebe. Med pleterskimi kartuzijani, literarnimi snovalci, najdemo Nikolaja Kempfa, po rodu Alzačana, ki je na Dunaju zaključil študij filozofije. V letih 1462 in 1463 je bil predstojnik samostana. Pred tem je nekaj let preživel v Žicah, tja seje iz Pleterij tudi vrnil. V pleterskem samostanu se ni ohranilo nobeno njegovo delo, pač pa jih najdemo v Žicah.107 104 MLINARIC 1991, 466 ss 105 MLINARIC 1991,491 ss 106 107 MLINARIC 1982, 31 s. in MLINARIC 1996, 111 ss. MLINARIC 1982 a, 168 ss. in MLINARIC 1991, 495 ss. 30 Vil. stoletju je iz reda benediktincev nastal nov red in sicer cistercijanL Po pravilih, ki so bila izoblikovana v matični hiši Citeaux, so morali menihi velik del dneva prebiti ob branju in študiju Svetega pisma, cerkvenih očetov in drugih krščanskih avtorjev. Vsaj del redovnikov seje posvečal tudi prepisavanju tekstov. To delo so opravljali le v skriptorijih, posebej določenih prostorih, kjer je morala vladati popolna tišina. Pač pa so njihova pravila prepovedovala pesniti; za kršilca je bila predvidena premestitev v drugo redovno postojanko. Statuti iz leta 1134 določajo, daje morala biti knjižna oprema skromna, brez vsakega razkošja, črke pa enobarvne in ne poslikane. Tega pravila po smrti sv. Bernarda, ustanovitelja reda, niso več upoštevali. Na Slovenskem so bile v srednjem veku ustanovljene tri cisterce. Bolje poznamo fond obeh dolenjskih, zato se bomo pri predstavitvi knjižnic omejili na Stično in Kostanjevico na Krki. Seveda velja tudi za cistercijanski meniški red, daje bilo ustanovno leto samostana tudi začetek njegove knjižnice. V Stični je bila prvotno nameščena v križnem hodniku ob današnjem baročnem vhodu v južno prečno ladjo. Seveda na tem mestu ni naš namen, da bi se ukvarjali z zapletenimi vprašanji provenience stiskih rokopisov, čeprav je ta problematika posredno pomembna tudi za raziskovanje zgodnjega knjigotrštva. K tem vprašanjem se bomo namreč v nadaljevanju še vrnili. Pač pa naj na tem mestu povemo predvsem to, da so bila v stiski knjižnici v srednjem veku že pred izumom tiska prisotna poleg Biblije tudi dela cerkvenih očetov Avguština, Hieronima, v Gregorja Velikega, Ciprijana, Izidorja Seviljskega, Bede Častitljivega in Kasijana. Manjkal ni niti življenjepis sv. Bernarda. V knjižnici je bilo tudi precej knjig s področja zgodovine: med antičnimi avtorji lahko omenimo Salusta, Tacita, Valerija Maksima, Kurcija Rufa in Avrelija Makrobija. Močno je bila zastopana še literatura s področja prava, medicine in farmacije ter nekaterih drugih prirodoslovnih ved. Za kostanjeviško opatijo ne vemo, kje je bil njen prvotni armarij. Vendar pa dajejo ohranjeni srednjeveški rokopisi, ki jih je v primerjavi s stiškimi sicer zelo malo, kljub vsemu dober vpogled v nekdanji fond knjižnice. Tu so bila redovna pravila, sklepi generalnih kapitljev, koledar, papeški privilegiji, govori za postni čas, izvlečki iz Zlate legende Jakoba iz Varazze, Dialogi Gregorja v Velikega in zapisi teološkega kompendija Huga iz Strasbourga. Čeprav nimamo neposrednih dokazov, pa lahko predvidevamo, da so bila tudi v Kostanjevici dela z drugih področij, oziroma daje bil sestav knjižnice podoben kot v Stični. V obeh cistercah so nedvomno živeli široko razgledani možje, ki so se zanimali za sodobne filozofske tokove in naravoslovje. Žal pa ne vemo, če so bili med njimi poleg prepisovalcev tudi avtorji tekstov. Da to ni nemogoče, velja na tem MLINARIC 1995,851 ss. 31 mestu opozoriti le na Janeza Vetrinjskega, opata v koroški cisterci med leti 1312 in 1345, kije bil eden najodličnejših zgodovinskih piscev 14. stoletja.109 Pri pregledu bibliotek, ki so jih imeli samostani na naših tleh v srednjem veku, smo v tretjo skupino uvrstili dominikance, minorite in frančiškane. To so bili redovi, ki so vsaj na začetku poudarjali svoje uboštvo in so veljali v tedanji meščanski družbi za zelo priljubljene. Znani so bili po svojih pridigah, kasneje pa tudi po izobraževanju. Le za samostanskimi zidovi dominikank (npr. v Velesovem, na Studenicah in v Marenbergu) so si lahko dekleta iz plemiških družin pridobila osnove branja in pisanja. Čeprav obstaja nekaj študij o naših minoritskih in frančiškanskih bibliotekah,110 pa je v njih starejše gradivo le skromno predstavljeno. Vzrok za to so pomanjkljivi viri. Bruno Hartman sicer predpostavlja, da so morali imeti mariborski minoriti, pri katerih je bila v samostanu tudi šola, vsaj priročno knjižnico, kaj več pa je seveda težko reči.111 Nekaj podatkov imamo za dominikance, ki so intenzivno gojili prepisovanje. Nune z Velesovega so na primer slovele po lepoti svojih prepisov, saj jih uvrščajo takoj za stiškimi rokopisi. Vemo, da so imeli dominikanci na Ptuju lastno knjigoveznico. V fondih samostanskih knjižnic je bilo poleg osnovnih obrednih in verskih knjig tudi veliko del, ki so jih uporabljali predvsem pri dušnopastirski službi med ljudmi. Iz zgodnjega obdobja dominikanskih samostanov ne poznamo nobenega izvirnega teksta, ki bi nastal na naših tleh.112 Iz zadnjih desetletij 15. stoletja imamo nekaj poročil tudi o cerkvenih nesamostanskih knjižnicah. Santonino je na primer takole opisal dragocenosti, ki jih je videl v Kranju: " V tej cerkvi boš videl več kot šestnajst srebrnih kelihov, srebrn in pozlačen tabernakelj, nenavadno velik in silno težak, vreden sedemsto dukatov, prav tako tudi srebrne križe in več relikvij svetnikov v srebrnih relikvij arij ih, pa tudi razne knjige in veliko dragocenih parametrov: ni vse to bi bilo kar primeren okras kateri koli stolni cerkvi. " Pečat temu bogastvu je nedvomno vtisnil v začetku 15. stoletja župnik Kolman iz nižjeavstrijskega Mannsvvortha, plemič, ki je veljal za naj odličnejšega duhovnika svojega časa na Kranjskem in je bil strasten ljubitelj umetnosti. V srednjem veku so na slovenskih tleh nastale tudi prve grajske knjižnice. Žal lahko navedemo nekaj konkretnejših podatkov le o biblioteki Turjačanov, ki je začela nastajati že v srednjem veku. Iz 14. stoletja je imela pet, iz 15. stoletja pa devet rokopisov. Razdelitev in popis njene vsebine poznamo po katalogu, ki gaje leta 1659 naredil Janez Ludvik Schonleben. Omenjena so dela s področja 109 MLINARIC 1995 a, 227 ss. 110 DOLAR 1993, 45 ss.; Angelik Tominec, Pregled zgodovine frančiškanov med Slovenci, Cvetje z vrtov sv. Frančiška 43, 1926, 36 ss.; Jakob Emeršič, Minoritska knjižnica. - V: Minoritski samostan na Ptuju 1239-1989 (Ptuj, Celje 1989) 365 ss. '"HARTMAN 1992, str. 189. 1,2 MLINARIC 1997,221 ss. 113 SANTONINO 1991, str. 41. 1,4 Dušan Kos, Kdor z mesto ne trpi, naj se z mestom ne krepi (Ljubljana 1998) str.86. 32 teologije, prava, politike, zgodovine, filozofije, medicine, matematike, humanističnih ved in filologije.115 Danes imamo nekaj več podatkov tudi o usodi Auerspergove biblioteke oziroma njenega fonda. Do nedavna je namreč veljalo mnjenje, da so bile knjige prepeljane v Ameriko in delno vključene v washingtonsko Kongresno knjižnico, v resnici pa so bile šele junija 1982 in maja 1983 razprodane na dražbah firme Sothebv v Londonu. Ta ugotovitev je pomembna, saj je bilo mogoče na podlagi prodajnih katalogov deloma rekonstruirali njen fond. O rokopisih sicer ni podatkov, pač pa je opisanih kar 50 inkunabul, ki so bile tiskane v Italiji in Nemčiji.116 Temu lahko dodamo še to, da hrani osem pomembnih del iz nekdanje Turjaške knjižnice Britanska biblioteka v 117 Londonu. O knjižnih zbirkah naših drugih srednjeveških gradov pa žal nimamo podatkov. Ob prvih posvetnih knjižnicah si moramo najprej zastaviti vprašanje, kje si je plemstvo in kasneje tudi meščanstvo pridobilo osnovno znanje, daje lahko knjige sploh uporabljalo. Omenili smo že šole za plemiška dekleta pri dominikankah v Velesovem, Studenicah in Marenbergu. Tam namreč niso vzgajali le bodočih redovnic, ampak tudi dekleta, ki so za samostanskimi zidovi prejela osnovno izobrazbo in verski pouk, kasneje pa so se vrnila v domače okolje.118 Tudi cistercijani so imeli v okviru svojih podružnic šole, vendar so bile namenjene le bodočim članom reda.119 Sicer pa so meščani od 13. stoletja naprej uvideli, da jim lahko le izobraževanje omogoči napredek. Osnovna znanja kot so branje, pisanje in preračunavanje denarja so si dečki pridobili v elementarnih mestnih šolah. Največkrat jih srečamo ob cerkvah, čeprav so bile podrejene mestnim oblastem. Na Slovenskem imamo podatke za okoli 40 takih šol, kjer so poučevali duhovniki, redovniki in poklicni učitelji. O višjem šolstvu pa v srednjem veku pri nas še ne moremo govoriti, čeprav bi lahko v šoli za klerike, ki je bila že pred letom 1461 ustanovljena v Gornjem gradu, videli tudi zametke takega izobraževanja. Sicer pa je znano, da so si nekateri meščanski in plemiški sinovi pridobili tudi visoko izobrazbo ter postali duhovniki, pravniki in zdravniki. Študij so torej nadaljevali na najstarejših evropskih univerzah. Prva je bila ustanovljena leta 1119 v Bologni, sledile pa soji Pariz 1150, Oxford 1167, Salamanca 1249, Praga 1348, Dunaj 1365 in Heidelberg 1386, da naštejemo le tiste, ki so bile za nas najvažnejše. Po tem, ko smo na kratko podali sliko naših srednjeveških knjižnic, si oglejmo še to, kako je rasel njihov fond. Podatki, čeprav skromni, so namreč 115P1VEC-STELE 1971, 94 s. ,16RE1SP 1989 a, 37 ss. ,17BIRCHER 1995, 285 ss. 118 MLINARIC 1997,231 ss. 1,9 MLINARIC 1996 a, 257 ss. 120 Fran Zvvitter, Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918. - V: Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani (Ljubljana 1969) 13 ss. 33 zanimivi za srednjeveško knjigotrštvo. Predmet trgovanja je bil v tem času kodeks, torej rokopisna knjiga, šele v zadnjih desetletjih 15. stoletja pa tudi inkunabule, kijih bomo obravnavali posebej. Samostani so imeli skriptorije, kjer so knjige prepisovali, predvsem za lastno uporabo, saj je bilo treba obredne knjige zaradi dolgotrajne uporabe sčasoma zamenjati. Vendar pa so večkrat pisali knjige tudi po nareku, tako daje lahko hkrati nastalo več izvodov istega dela. S tem seveda niso zadovoljevali le svojih potreb, ampak so s prepisi zalagali tudi druge samostane, običajno istega 191 jo reda. Zlasti za kartuzijane je bilo značilno, da matična hiša ni dala menihom, ki so se odpravili ustanovit novo redovno postojanko, za popotnico le knjižni zaklad, ampak je za rast tega fonda tudi vnaprej skrbela. Pomemben doprinos k fondom bibliotek so dodali tudi sami člani redovnih skupnosti. V okviru enega reda so se pogosto premikali iz postojanke v postojanko, seboj pa so jemali tudi knjige, in sicer kot dar ali na posodo. Prav izposojene knjige pa so večkrat privedle do sporov med posameznimi samostani, saj je prišlo do odtujevanja rokopisov, ki so ga morali reševati generalni kapitlji; menihom, ki niso vračali knjig, so grozili celo z 1 99 izobčenjem. Klasičnega knjigotrštva, kakršnega smo poznali v antiki, med samostani ni bilo, pač pa imamo nekaj skromnih podatkov, ki govore, daje trgovina le obstajala. Za razkošno okrašeno Biblijo v dveh zvezkih, ki jo je prepisala Diemund von Wessobrunn, je njen samostam leta 1074 dobil posestvo v Persinberchu. Kot drugi primer lahko navedemo cistercijanski samostan Wasserler, kije imel finančne težave in je leta 1309 prodal Sveto pismo v štirih zvezkih za 16 mark srebra. Nekaj posameznih primerov prodaje iz 13. stoletja • • 195 poznamo tudi iz severne Italije. O neke vrste knjigotrštvu lahko govorimo tudi v primerih, ko so posamezni samostani za prepisovanje tekstov najeli potujoče mojstre. Kot so pokazale najnovejše analize, so na primer znane Stiske rokopise ustvarili taki obrtniki, ki so s seboj prinesli tudi predloge. Notico o kupovanju knjig zasledimo tudi med arhivskimi viri samostana v Bistri. Ko so konec 15. stoletja po požaru obnovili tamkajšnjo cerkev, je škof Niscimbenus posvetil dva oltarja, vernikom obeh spolov pa delil odpustke, če 197 so se udeleževali daritev ter posebej darovali za knjige. 121 MLINARIC 1982, str. 24. 122 MLINARIC 1982, str. in MLINARIC 1991, str. 468. 123 WIDMANN 1975, str. 30. ,24KRIEG 1953, str. 15. 125 Donatella Nebbiai-Dalla Guarda, / documenti per la storia delle biblioteche medievali (secoli 1X-XV) (Roma 1992) 37 ss. 126 GOLOB 1992, 158 ss. Leta 1994 je Slovenska knjiga izdala obsežno monografijo o stiskih rokopisih (cfr. GOLOB 1994), ki je bila dve leti kasneje prevedena tudi v angleščino. 127 MLINARIC 1996, str. 122. 34 Vzrok zakaj ni bilo v srednjem veku razvitega knjigotrštva, moramo vejetno iskati v odklonilnem odnosu cerkve do trgovskega poklica. Trgovec pri svojem delu obogati na tuj račun, prodaja lahko tudi blago sumljive kvalitete. Razen tega pa sodijo knjige med tiste dobrine, ki jih je želela cerkev nadzorovati tudi po vsebinski plati, kar ob razvitem knjigotrštvu zanesljivo ne v bi zmogla. Šele v 14. in 15. stoletju seje ta odnos delno spremenil, kar je imelo za posledico, da so vzniknili številni knjigotrški centri v takratnih univerzitetnih mestih. Med študenti, ki so iskali znanja na raznih univerzah po Evropi, je bilo tudi veliko mladih iz naših krajev. Primorce so privlačile zlasti visokošolske ustanove v mediteranskih deželah, na primer v Padovi in Bologni, medtem ko so bili za Korošce, Štajerce in Kranjce zanimivi predvsem Dunaj, Praga in ostala nemška univerzitena mesta. Znane so številke za Dunaj, kjer je med leti 1377 in 1450 je študiralo kar 2271 študentov iz naših krajev. V univerzitetnih središčih si niso pridobili le formalne izobrazbe, ampak so se tu srečali tudi s knjigami. Za čas, ko pri nas knjigotrštva praktično še ni bilo, smemo predpostavljati, da so knjige na Kranjsko prinesli prav intelektualci, ki so obiskovali takratna evropska univerzitetna mesta. 128 Anton Ožinger, Študenti iz slovenskih dežel na Dunajski univerzi v poznem srednjem veku (1365-1518), Kronika 23, 1975, 149 ss. 35 6.0 PRVI TISKI Podobno kot rokopisi so se širile tudi inkunabule, torej tiski, ki so nastali v 15. stoletju. Po svoji obliki in strukturi so sprva zelo podobni rokopisom, saj imajo praviloma še vedno ročno okrašene inicialke. Vendar pa je novi način razmnoževanja knjig hitro hitro izpodrival starega. To lahko sklepamo tudi na podlagi Santoninovega opisa knjižnice Žičke kartuzije, kjer pravi, da v njej prevladujejo s trsom pisana dela in ne tiskana, kot je to danes (leta 1487) v navadi.129 O inkunabulah obstaja izčrpna literatura. Tako imamo o prvotiskih izdelane natančne bibliografije, ki vsebujejo poleg provenience tudi marsikatero oznako o nekdanjih lastnikih knjig. Temeljni popis za Slovenijo je v sodelovanju s Hrvatom Josipom Badaličem izdelal Alfonz Gspan, nekaj dopolnil pa sta kasneje prispevala še Primož Simoniti in Branko Berčič. Na podlagi teh raziskav lahko ugotovimo, daje bilo v Sloveniji iz 15. stoletja najmanj 888 tiskanih del in sicer v 1061 izvodih. Od tega števila hranijo danes slovenske biblioteke 847 inkunabul. Ce si ogledamo najprej vsebino prvih tiskanih del, potem lahko rečemo, da so zajeta zelo različna področja. Prevladujejo seveda dela s filozofsko in religiozno tematiko; med slednjimi je najštevilnejša zbirka Biblij v različnih izdajah, pogosta pa so tudi druga liturgična dela. Bogat je izbor filozofsko-religioznih del: od pridig do knjig pomembnih cerkvenih piscev, med katerimi je največ izdaj Tomaža Akvinskega. Posvetna filozofska dela se ukvarjajo predvsem z Aristotelovo filozofsko mislijo. S področja zgodovine moramo omeniti nekatere antične avtorje, na primer Apijana, Kurtiusa Rufusa, Plutarha, Tita Livija, prav tako pa tudi pisce sodobnih zgodovinskih del (npr. Jac. Phil. Foresti de Bergamo). Pravo je zastopano z vsemi najpomembnejšimi teoretičnimi deli srednjega veka, ob njih pa so tudi juridični priročniki. Med leposlovjem prevladuje klasična latinska književnost, v knjižnici Janeza Krstnika Seebacha pa so bile tudi Petrarcove pesmi. Prirodoslovne vede so po številu knjig sicer skromno zastopane, vsebinsko pa segajo na področje medicine, farmacije, astronomije in matematike. Glede na vsebinsko strukturo inkunabul, ki so znane iz Slovenije, lahko rečemo, da se le-ta v ničemer ne razlikuje od strukture tiskanih knjig 15. stoletja drugod po Evropi. Iz tega sledi, da so tudi pri nas veljali podobni pogoji 129 SANTONINO 1991, str. 87. 130 GSPAN & BADALIČ 1957; Primož Simoniti, Še nekaj inkunabul v slovenskih knjižnicah. - V: Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice 1 (Ljubljana 1974), 55 ss; BERČIČ 1982, 23 ss. 36 ponudbe in povpraševanja in daje bila Slovenija že ob koncu srednjega veka del skupnega srednjeevropskega založniškega in knjigotrškega področja.131 Pomembna je tudi analiza provinience naših inkunabul. Največ jih je bilo natisnjenih v Italiji (44,9 %) in Nemčiji (42,9 %), ostale dežele pa so zastopane le z 12,2 %. Podobno strukturo ugotavljata Gspan in Badalič tudi za hrvaški fond. Med tiskarskimi centri, odkoder so prišle k nam knjige, so med italijanskimi na prvem mestu Benetke, sledijo pa Rim, Milano, Bologna, Pavia. Med nemškimi kraji so pomembni Strasbourg, Niirnberg, Augsburg, Basel, Koln in Ulm. Našteli smo le tiste tiskarske centre, ki so zastopani z več kot desetimi knjigami. Ob naši zbirki inkunabul se zastavlja vprašanje, katere od njih so bile na območju današnje Slovenije že v 15. stoletju. Gspan je na podlagi srednjeveških vpisov ugotovil, daje to možno trditi le za 38 zvezkov. Zanesljivo jih je bilo veliko več, ker pa se iz tega obdobja ni ohranil noben katalog, točnega števila seveda ni mogoče ugotoviti. Sicer pa so prihajale k nam inkunabule tudi v kasnejših stoletjih. V 19. in 20. stoletju so jih kupovali zlasti bibliofili, da v omenimo le Žigo Zoisa, Jožefa Kalasanca Erberga, Jerneja Kopitarja, Ludvika Gutmannsthala, Frana Kosa in Bohuslava Lavičko.133 14 -g 12 -I 10 - 8 - 6 - 4 - 2 SI. 6. Inkunabule v Turjaški knjižnici po tiskarskih krajih. 1 GSPAN & BADALIČ 1957, 38 ss. 2 GSPAN & BADALIČ 1957, 51 ss. 3 GSPAN & BADALIČ 1957, 37. ss. 37 Zanimiva je analiza tiskarskih provenienc inkunabul, ki smo jo naredili za štiri privatne knjižnice, v katerih je bilo večje število primerkov. Najprej si oglejmo biblioteko Turjačanov, ki je začela nastajati že v 14. stoletju. V njej je bilo po Radicsevem popisu iz leta 1863 vsaj 25 inkunabuL Diagram kaže, da jih je bilo več kot pol natisnjenih v Benetkah. Druga zbirka je bila nekoč last nekega magistra Udalricusa Tevfelderja,134 ki jo danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Glede na njeno strukturo (od 26 inkunabul jih je bilo kar 22 tiskanih v Rimu) lahko sklepamo, daje študiral v Italiji. SL 7. Inkunabule iz knjižnice Udalricusa Tevfelderja po tiskarskih krajih. Nadalje je zanimiva knjižnica ljubljanske meščanske družine j uri sto v Zaulov (Cavli, Schaulus). Po vsebini je izredno homogena, vsebuje pa predvsem dela s področja prava, vmes je le nekaj leposlovja. Med tiskarskimi kraji so zopet na prvem mestu Benetke. Precej pestra po tiskarski provenienci je biblioteka Janeza Krstnika Seebacha (16. stoletje), ki gaje Maks Miklavčič označil za zbiralca rokopisov in inkunabuL135 Med 74 prvotiski jih je 21 izšlo v Benetkah, 13 v Kolnu in 10 v Rimu. SIMONITI 1979, str. 55. Maks Miklavčič, s. v. Seebach Peter. - SBL 3, zv. 10, 1967, 268 ss. 38 SI. 8. Inkunabule iz knjižnice juristov Zaulov. SI. 9. Inkunabule iz biblioteke Janeza Krstnika Seebacha po tiskarskih krajih, na razpredelnici ni desetih mest, kjer je bila tiskana le po ena knjiga. 39 Ob teh privatnih bibliotekah dodajmo še strukturo inkunabul, ki so danes v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Čeprav je zelo težko ugotoviti, kdaj so knjige prišle v to redovno hišo, saj obstojijo dokumenti, ki govore, da so prejeli kar nekaj knjig iz opuščenih postojank (npr. Senj, Gradac), je struktura provenience zelo zanimiva. Poleg beneških tiskov so z več izvodi zastopani še Strasbourg, Nurnberg, Basel in Augsburg. SI. 10. Inkunabule po kraju tiska, ki so v ljubljanskem Frančiškanskem samostanu; na razpredelnici ni devetih krajev, kjer je bila tiskana le po ena knjiga. Teh pet knjižnih sklopov smo prikazali na diagramih zato, ker analiza tiskarskih provenienc, ki stajo za celotno zbirko inkunabul v svojem delu predstavila Gspan in Badalic, za ugotavljanje knjigotrških tokov ne daje dovolj jasne slike. Iz naših preglednic, ki smo jih naredili za pet izbranih knjižnic, pa lahko ugotovimo, da so takratni izobraženci kupovali knjige predvsem v bližnjih Benetkah in drugih središčih Italije. To ugotovitev potrjuje tudi primerjalni prikaz med knjižnicami samostanov Stične, Bistre, Kostanjevice in Žič. Povsod so namreč na prvem mestu knjige tiskane v Benetkah, sledijo pa Nurnberg, Basel, Augsburg in Milano.136 MLINARIC 1988, 73 ss. 40 Inkunabule so v začetnem obdobju tako po svojem izgledu, kot tudi po načinu distribucije zelo podobne rokopisnim knjigam. Prvi tiskarji so bili hkrati založniki in so skrbeli tudi za razširjanje tiskovin. Šele proti koncu 15. stoletja pa dobimo prve prave knjigotržce. Med najstarejšimi je Joannes Rvnmann (Reinmann), rojen leta 1460 v Ohringenu na Wurtenberškem. Med leti 1486 in 1490 je bil popotni trgovec s knjigami, nato pa se je ustalil v Augsburgu, kjer se je ukvarjal z založništvom. Kot zanimivost naj omenimo, daje dal leta 1513 pri Rvnmannu natisniti svoje filozofsko delo Comentarii inparvulum philosophiae naturalis Matija Hvale (Qualle) doma z Vač. Pomembno vlogo pri razširjanu tiskovin so imeli tudi sejmi, saj so na njih pogosto postavili svoje stojnice knjigotržci. Prav tako ne moremo mimo knjigovezov, ki se niso ukvarjali zgolj z vezavo knjig, ampak so pogosto skrbeli tudi za njihovo prodajo. ,37WIDMANN 1975, 49 ss. 138 DIMITZ 1875, II, str. 67 in SIMONITI 1979, 178 ss. 41 7.0 POSEBNE OBLIKE KNJIGOTRŠTVA 7.1. Krošnjarji Prodaja dobrin od vrat do vrat, je bila znana že v antiki, vsaj v 5. stol. pred Kr. pa so na ta način razširjali tudi pisano besedo. V Aristofanovi komediji Ptiči prinese kramar na prodaj v Kukavičji grad najnovejše zakone.139 Tudi Dionizij iz Halikarnasa, grški zgodovinopisec in govornik, kije živel je v 1. stol. pred Kr., je zapisal, da so bili v Grčiji potujoči knjigotržci že v 4. stol. pred Kr.140 Iz srednjeveškega obdobja o takem trgovanju s kodeksi nimamo konkretnih primerov. Pač pa se praktično hkrati z izumom tiska pojavijo tudi popotni knjigotržci. Eden najstarejših, kijih poznamo po imenuje že omenjeni Johannes Rvnmann (Reinmann), kije med leti 1486 in 1490, preden seje ustalil v Augsburgu, prodajal knjige od vrat do vrat.141 Na krošnjarje s tiskanim blagom pravi knjigotržci niso gledali vedno prijazno. Ta način trgovanja seje namreč razvil ob tradicionalni trgovini, zato so krošnjarji delovali predvsem na deželi, v krajih, ki so bili oddaljeni od večjih središč. V mestih so se držali na obrobju. S svojo pojavo, večkrat so bili vpadljivo oblečeni, vpili pa so tudi gesla iz vsebine knjig, so prinašali svetel žarek v pust vsakdan večinoma skromnih bralcev. Krošnjarjev cilj je bil, najti vedno pravo literaturo za kupca. Tako so ponujali koledarje, almanahe, ceneno branje, lesoreze, gravure, molitvenike in abecednike. Knjige so nosili v košarah ali spete z vrvmi, proti dežju pa so jih zaščitili s platnenimi ovoji. Opravljali so pionirsko delo pri razširjanju literature med ljudstvom zlasti v tistih krajih, kjer ni bilo ustaljenih knjigarn.143 Kot reklame so uporabljali plakate, ki veljajo za najstarejše oblike popisov knjižnih zalog, znane že iz 15. stoletja.1 Popotne knjigotržce so sodobniki večkrat upodobili. Tako lahko na jedkanici, ki jo je leta 1588 ustvaril Jost Amman, vidimo gosposko oblečenega moža, ki ponuja grafike, knjižice in letake, tiskan list ima zataknjen celo za Drugo dejanje, štirinajsti prizor. I40WIDMANN 1975, str. 13. 141 WIDMANN 1975, str. 49. 142 Kako poimenovati prodajalce, ki so hodili od vasi do vasi, od župnišča do župnišča in od gradu do gradu, ni enostavno vprašanje. Kramarji ni najbolj primeren izraz, kajti zanje je značilno, da postavljajo stojnice po sejmih, prodajajo pa cesto manjvredno blago, kar v tistem času tiskovine niso bile. Znanje francoski izraz "colporteur", ki so ga v svoj besednjak prevzeli Nemci in deloma tudi Angleži. Ker ga lahko prevedemo v slovenskega krošnjarja, sem se odločila zanj, čeprav, prav tako kot kolporter, izraža predvsem način nošnje ponujanega blaga. Delitev dela med kramarji in krošnjarji ni bila nikoli strogo ločena, saj so tudi slednji obiskovali sejme, če so le bili na njihovi poti. 143 Ernst Greiner, Der Reisebuchhandel. - V: Handbuch des Buchhandels IV (V/iesbaden , Gutersloh 1977), 162. ss. inTAUBERT 1966,1,96 ss. ,44RICHTER 1965, str. 12. 42 klobukom. Podoben prizor je upodobljen na oljni sliki neznanega avtorja iz leta 1623, ki jo hrani pariški Louvre. Annibale Carracci (1560-1609) pa je prodajalcu na košaro s knjigami obesil značilno oblikovane ABC tablice, ki so jih uporabljali otroci v šolah. Kakšno zanimanje je bilo za tiskovine po vaseh, si lahko predstavljamo tudi ob grafiki Johanna Conrada Seekatza, kije nastala okoli leta 1766: vsa družina seje zbrala pred kmečko hišo in lista po trgovčevem blagu.146 Kdo so bili krošnjarji, ki so hodili po Evropi? Sprva jih je največ prihajalo s Škotske, od tam pa seje njihova trgovska mreža razširila najprej v sosednjo Anglijo in nato prek Kanala oziroma Baltika na kontinent. Ob Škotih so seveda krošnjarili tudi pripadniki drugih evropskih narodov. Zanimivo je, da so na ta način v času od 16. do 18. stoletja trgovali s knjigami v glavnem protestantje. Niso se izogibali katoliških dežel, še več, tam so ponujali celo knjige s teološko in versko tematiko. Šele v 18. stoletju so v teh predelih prevzeli krošnjarstvo s pisano besedo katoličani. Iz mesta Briancona in njegovega zaledja, visoko v Alpah na francosko italijanski meji, je v 18. stoletju znanih prek 120 knjigotržcev, ki so svojo poklicno pot začeli večinoma kot krošnjarji. Potem ko so se ustalili, so odprli knjigarne po vsej Franciji, Španiji, na Portugalskem, Nizozemskem in v Italiji med Rimom in Neapljem. Enega izmed njih je pot vodila celo v daljno Brazilijo.147 Krošnjarji so bili po eni strani spoštovani ljudje, saj so govorili več jezikov: največkrat poleg nemščine še angleško, francosko in špansko, pa tudi madžarsko in flamsko. Brez njih je bilo v odročnih krajih težko priti do literature, papirja in pisalnih potrebščin. Zato so bili dobrodošli gosti pri plemstvu in duhovščini, kije živela na podeželju. Po drugi strani so jih pogosto vtikali v ječe, češ da so zanetili požare in kradli. Tudi knjige, ki so jih nosili, oblastem niso bile vedno povolji. Vemo, da so s krošnjarjenjem v 18. stoletju prodajali sicer prepovedana dela Voltaira, Rousseauja in Montesquieuja. V 19. stoletju je bila, vsaj kar se vsebinske strukture tiče, ponudba še bolj problematična. Ze sredi 15. stoletja so začeli prihajati tuji kramarji in krošnjarji tudi v slovenske dežele. V aktu cesarja Maksimilijana I, kije bil izdan 4. aprila 1510, je namreč omenjeno, da Skoti in podobni trgovci potujejo povsod po njegovih vojvodinah in deželah, ter da prodajajo svoje blago in začimbe, ki pa so po večini slabe kakovosti. Obiščejo vsak grad, trg, vasi, gostilne in zaselke. Ce 145TAUBERT 1966, II, str. 25. 146 TAUBERT 1966, II, str. 33, 45 in 125. ,47FONTAINE 1996, 208 ss. ,48FONTAINE 1996, 50 ss. 149 Prodajali so namreč tudi pornografske in podobne knjige. Cfr. SARKOWSKI 1982, 221 ss. in SCHEIDT 1994. 150 Božo Otorepec & Dragan Matic, Izbrane listine Zgodovinskega arhiva Ljubljana (1320-1782), Gradiva in razprave 19, 1998) 85 ss. 43 44 so ponujali tudi knjige, žal ne vemo. Konkretne podatke o krošnjarjih, ki so po kranjskih gradovih nosili knjige, pa imamo iz druge polovice 16. stoletja. Tako je nek mlad knjigovez iz Kranja prenašal tudi pretestantske knjige v slovenščini. V Istri je leta 1563 ponujal knjige od župnika do župnika bolehen, a pobožen mož, medtem ko je v Ljubljani leta 1579 prebival krošnjar Christoph, kije tudi prodajal knjige. SI. 11. Valvasorjeva upodobitev gradu Stermol s krošnjarjem (iz Topographia Ducatus Carniolae modernae (1679). 15IRADICS 1881, str. 75. 152RADICS 1881, str. 75. Kot vemo, je bilo le nekaj slovenskih protestantskih knjig tiskanih v Ljubljani, večino pa so morali do kupcev oziroma naročnikov prepeljati iz nemških dežel. Po kakšnih trgovskih poteh so jih pošiljli v podrobnostih ni znano, vendar so zelo verjetno pomembno vlogo v prvem obdobju odgrali knjigotržci na Koroškem. Tako na primer vemo, daje Nicola Biihler, beljaški meščan, kupil oziroma naročil 233 izvodov knjige Articuli oli Deili, te prave stare Vere Kerszhanske (1562) in 200 izvodov pesmarice Ene duhovnepeisni, katere so skusi Primosha Truberia uta slauenskijesik istolmazhene (1563).153 Nadaljne poti do kupcev so najbrž v veliki meri opravili krošnjarji. Daje moralo biti trgovanje s knjigami v 16. stoletju dokaj razširjeno, lahko razberemo tudi iz poročila oglejskega vizitatorja, kije po patriarhovem naročilu leta 1581 obiskal slovenske dežele. Zapisal je, da vsi duhovniki berejo slovenske svetopisemske prevode, po njih pridigajo, ter da je na stotine izvodov je po župniščih.154 Se bolj zapleten je bil način razpečevanja Dalmatinove Biblije, kije izšla že v času, ko protestantizem v nekaterih deželah ni bil več v milosti. Radisc predpostavlja, da je pri transportu iz Witemberga do Ljubljane sodelovalo W veliko število trgovskih posrednikov. 155 Prevažali sojo v sodih, kar pa samo po sebi še ne pomeni, da so na ta način prikrivali pravo vsebino pošiljk. Prenašanje knjig v sodih je bila namreč v 16. stoletju običajna oblika transporta, kar lahko vidimo tudi na takratnih upodobitvah.156 Seveda pa moramo upoševati, da so knjige takrat običajno prodajali nevezane oziroma jih je knjigovez zvezal šele po nakupu po želji kupca. Razpečevanje prve slovenske Biblije je trajalo dobro leto, tako da so šele v leta 1585 vsi izvodi dosegli naročnike. Zanimivo je, da ni poročil, da bi bil kakšen izvod zaplenjen. Knjiga je stala 3 goldinarje in 30 i en krajcarjev, vezana pa goldinar več. Razlika v ceni je šla verjetno tudi na račun transporta, saj je bilo vezane knjige težje prenašati. Razpečevanje do posameznih naročnikov so verjetno prevzeli krošnjarji. Čeprav je nadvojvoda Ferdinand februarja 1609 odredil, da tujim kramarjem in krošnjarjem ni dovoljeno prodajati drugod kot na javnih letnih sejmih, takega načina trgovanja ni bilo moč preprečiti. S knjigami so krošnjarili pri nas tudi v 17. stoletju, večinoma pa so ta posel opravljali protestantje. Tako je ohranjeno poročilo, daje 11. avgusta 1611 nizozemski knjigotržec Philippus Bawer prodal škofu Hrenu med drugim knjigo o orožju, več grafik ter knjigi Belarminus cont. Reges Angliae in B. Virginis Sodalitas teutsch}59 Obiskovali so tudi gradove. Na Valvasorjevi podobi gradu Stermol je 153 BUČAR 1911, 286 ss. 154 Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda (Celje 1911), 636. 155RADICS 1881, str. 81. 156 cfr. slika iz leta 1543, TAUBERT 1966, II, str. 21. ,57GLAVAN 1994, str. 10. 158 Listina je bila izdana 20. februarja 1609 v Gradcu, cfr. Božo Otorepec & Dragan Matic, Izbrane listine Zgodovinskega arhiva Ljubljana (1320-1782), Gradiva in razprave 19, 1998, 131 ss. 159 A. Dimitz, Historische Notizen aus den im Museal-Archive aufbevvahtren Kalendern des Boschofes Th. Hron, Mittheilungen des historisehen Vereines ftir Krain 17, 1862, str. 87. 45 namreč upodobljen krošnjar, ki na ukrivljenem hrbtu najverjetneje tovori knjige. Vendar pa trgovina le ni bila tako razvejana, da bi dosegla vsak zaselek. To lahko razberemo iz pisma baronice Ester Maksimilijane Coraduzzi, kije živela konec 17. stoletja v Koči vasi na Notranjskem, in je prosila hčerko, naj ji iz Trsta pošlje papir, artikel, ki so ga krošnjarji sicer vedno prodajali skupaj s knjigami. V 18. stoletju so prihajali k nam krošnjarji z Nizozemske. Najpogosteje so ponujali koledarje, udeleževali pa so se tudi letnih sejmov. Dva izmed njih poznamo celo po imenu; to sta bila Lorenz Mrak in Paul Tanzmann.161 Vendar pa je hotela cesarska oblast vzpostaviti večji nadzor nad takim širjenjem knjižnega gradiva. Zato je med leti 1766 in 1782 izdala na Kranjskem uredbe, ki prepovedujejo trgovcem s slikami razpečevanje knjig. Uvedena je bila tudi obvezna cenzura. Se strožja postava je bila izdana sredi 19. stoletja. V tem predpisuje bilo posebej zapisano, da po hišah ni dovoljeno prodajati cele vrste artiklov, med katerimi so posebej naštete tudi bukve, pesmi, koledarji in slike.163 Kljub odredbam pa krošnjarstva s knjigami niso mogli zatreti. Eden najzanimivejših popotnih trgovcev je bil koroški bukovnik Anton Suster Drabosnjak. Tiskal in prodajal je svoje in tuje nemške knjige po 15 in 20 krajcarjev. Omenimo naj abecednik, ki gaje sam sestavil, preproste molitvenike, pa tudi literaturo, zaradi katere so ga oblasti preganjale in večkrat zaprle. Prepovedali so mu tudi literarno delovanje in kupčijo s knjigami. Vendar pa se Drabosnjak na prepovedi ni oziral. O svojih težavah z oblastmi je namreč uspel ilegalno izdati celo knjižico.164 V Drabosnjakovem delovanju se dobro odražajo težave in predvsem poslanstvo krošnjarjev, ki so skozi stoletja širili pisano besedo med ljudmi. 7.2. Sejmi Trgovci, kramarji in delno tudi krošnjarji so svoje stojnice postavljali na sejmih. V visokem srednjem veku so bila glavna trgovska središča v mediteranskih mestih, predvsem Benetkah, Genovi, zaradi začimb pa so postala interesantna tudi ob Atlantiku ležeča portugalska mesta ter Antvverpen, kjer je bilo moč dobiti tako srednjeevropsko kot tudi kolonialno in angleško blago. V Franciji je postal trgovski center Lyon, medtem ko so se v Nemčiji v pomembna trgovska središča razvili Frankfurt, Leipzig in kasneje Nurnberg. V 16. stoletju 160 Slovenska plemiška pisma (Trst 1980) str. 71. 161 RADICS 1881, str. 87. 162 Alphabetisch-Sinoptischer Auszug aller se it Jahr 1755, bis letzten Oktober 1783, an die kranerische Kreisamter erlassenen hochsten Resolutionen, Verordnungen, und Befehlen (Laibach s.a.). 163 Novice 10, št. 104 (29.12.) 1852, 413 s. 164RElSP1966a, 10 ss. 46 so bile pomembno tržno blago tudi knjige, saj ocenjujejo, da so jih v tem obdobju natisnili med 140 in 200 milijoni. Razmah knjigotrštva je botroval tudi nastanku prvih specializiranih knjižnih sejmov.165 Na sejmu v Frankfurtu so prodajali drobne tiskovine, predvsem igralne karte in grafike že leta 1427, torej pred izumom tiska s premičnimi črkami. V nekaj desetletjih naj bi zaradi te tradicije v mestu ob Majni dobil domicil prvi knjižni sejem. Že leta 1478 so namreč poleg frankfurtskih meščanov Conrada Henckisa in Fusta na sejmu sodelovali tiskar in založnik Anton Koberger iz Niirnberga, Johann Amberbach iz Basla in Peter Schoffer iz Mainza, do konca 15. stoletja pa so se ga pričeli udeleževati tudi tiskarji in knjigotržci iz drugih evropskih mest. Prihajali so iz Strasbourga, Hagenaua, Augsburga, Speverja, Dunaja, Kolna in Antwerpna. Frankfurtski sejem je bil povezan tudi s francoskimi tiskarskimi središči v Lyonu in Parizu ter z Benetkami. Vloga sejma seje v 16. stoletju že tako povečala, da so pričeli tiskarji in založniki roke za izdajo svojih knjig prilagajati sejemskim terminom. Takrat so se namreč srečevali tudi z avtorji. Frankfurtski sejem je bil tudi vzpodbuda, da so v mestu nastale številne knjigarne. Leta 1564 je založnik in knjigarnar iz Augsburga Georg Willer natisnil seznam knjig, ki jih je ponudil obiskovalcem jesenskega sejma v Frankfurtu. Temu zgledu so sledili tudi drugi in tako so nastali katalogi novitet. Leta 1598 je prevzel izdajanje sejemskih katalogov mestni svet. Zahvaljujoč tem seznamom, ki so izhajali bolj ali manj redno dvakrat na leto, razmeroma dobro poznamo knjižno ponudbo od 16. do sredine 18. stoletja.166 Misel francoskega založnika in tiskarja Henrika II Štefana (Henricus II Stephanus), ki jo je izrekel leta 1574, češ daje frankfurtski sejem povzetek vseh sejmov, se ne zdi zato nič pretirana.167 Pomen Frankfurta kot knjižnega središča potrjuje tudi dejstvo, daje bila leta 1569 ustanovljena posebna cesarska komisija za knjige (Bucherkommission), ki je imela sedež v tem mestu. V njeni pristojnosti sta bili cenzura in kontrola knjigotrštva, prav tako pa tudi zbiranje obveznih izvodov knjig, ki jih je bilo potrebno oddati dvorni pisarni oziroma biblioteki. V interesu dvora je bilo, daje imel kar se da popoln pregled nad knjižno produkcijo. To je bilo moč doseči na ta način, daje na sejmih sodelovalo čimveč knjigotržcev in tiskarjev. Tako nas ne preseneča poziv avstrijskega cesarja Franca iz leta 1746 in skoraj identičen akt Jožefa II. iz leta 1775, s katerim vabita, naj sodeluje na jesenskem sejmu v Frankfurtu kar najširši krog ljudi iz vsega svetega Rimskega cesarstva, ne glede na narodnost, oziroma vsi tisti, ki se ukvarjajo s prodajanjem in tiskanjem knjig, časopisov in grafik.168 165 GROSSHAUPT 1991, 219 ss. 166 SKALA 1991, 195 ss. 167WIDMANN 1975, str. 85. 168 Osterreichisches Staatsarchiv, Abt. Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Buchkommission K15, 860-863 in K 14, 299-302. 47 V pristojnosti komisije je bilo tudi potrjevanje seznamov knjig, ki so jih nameravali založniki predstaviti na tradicionalnih pomadanskih in jesenskih sejmih. Ti seznami, bodisi tiskani ali rokopisni, so pomemben vir za zgodovino knjigotrštva, saj predstavljajo aktualno knjižno ponudbo. Akte komisije hrani Avstrijski državni arhiv na Dunaju. Nanašajo se na obdoje med leti 1580 in 1795.169 Cesarska komisija je skrbela tudi za to, da so bili knjigotržci in založniki, ki so se dvakrat na leto zbrali v Frankfurtu, obveščeni o tako imenovanih ... 170 tiskarskih privilegijih. V prvih stoletjih po izumu tiska namreč še ni bilo zakona o avtorskem pravu. Knjige so pred nedovoljenim ponatiskovanjem ščitili založniški in deloma tudi tiskarski privilegiji, ki so jih podeljevale tako cerkvene kot tudi posvetne institucije. Razlikovali so se glede na teritorij, za katerega je zaščita veljala, kot tudi po pomembnosti institucije, ki gaje izdala. Med posvetnimi je imel gotovo največji pomen cesarski privilegij, ki je bil 171 podeljen za posamezno knjigo. Znano je, daje bilo v času, ko je določena knjiga uživala privilegijsko zaščito, nedovoljeno ponatisnjenih le malo del. Temu so botrovale visoke denarne kazni, vsaj deloma pa tudi obveščenost knjigotržcev, za kar je poskrbela komisija za knjige na frankfurtskem sejmu. Kakor smo že omenili, je izšel prvi tiskani katalog frankfurtskega sejma že leta 1564. Le tri desetletja kasneje (1592) pa je bil izdan tudi zbirni popis, ki zajema vse naslove knjig, ki so bili predstavljeni na sejmu vključno z letnico izida kataloga, torej letom 1592. To je prvi kumulativni sejemski katalog, s tipičnim dolgim naslovom, ki vključuje osnovne podatke o vsebini knjige: Collectio in unum corpus, omnium librorum Hebraeorum, Graecorum, Latinorum nec non Germanice, Italice, Gallice & Hispanice scriptorum, qui in nundinis Francofurtensibus ab anno 1564. usque adnundinas autumnales anni 1592. partim novi, partim nuova forma, & diversis locis editi, venales extiterunt: de sumpta ex omnibus Catalogis JVillerianis singularum nundinarum, & in tres Tomos districta, meliorique ratione quam hactenus disposita, universis & singulis disciplinarum omnium &facultatum professoribus ac studiosis, Theologis, Iurisconsultis, Medicis, & c. necessaria & utilis.Ex officina typographica Nicolai Bassaei 1592. Knjige so v katalogu glede na jezik objave razdeljene v tri dele, v okviru vsakega dela pa so razvrščene še po vsebini. Tako so v prvem delu, ki obsega 636 strani, vključena v latinščini pisana dela s področja protestantske in katoliške teologije, prava, medicine, zgodovine z geografijo, filozofije, leposlovja in glasbe. Podobno so razvrščene nemško pisane knjige (372 strani). Tretji seznam - Elenchus librorum Italice, Hispanice, et Gallice scriptorum, qui a nundinis anni 68 ad ■ 169 L. Bittner, Gesamtinventar des Wiener Haus-, Hof- undStaatsarchivs 4, Inventare des Wiener Haus-, Hof-und Staatsarchivs V (Wien 1936), 314 s. 170 EISENHARDT 1970, 10 ss. 171 DULAR 1998,21 ss. 48 49 nundinis autumnales Francofurtenses 1592. venales puhlice extiterunt obsega le 62 strani. Iz naslova je razvidno, da so bile italijansko, špansko in francosko pisane knjige v seznam vključene šele leta 1568. Če prelistamo kumulativni katalog frankfurtskih sejmov, lahko ugotovimo, daje bilo skoraj dve tretjini knjig, ki so jih razstavljali v drugi polovici 16. stoletja, napisanih v latinščini. Med nacionalnimi jeziki so poleg nemščine zastopane le še italijanščina, španščina in francoščina. Prvih slovenskih knjig torej tam ni bilo. Šele leta 1592 zasledimo na seznamu Megiserjev Stirijezični slovar, kije izšel v Gradcu. 72 Besede so obrazložene v nemščini, latinščini, slovenščini in italijanščini. To je najstarejše delo, kjer je upoštevan naš jezik in gaje bilo moč kupiti na frankfurtskih sejmih. Poleg tega najdemo v razdelku z latinsko pisano literaturo še nekaj del, ki so povezana z našo zgodovino, na primer baselsko izdajo Moskovskih zapiskov Žige Herbersteina iz leta 157L173 Na frankfurtskem sejmu je bila na prodaj tudi pridiga Jakoba Andreae, ki jo je imel ob Trubarjevem pogrebu v Derendingenu in je leta 1587 izšla v Tiibingenu v tiskani obliki. V 16. stoletju so bila v kataloge vključena tudi nekatera dela Slovencev, na 1 7S primer pravnika Martina Pegiusa. V stoletjih ki so sledila, je zastopanost avtorjev iz Kranjske na frankfurtskih sejmih postopoma naraščala. Na tem mestu bomo opozorili le na nekatere naslove, saj bi popol^n pregled vseh ohranjenih knjižnih katalogov zahteval samostojno študijo. Tako imamo v katalogih iz 17. stoletja zastopanih nekaj Valvasorjevih del: spomladi 1688 knjigo Topographia Carinthiae in v tiskanem katalogu jesenskega sejma istega leta Slavo Vojvodine Kranjske. Za obe izdaji je kot založnik naveden Wolfgang Moritz Endter iz Nurnberga. Kot zanimivost naj omenimo tudi to, daje bila Slava najavljena leto pred dejanskim izidom. Natisnjena je bila namreč šele leta 1689. V sejemskem prospektu tudi še ni zapisano, daje delu podeljen cesarski privilegij , iz česar lahko sklepamo, da da založnik še ni uredil vseh formalnosti v zvezi z natisom knjige. V katalogih frankfurtskih sejmov so bile predstavljene tudi umetniško opremljene 1 77 Valvasorjeve izdaje Ovidovih Metamorfoz in Prizorišče človeške smrti. V katalogih druge polovice 17. stoletja zasledimo tudi Schonlebnovi deli Dissertatiopolemica deprima origine Aug. Domus Habspurgo-Austriacae in Carniolia antiqua et nuova; to sta prvi v Ljubljani tiskani knjigi, ki ju upoštevajo frankfurtski katalogi. 172 V razdelku "Philosophici", str. 481. 173 V razdelku "Libri historici", str. 419. 174 Catalogi librorum Germanicorum alphabetici: das ist Verzeichnifi der Teudtschen Biicher und Schrifften in allerley Faculteten und Kunsten/ so seyther Anno 1564. bifi auffdie Herbstmefi Anno 1592, str. 78. 175 Njegovo temeljno delo Einstandrecht in Latein Ius Protomiseos, congrui, vel retractus genannt in vier Biicher gezogen iz leta 1564 je vpisano na str. 245. 176 cfr. RE1SP & MAGIČ 1994. 177 Catalogus universalis pro nundinis Francofurtensibis autumnalibus et vernalibus anno 1663-1688. 178 Catalogus universalis pro nundinis Francofurtensibis autumnalibus et vernalibus anno 1663-1688. Kakšen pomen so imeli sejemski knjigotrški katalogi na razmah trgovine s pisano besedo kaže že samo dejstvo, daje leta 1602 Johann Cless v Frankfurtu ponovno izdal in dopolnil katalog iz leta 1592. Ocenjujejo, da zajema okoli 15.000 naslovov, vanj pa so vključene vse izdaje 16. stoletja. Najstarejši vpisi so dejansko iz leta 1525. Frankfurtski sejem in njegovi katalogi so imeli velik pomen za razmah knjigotrštva.179 Kupovanje knjig s pomočjo katalogov je bilo torej razširjeno že v prvih stoletjih tiskane knjige. To lahko sklepamo po razširjenosti Clessovega dela, saj ga ne zasledimo le v nemških deželah, ampak tudi drugod po Evropi; v Britanski knjižnici imajo celo več izvodov omenjenega kataloga.180 Knjižne kataloge najdemo tudi v pomembni zasebni knjižnici, ki jo je imel grof Volk Engelbert von Auersperg v Knežjem dvorcu v Ljubljani. Urejena je bila po sodobnih principih iz sredine 17. stoletja, kar je zasluga Janeza Ludvika Schonlebna. Očitno je lastnik Auersperg dobival informacije o knjigah iz številnih sejemskih katalogov, ki jih je nato kupoval predvsem v Frankfurtu, Salzburgu in Benetkah.181 Frankfurtske kataloge poznamo tudi iz Valvasorjeve knjižnice. Zbirka je velika in obsega tako prospekte posameznih založnikov, kot tudi univerzalne kataloge iz obdobja med leti 1619 in 1688, v katerih so predstavljeni vsi takratni založniki. Hrani jih zagrebška Metropolitanska biblioteka. Specializirani knjižni sejmi v Frankfurtu, o katerih imamo največ podatkov, so se ohranili do današnjih dni. Stojnice s knjigami pa so postavljali tudi na običajnih sejmih. Tako je na primer leta 1647 Vallentin Wagner ovekovečil utrip na vaškem sejemu v nemškem kraju Hornhausen, na katerem je bilo moč kupiti prav vse, od sadja, zelenjave in slame, do knjig. Kot smo že omenili, so na sejmih postavljali stojnice tako kramarji kot tudi krošnjarji, ki so prodajali knjige in ne nazadnje tudi knjigarnarji. Sejmi, ki niso bili le gospodarski, ampak tudi družabni dogodek, so bili v tudi v večini kranjskih mest. Cas sejma je bil večkrat povezan z verskimi prazniki, obletnicami cerkvenega posvečenja ali godom cerkvenega zavetnika. Tako poroča Valvasor, daje imela Ljubljana v njegovem času na leto pet sejmov, in sicer na dan spreobrnenja sv. Pavla, na dan sv. Filipa in Jakoba, sv. Petra in Pavla, na dan povišanja križa in sv. Elizabete. Na njih se zbere tolikšna množica, da ne moreš brez težav čez trg. Leta 1678 seje Ljubljančanom na jesenskem sejmu s popisom knjig, ki jih je bilo moč kupiti v njegovi na novo odprti knjigarni, predstavil Janez Krstnik Mayr, sicer že uveljavljeni salzburški tiskar in knjigarnar. Glede na sejemske termine, kijih navaja Valvasorje bilo 9STRACK 1989, 154ss. °PAISEY 1994, C 711. 'RADICS 1881, str. 82. 2 VALVASORIANA 1995, 211 s. 3TAUBERT1966, II, str. 47. 4 Janez Vajkard Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Crain (Nurnberg 1689), knj. XI, str. 725. 50 to lahko le 19. novembra, na ta dan so namreč v 17. stoletju častili sv. Elizabeto Ogersko. O Mavrju in njegovi knjigarni, kakor tudi o popisu zaloge, s katero se je predstavil ob prihodu v Ljubljano, bomo obširno spregovorili v nadaljevanju. Na tem mestu smo želeli le pokazati, da so bili tudi na kranjskih sejmih prisotni knjigotržci. 51 8.0 PRVI KNJIGARNARJI V drugi polovici 16. stoletja že lahko govorimo o prvih knjigotržcih na Kranjskem. Ker pa je bil trg majhen, so ti možje navadno opravljali tudi druga dela, ki so bila povezana s knjigami, njihovim nastankom in prodajo. Med njimi so bili vsekakor zelo pomembni tudi knjigovezi. Tako se v virih iz 16. stoletja v Ljubljani omenja knjigovez Leonhard Stegmann, v Kranju pa mlad knjigovez, ki mu žal ne vemo imena; oba sta se ukvarjala tudi s prodajo knjig. V 17. stoletju so ta dva poklica v Ljubljani opravljali Georg Schaffer, Joannes Helm, 1 oc Alexander Stain, Adam Stube in Johann Carl Mally. Glede na to, da so se v tem času običajno prodajale nevezane knjige, lahko predpostavljamo, kako pomemben delež je imel pri njihovi končni podobi knjigovez. V Ljubljani sta bila v 16. stoletju registrirana dva knjigoveza, nato pa njihovo število raste, tako da so si leta 1685 določili za svojo obrt glede števila mojstrov numerus clausus. Presodili so, daje v mestu dovolj dela največ za štiri. Kdor je hotel postati mojster, je moral obvladati naslednje načine vezave: pozlačena masna knjiga (misal), Sveto pismo v svinjskem usnju in brevir v kordovanskem usnju s pozlačeno obrezo. Zahtevnejše vezave so bile torej namenjene verskim obrednim knjigam. Med tiski, ki so jih prodali v večjem številu pa so na prvem mestu koledarji in razni almanahi. V obdobju inkunabul so vlogo knjigotržca in založnika opravljali tudi tiskarji. Janž Mandelc, kije začel tiskati v Ljubljani leta 1575 ter stoletje kasneje Janez Krstnik Mayr, sta sledila temu zgledu. Nadalje srečamo knjigarnarje in antikvarje, tudi med založniki. Ta kombinacija je pogosta zlasti v kasnejših stoletjih in ne nazadnje tudi v modernem času. Knjigarnar, antikvar in založnik v Ljubljani je bil v drugi polovici 18. stoletja Johan Friederich Eger. Da seje ukvarjal tudi s preprodajanjem starih tiskov, izvemo namreč iz oglasa, ki gaje dal objaviti v listu Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthums Krain, v katerem išče izgubljen Mandelčev tisk Genealogia iz leta 1577. Druga omemba je iz leta 1788, ko je Eger prodajal biblioteko škofa Karla Janeza Herbersteina, za kar je dal natisniti obsežen katalog. '"RADICS 1881,81 ss. 186 Ivan Slokar, Rokodelstvo in industrija v Ljubljani od konca srednjega veka do leta 1732. - V: Ljubljanska obrt od srednjega veka do začetka 18. stoletja, Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega: razprave 3 (Ljubljana 1972) 55 ss. 187 Avertissement, Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthum Krain aufdas 1775steJahr, Lavbach 18. 3. 1775, 174 s. 188 Verzeichniss der Furst bischofl. Kari Grafvon Herbersteinisch Verlass Bucher mit den Schdzungs-Preissen (Laibach 1788). Avkcija seje pričela 25. junija 1788. 52 V nekaterih knjigarnah so knjige tudi izposojali, zato jih lahko označimo za zametke javnih knjižnic. Na Ptuju je bil na primer v okviru Schiitzovega 1 on knjigotrškega in tiskarskega podjetja tak Biicherlesekabinett. Pri knjigotržcih seje dalo običajno kupiti tudi papir, pisala in črnilo, večkrat pa so prodajali še druge reči. Tako je na primer Laibacher Zeitung 23« marca 1795 prinesla oglas knjigotržca Treudela iz Strasbourga, ki je v Baslu prodajal pohištvo s francoskega dvora. Tudi Ignac Merk, vodja Kleinmaverjeve tiskarne v Ljubljani, kasneje pa samostojen tiskar in knjigotržec, je leta 1784 v oglasu, ki gaje objavila Laibacher Zeitung, oznanjal, daje pri njem moč kupiti na Dunaju izdelano dišečo vodico Esprit de Savon de France & de Saxe. Na novo je dobil v komisijsko prodajo tudi čokolado treh vrst.1 Ob koncu seznama novih knjig v Kleinmaverjevi knjigarni, ki je bil ponovno objavljen v 1 n naslednjih številkah časopisa, je na koncu prav tako dodan oglas za čokolado. 189EMERŠIČ 1993, str. 13. 190 Skoraj identičen oglas je objavljen v Laibacher Zeitung 2, 1784, Nro. 28, 29 in 33. 191 Laibacher Zeitung. 2, 1784, Nro. 30. SL 12. Merkov oglas za dišečo vodico in čokolado (Laihacher Zeitung 1784,Nro. 28). 53 Takšna prodaja pa ni bila ljubljanska posebnost. Kot zanimivost naj omenimo, daje v istem obdobju (med leti 1782 in 1785) znanih kar nekaj knjigotržcev v Italiji in Franciji, ki so svojo ponudbo prav tako popestrili s prodajo kave in čokolade.192 8.1. Knjigarnarji v 16. stoletju Na podlagi edikta o prepovedi tiskanja in prodaje luteranskih knjig v avstrijskih dednih deželah, kije bil izdan leta 1528, na Kranjskem pa ponovno objavljen še v letih 1529 in 1530, lahko sklepamo, da so že v prvi polovici 16. stoletja tudi pri nas ustavljali knjigotržci. Več podatkov imamo za drugo polovico stoletja, ko seje zaradi reformacije bistveno spremenil odnos do knjige in branja. To seje seveda odražalo tako na knjižni produkciji kot tudi v fondih knjižnic, ki so bile na Kranjskem. Poleg knjižnic slovenskih protestantov, na primer Primoža Trubarja, Adama Bohoriča, Jurija Dalmatina in Felicijana Trubarja, je bilo na Kranjskem tudi več plemiških knjižnic, o katerih so ohranjeni arhivski dokumenti in poročila sodobnikov. Analiza fondov zasebnih bibliotek, ki jo je po ohranjenih zapuščinskih inventarjih naredila Maja Zvanut, je pokazala, da so knjižnice v drugi polovici 16. stoletja pri nas doživele precejšen razcvet. Sodeč po strukturi knjig niso bile namenjene zgolj osnovni verski vzgoji, ampak tudi razvedrilu, praktičnim potrebam in estetskim ^•i 194 užitkom. O bogastvu biblioteke Jurija Khisla, lastnika gradu Fužine, lahko sklepamo na podlagi odločitve wurtemberškega filologa Nicodemusa Frischlina, kije bil v letih 1582-1584 rektor protestantske stanovske šole v Ljubljani. V pismu vojvodi Ludviku Wutemberškemu namreč pravi, da seje odločil pustiti svojo privatno knjižico v Tiibingenu, kajti v Khislovi je našel vse, kar je potreboval za svoje delo; sestavljal je namreč nove učbenike za ljubljansko šolo.195 Zanimiv podatek je tudi v Posvetilu knjige Svetiga Pavla Lystuvi (Tiibingen 1567), v katerem se Trubar obrača na kranjske plemkinje in jih hvali, da imajo po svojih gradovih, dvorih in hišah svetopisemske in druge nabožne knjige v nemškem in slovenskem jeziku ter jih ne puščajo, kakor delajo nekateri, da se neprebrane praše po klopeh, temveč iz njih berejo otrokom, družini in podložnikom. Trubar se zavzema za širjenje pismenosti tudi v Cerkovni ordningi (Tiibingen 1564), saj pravi, naj se uče brati mladi hlapci, deklice, kmetiški in mestni otroci in sicer v šolah, ki naj bodo ob vsaki fari. Leta FONTAINE 1996, str. 66. DIM1TZ1875, II, 196 ss. ŽVANUT 1987, 277 ss. Peter von Radics, Herbard Vili: Freiherr zu Auersperg (Wien 1862) 10 ss. 54 1574 je svaril knjigotržce, da slovenske knjige predrago prodajajo, zato jih ubogi ne morejo kupovati. Enako je zahteval od knjigovezov, češ naj si vzamejo le spodoben zaslužek, sicer jih bo Bog kaznoval za njihovo početje.196 Kakšna je bila pismenost prebivalstva v 16. stoletju na Kranjskem, žal ne vemo. Pač pa so znani podatki za Tirolsko, kjer je bilo na začetku stoletja pismenih od 3 do 4 % prebivalstva, ob koncu pa dvakrat več. Ugotovili so, da knjig niso uporabljali le njihovi lastniki, ampak so pogosto krožile, brali pa so jih tudi na glas v okviru družine ali na javnem mestu.197 Čeprav se zavedamo, daje bil razvoj v posameznih avstrijskih deželah v 16. stoletju različen in neposredno vzporejanje ni mogoče, pa morda nekatere ugotovitve o pismenosti in razširjenosti knjig na Tirolskem lahko držijo tudi za Kranjsko. Ne gre namreč prezreti, da so tirolski prostor obvladovali knjigotržci iz Augsburga, ki so imeli dobre kontakte tudi z našimi kraji. V prvi polovici in sredini 16. stoletja, je bilo v knjižnicah na Kranjskem največ knjig natisnjenih v Benetkah in Baslu, sledijo pa tiski iz Koma, Lyona, Pariza, Strasbourga in Dunaja. Iz obdobja med leti 1570 in 1590 so na prvem mestu zopet Benetke, za njimi pa so Lyon, Basel, Koln, Frankfurt in Pariz.198. Nekatere knjige so k nam zagotovo prinesli študentje, ki so študirali na italijanskih in nemških univerzah, s svojih potovanj pa so jih prinašali tudi plemiški sinovi. Potovati po svetuje namreč sodilo k tedanji omiki. Sicer pa je večina knjig k nam prispela po trgovskih poteh, ki so jih utrli prvi kranjski knjigotržci. 8.1.1. Leonhard Stegmann Leta 1562 je prišel v Ljubljano s Trubarjem knjigovez in knjigotržec Leonhard Stegmann. Za svoje odjemalce je kupoval knjige v Augsburgu. Na sejme v to bavarsko mesto je sam večkrat jezdil. V Ljubljani je nato prodajal kupljena dela pisana v latinščini in nemščini. Očitno je prišlo med njim in Trubarjevimi sodelavci do nesoglasij, kajti Štefan Konsul gaje leta 1563 očrnil Trubarju, češ da se malo ukvarja s slovenskimi knjigami, pa tudi veže predvsem nemške in latinske tiske. Toda kasneje ga najdemo v vlogi moža, ki je poskrbel, da so v slovenskem in hrvaškem jeziku pisana dela, ki so razširjala reformacijsko misel med južnimi Slovani, prišla iz švabskega Uracha na Kranjsko.199 196 Navedbe iz Trubarjevih del povzete po Slovenski protestantski pisci, 2. dop. izd. (Ljubljana 1966). 197 John L. Flood, Subversion in the Alps: books and readers in the Austrian counter-reformation, The Library 12, 1990, 185 ss. 198ŽVANUT 1987,281 s. 199 DIMITZ 1875, III, 188 ss.; AHN 1906, str. 2; RADICS 1881, str. 74; A. Hirsch, s. v. Mandl. - V: Allgemeine Deutsche Biographie 20 (Leipzig 1884) 176. 55 8.1.2. Christian Warl Radics omenja iz druge polovice 16. stoletja v Ljubljani še enega knjigotržca in sicer Christiana Warla. Okarakteriziral gaje kot nemškega -morda je hotel s tem poudariti, da seje za razliko od Stegmanna ukvarjal predvsem s prodajo nemških knjig. Radics tudi navaja, daje bil njegav sin Johannes Taufferer (1584-1617) profesor na univerzi v Strasbourgu.200 Na podlagi tega podatka moramo torej knjigotržca Christiana Warla iskati med predstavniki plemiške rodbine Taufferer, ki je v drugi polovici 16. stoletja prišla iz Augsburga na Kranjsko. Krištof se je rodil okoli leta 1560, umrl pa je med leti 1596 in 1599 v Ljubljani. Od 1582 do 1596 je bil vojaški knjigovodja v Vojni Krajini in kranjski deželni knjigovodja. 27. januarja 1578 je dobil od nadvojvode Karla v Brucku grbovno pismo ter postal 22. maja 1585 kranjski deželan. Drugič seje poročil s Katarino, hčerjo Janeza Warla pl. Reifensteina in sprejel ženin priimek. Družina, v kateri seje rodilo devet otrok, se morala ob koncu stoletja zaradi predanosti protestantizmu izseliti v Heilbronn in nato v Strasbourg/ul Zal nimamo nobenih podatkov, kakšne knjige je Warl prodajal. Zdi se, daje bila na njegovi življenski poti pomembna predvsem povezanost z Augsburgom, tedaj cvetočim centrom knjigotrštva. Po drugi strani pa je bil vpet tudi v delovanje kranjskih protestantov. Očitno je imel dobre stike s Slovenci, saj se je Katarina po njegovi smrti poročila z Jakobom Tulščakom, sinom slovenskega protestantskega pisca Janža Tulščaka. 8.1.3. Janž Mandelc Od leta 1575 do 1582 je v Ljubljani živel tiskar, knjigovez in knjigotržec Janž Mandelc. O njegovem delu, ki ga lahko spremljamo do smrti, leta 1605 v Deutschkreutzu (Nemet-Kereszturu) na Gradiščanskem, vemo razmeroma veliko, malo pa je znanega o njegovem rodu, rojstnem kraju in izobrazbi. Mandelc je kot tiskar uporabljal različne oblike za svoj priimek. V slovenskih knjigah seje podpisoval Janž (Janez) Mandelc, v nemških Hans Mannel (Mandl), v latinskih in kasneje tudi v madžarskih pa Joannes Manlius. Kje in kdaj je bil rojen, ni znano. Postavljenih je bilo več hipotez, od takih, ki so malo verjetne in ga povezujejo oziroma identificirajo z nemškim humanistom in filologom Joannesom Manliusom, pa do tistih verjetnejših, ki iščejo njegov rod na Kranjskem, v Istri ali na Reki. Vsekakor pa lahko na podlagi njegovega dela ugotovimo, da mu slovenščina ni bila tuja. 0 RADICS 1881, str. 75. 1 Alfonz Gspan, s. v. Taufferer.- SBL 4, zv. 12, 1980, 15 s. 56 V Ljubljano je prišel pred letom 1575 kot knjigovez in knjigotržec. Leta 1575 je dobil meščanske pravice, hkrati pa je na pobudo Jurija Dalmatina in Jurija Khisla zaprosil deželne stanove, da mu dovolijo urediti tiskarno. Prošnja je bila najprej odbita, kasneje pa so mu jo odobrili. Tako je že 20. julija 1575 natisnil govor Johanna Salicetusa proti Turkom, v jeseni istega leta pa je izšel tudi prvi v Ljubljani tiskan slovenski tekst, to je Dalmatinov prevod Jezusa Siraha. Mandelc je ostal v Ljubljani do leta 1582. Leta 1581, sredi priprav za natis Dalmatinovega prevoda Biblije (prvi predračun je bil narejen že leta 1578), je namreč na pobudo ljubljanskega katoliškega kroga nadvojvoda Kari prepovedal tiskarsko dejavnost v Ljubljani, Mandelc pa je moral zapustiti avstrijske dedne dežele. 3. aprila 1582 je zapustil Kranjsko, kot ljubljanskemu meščanu so mu stanovi za popotnico namenili 50 forintov. Po odhodu iz Ljubljane je Mandelc deloval v več mestih na zahodnem Madžarskem, Gradiščanskem in Hrvaškem, kjer je natisnil okoli osemdeset del v latinščini, nemščini, hrvaščini in predvsem madžarščini. Podpirale so ga pomembne familije, na primer Batthyany, Zrinski in Nadasdv. Na podlagi navedb kraja tiskarne lahko sledimo njegovi poti: 1582-1585 Giissing, 1586-1587 Varaždin, 1587-1589 Eberau, 1589 Giissing, 1590-1592 Eberau, 1592-1593 Deutsch-Schutzen, 1595-1597 Giissing, 1598-1599 Deutschkreutz, 1600 Sarvar, 1601 Deutschkreutz, 1602 Sarvar; nazadnje pa je bil med leti 1603-1605 v Deutschkreutzu. v Čeprav nas zanima predvsem Mandelčevo delovanje na področju knjigotrštva, bomo najprej povzeli nekaj podatkov o njegovih ljubljanskih tiskih. V razmeroma kratkem obdobju, šestih oziroma sedmih let (v zadnjem ni evidentiran noben tisk), mu je uspelo izdati vsaj 28 po obsegu zelo različnih publikacij: od letakov, značilnih tiskov 16. stoletja, do obsežnih knjig kot so na primer Jezus Sir ah (1575), Passion (1576) in Ta celi Catehismus, eni Psalmi (1579). Po jeziku so na prvem mestu slovenski tiski, sledijo pa nemški in latinski ter en hrvaški tekst. Pri nekaterih izdajah pa Mandelc ni bil le tiskar in založnik, ampak tudi avtor predgovorov in posvetil, morda celo vsega besedila. Pripisujejo mu namreč tekst, žal izgubljene knjige Genealogia... der adeligen uralten Geschlechtes deren von Rain und im Lande Krain sesshaften Personen (1577).204 Papir Mandelčevih ljubljanskih publikacij je rumenkasto bel in kompakten, tisk pa v nekaj primerih celo dvobarven (črno-rdeč) in zelo kvaliteten. Besedila dopolnjujejo obrobe, inicialke, vinjete in lesorezi. Vse to kaže na njegovo znanje, ki si gaje pridobil še preden seje lotil tiskarstva: tu mislimo predvsem 202 Nekateri postavljajo datum njegovega prihoda v Ljubljano v leto 1562, ko naj bi iz Uracha prišel s Trubarjem nek knjigovez. Podatek se po vsej verjetnosti nanaša na Stegmanna. 203 Podatke o življenju in delu Janeza Mandelca povzemam po delih AHN 1906, 1 ss.; BORSA 1979, 63 ss.; REISP 1993, 509 ss. 204 Janez Logar, s. v. Mandelc Janez. - SBL 2, zv. 5, 1933, str. 40. 205 REISP 1974, str. 357. 57 na knjigoveštvo. Po analizah vzorcev, ki jih je uporabljal za okras knjig, so ugotovili, je po izgonu iz Ljubljane odnesel s seboj tudi matrice s heraldičnimi oznakami nekaterih kranjskih družin (npr. Rain in Auersperg). Z njimi je krasil platnice že na Madžarskem tiskanih koledarjev. Tako pridemo do posrednega dokaza, daje tudi že na Kranjskem vezal knjige za nekatere pomembne plemiške družine.206 Nekaj Mandelčevih vezav pa seje ohranilo tudi v Ljubljani. Vsaj eno izmed njih hrani Semeniška knjižnica. To je delo Laurentiusa Suriusa De probatis sanctorum historiis (Koln 1574). Kot material za utrditev platnic je uporabil pole hrvaške protestantske knjige Cirkveni ordinalic, kije bila tiskana leta 1564 v Tiibingenu. Glede na to, daje bilo moč ugotoviti, da so bile pri tej vezavi uporabljene kar štiri enake strani istega hrvaškega dela, je to jasen dokaz, da seje Mandelc ukvarjal tudi s prodajo knjig drugih tiskarjev. Sicer pa je znano, daje leta 1576 odprl na eni izmed ljubljanskih ulic trgovino, ki jo je leta 1582, prepustil drugemu trgovcu. 8.1.4. Knjigotržci, povezani s prodajo protest antike Največji problem pri širjenju protestantskih knjig na Kranjsko in v sosednje dežele je predstavljal težaven transport. Med tistimi, ki so v šestdesetih letih 16. stoletja najbolj vneto skrbeli, da so knjige iz Nemčije prišle do v knjigotržcev na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, je bil Matija Klombner. Klombner je bil v Ljubljani pisar deželnih stanov, deželnega sodišča in na koncu tudi kranjskega vicedoma. Leta 1560 je zaradi verskega prepričanja izgubil službo. Od takrat naprej je živel kot hišni posestnik v Ljubljani, imel pa je tudi več posestev drugod na Kranjskem in južnem Štajerskem. Klombnerjeva dejavnost je povezana z razpečavanjem Trubarjevih prevodov delov Svetega pisma, skrbel pa je, da so prišle tudi druge knjige iz Nemčije do knjigotržcev na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Po njegovem posredništu so prejemali slovensko protestantsko literaturo celo Dunajčani. Ker se ni na Kranjskem iz 16. stoletja ohranil noben knjigotrški prospekt, lahko nekatere knjigotrške poti rekonstruiramo le s pomočjo podatkov nemških tiskarjev o naročilih, nakladah in prodanih izvodih za posamezne izvode. Kot primer naj navedemo slovensko knjigo Articuli oli Deili te prave stare vere kerszanske, kije izšla leta 1562 v Tiibingenu v 1000 izvodih. 310 so jih namreč poslali v Ljubljano, 443 v Beljak, dve leti po izidu jih je bilo v Urachu še SZENTLELEKY-KOROKNAY 1985, 117 ss. SMOLIK 1975, 161 ss. RADICS 1881, 77 ss. KIDRIČ 1929-38,1, str. 50. DIMITZ 1875, II, 237 ss. 58 59 150. Trubarjeve Ene Duhovnepeisni iz leta 1563 so izšle v 1000 izvodih, od tega jih je šlo 500 v Ljubljano, 200 v Beljak, 80 pa jih je prevzel Christoph Ungnad iz Uracha. Leto kasneje (1564) je bilo pri tiskarju v Urachu še 176 neprodanih izvodov.212 Zanimivo je, daje bila Ljubljana oziroma Kranjska pomembno tržišče tudi za hrvaške tekste. Od celotne naklade dela Abecedarium, kije izšlo leta 1561 v Tiibingenu v 2000 izvodih, so 1018 so poslali v Ljubljano, 500 na Dunaj, 50 pa direktno na Hrvaško. Podobno razmerje imamo tudi pri hrvaški knjigi Artikuli ili deli prave stare vere krstianske is svetoga Pisma. Izšla je v 1000 izvodih, od tega pa je bilo 389 poslanih v Ljubljano, 174 v Beljak in 46 na Dunaj. Od knjige Abecedarium undder ganze Catechismus one auslegung in Cyrilischer Sprach, kije izšla leta 1561 v Urachu v 2000 izvodih, je bilo poslano v Ljubljano 1090, na Dunaj pa 700 izvodov. Po Mandelčevem izgonu iz Ljubljane (leta 1582), je njegovo trgovino prevzel drug knjigotržec, žal o njem nimamo ohranjenih podatkov, ne poznamo niti njegovega imena. Ob njem se v osemdestih letih 16. stoletja pojavi še nekaj imen, med katerimi moramo omenti predvsem Andreasa de Vino iz Trsta. Prodajalno sije uredil leta 1583 v vogalni hiši vdove Matija Klombnerja, kije stala na Spitalgasse (današnji Stritarjevi ulici) v Ljubljani. De Vino je imel dobre trgovske zveze s Prago.V njem sta Dalmatin in Bohorič našla človeka, ki jima je pomagal pri transportu in distribuciji Biblije, kije izšla leta 1584 v Wittembergu. Prva pot je vodila po Donavi do Prage, nato pa mimo Dunaja na jug. Na ta način so se skušali ogniti mitninskim in carinskim točkam, kjer so pregledovali vsebino trgovskih pošiljk. Druga pot, po kateri je bila poslana večina izvodov, pa je šla prekNumberga in Salzburga. Tako je bilo maja 1584 v Ljubljani že precejšnje število vezanih in tudi nevezanih izvodov, ki so jih nato razposlali naprej do naročnikov. Biblijo so dobro prodajali tudi v sosednjih deželah: na Koroškem 300 (149 jih je naročila vdova Margaretha Rosmarin iz Beljaka) in na Štajerskem 330 izvodov. Od tega jih je prevzel 113 Georg Seifried Trebniški (Triibenegg) iz Švarcenštajna pri Velenju. 8.1.5. Knjigovezi Kot smo že omenili, so se bolj ali manj vsi knjigovezi ukvarjali tudi s trgovino. O njihovi dejavnosti v Ljubljani zvemo nekaj podatkov iz aktov, kijih hranijo v tamkajšnjem Zgodovinskem arhivu. Poleg osnovne obrti - vezanja knjig - so se bavili še s prodajo različnih vrst papirja, pergamenta in pisal, med 211 DIMITZ 1875, II, 255 ss. 2I2DIMITZ 1875, II, 277 s. 213 DIMITZ 1875, II, 259 ss. 2,4 DIMITZ 1875, III, 146 in 206 ss. katerimi so bila poleg gosjih zelo cenjena tudi labodja peresa. Zanimivo je, da so že leta 1618 v Ljubljani prodajali tudi pisalna peresa iz medi.215 Vsi knjigovezi so sodelovali na ljubljanskih sejmih. Največkrat najdemo omembe o plačilu njihovih pristojbin za stojnice na Elizabetinem sej emu, ki je bil vsako leto 19. novembra. V zadnjem desetletju 16. stoletja so v Ljubljani za mestno upravo in župana opravljali knjigoveška dela vsaj štirje obrtniki. Prvi, o katerem imamo ohranjene podatke, je bil Thoman Schustery ki je prišel iz Augsburga in postal 11. marca leta 1575 ljubljanski meščan. Njegovi dejavnosti lahko sledimo od 1581. pa do 1594. leta. V tem času je za potrebe mesta in župana vezal knjige, kupoval papir in sodeloval na sejmih. Drugi knjigovez, Štefan Beckher, se po nekaterih navedbah prvič omenja na Kranjskem že leta 1589, vendar je dobil meščanske pravice šele 18. marca 1594. Vezal je mestne knjige, knjige za župana, prodajal papir, Črtne knjige in imel stojnice na sejmih. Pod svoje akte seje podpisoval "Meščan in knjigovez", kar kaže na ugleden položaj poklica koncem 16. stoletja. Umrl je 5. junija 1609 917 v Ljubljani. Po smrti je knjigarno očitno prevzela njegova žena, kar se da sklepati iz notice škofa Hrena, ki pravi, da so bile ob razprodaji Dalmatinove biblioteke heretične knjige predane Beckherjevi vdovi. Za knjigotrštvo pa sta najpomembnejša knjigoveza Jobst Blasius in Hanns Hiller (Huller). Poleg pisalnih potrebščin sta namreč prodajala tudi drobne tiskovine. Blasius je živel v Ljubljani vsaj med leti 1597 in 1608. Prodajalno je imel na Novem trgu. Imamo ohranjen podatek, daje leta 1598 mestni upravi prodal koledarje in tablice oziroma koledarčke za puščanje krvi. Podobne tiskovine ji je dostavil še leta 1600 in 1607.219 Hanns Hiller je prišel v Ljubljano iz Stuttgarta in si uredil poslovalnico na Starem trgu. Vse do leta 1629 je bil dejaven kot knjigovez. Poleg tega je prodajal različne vrste papirja (tudi risalnega), pergament, peresa in celo gasilske brizgalne (Feuerspritzen). Sodeloval je na sejmih, kjer je imel po dve stojnici, na Elizabetinem sejmu leta 1619 pa celo tri. Ukvarjal seje tudi s knjigotrštvom. Vse od leta 1591 je mestni upravi v Ljubljani prodajal koledarje, 990 1606 pa sta v seznamu knjig - tiskovin omenjeni tudi "windische tafeln". Za kakšno publikacijo gre, ni povsem jasno. Ena od možnosti je, da se zapis nanaša 215 ZAL Cod. XIII/ 36, Fol. 00330 216 ZAL Cod. XIII/1, Fol. 00010; Cod. XIII/7, Fol. 78; Cod. XIII/13, Fol. 72. 217 ZAL Cod. XIII/12, Fol. 66; Cod. XIII/15, Fol. 48, 67, 82; Cod. XI1I/16, pril. 106. 2,8RAD1CS 1881, str. 81. 219 ZAL Cod. XIII/17, Fol. 46, 47; Cod. X1I1/18, Fol. 32, 60, pril. 00150; Cod. XIII/19, Fol. 63, pril. 00061; Cod. XIII/20, fol. 57, pril. 00088; Cod. XIII/21, fol. 33; Cod. XIII/22, fol. 27; Cod. XIII/25, fol. 41, pril. 00056. 220 ZAL Cod. XIII/10, fol. 51, 79; Cod. XIII/11, fol. 44; Cod. X1II/12, fol. 44; Cod. XIll/23, pril. 00059, 00077, 00078; Cod. XIII/24, pril. 00074; Cod. XIII/26, fol. 172, pril. 00052; Cod. XlIl/27, pril. 00109; Cod. XIII/28, pril. 00008; Cod. XIII/29, fol. 29, pril. 00034; Cod. XIII/31, pril. 00078, 00079; Cod. XIII/32, fol. 73, 82, pril. 00132; Cod. XIII/34, fol. 23; Cod. XIII/35, pril. 00008, 00009, 00012, 00014; Cod. XlII/36, pril. 00328-00331; Cod. XIU/37, fol. 85; Cod. XlII/40, pril. 00049-00052; Cod. XIII/42, pril. 00093, 00124; Cod. XIII/43, pril. 00102, 00114; Cod. XIII/45, pril. 00080; Cod. XIII/46, pril. 00051. 60 na razširjeno izdajo Megiserjevega Štirijezičnega slovarja, kije izšel leta 1603 v Frankfurtu. Morda pa so na ta način prodajali dele (posamezne pole) iz prepovedanih slovenskih protestantskih knjig. Zanimivo je, da se v aktih že od leta 1605 pojavlja tudi razmeroma veliko koledarjev za puščanje krvi. Ti koledarji, ki so bili od leta 1618 tudi ilustrirani, so neke vrste medicinsko-astrološki priročniki. V srednjem veku so bili najprej razmnoževani kot rokopisi, po izumu tiska, pa so jih začeli tudi tiskati. Zanimivo je, daje najstarejši tiskan koledar že iz leta 1456, torej le nekaj let po Gutenbergovem izumu. Močno so bili razširjeni v 16. stoletju. Koledarje z navodili za puščanje krvi, ki so bili tiskani konec 16. stoletja v Nemčiji, so poznali tudi na Kranjskem. Z njihovo pomočjo so določali najugodnejši mesec, dan ter mesto za nastavljanje pijavk pri zdravih in bolnih ljudeh. 8.1.6. Gradec -pomembno tiskarsko in knjigotrško središče Gradec je bil v 16. stoletju pomembno kulturno in politično središče. Leta 1586 je bila tam ustanovljena univerza, na kateri je vedno študiralo tudi precej slovenskih študentov. Gradec z jezuitsko univerzo je bil torej v drugi polovici 16. stoletja važno središče tudi za Slovence. Vse od leta 1559 so v mestu delovali tiskarji, ki so se ukvarjali tudi s knjigotrštvom. O tem lahko sklepamo po tiskovinah, ki so bile namenjene kranjski oziroma koroški deželni upravi. Se pomembnejšo vlogo pa so imeli graški tiskarji v protireformacijskem gibanju v zadnjih desetletjih 16. stoletja. Ker takrat na Kranjskem in Koroškem ni bilo nobene tiskarne, so s knjigami zalagali tudi ti dve notranjeavstrijski deželi. V času, ko je tudi v štajerski prestolnici vel duh protestantskih reform, je prvo tiskarno ustanovil Alexadner Leopold. Leta 1559 je izdal prvo knjigo in sicer Perckrechts-Biiechl, delo, ki je bilo posvečeno vinogradniškim zakonom. J V nadaljrtih treh letih je natisnil še koledar in nekaj drobnih tiskovin. Po njegovi a smrti je leta 1562 podjetje prevzel Andreas Franck. Tudi ta je natisnil več pomembnih del, med drugim leta 1563 Aequatorium graškega matematika Hieronvma Lauterbacha, leta 1567 pa Eisenhergwerksordnung. Najpomembnejši in tehnično tudi najzahtevnejši tisk pa je Gesang Postilla, katere avtorje bil graški župnik Andreas Gigler. To je zbirka nemških cerkvenih pesmi, ki vsebuje tako notno gradivo kot tudi tekst in je najstarejši štajerski glasbeni tisk. Izšla je dvakrat in sicer leta 1569 in 1574. Franck je tiskal tudi za potrebe dežele Kranjske, kar lahko sklepamo na podlagi dela Landschrannen Ordnung Krain, ki je izšlo leta 1571. V Gradcu je deloval do leta 1575, ko je bil zaradi privrženosti protestantizmu pregnan.223 221 Peter Borisov, Zgodovina medicine (Ljubljana 1985) str. 149. 222 Na štajerske tiske povezane s Slovenci in Hrvati je opozoril že leta 1940 Josef Mati (MATL 1940). 223 DURSTMULLER 1982, 76 ss. / 61 Hkrati s Franckom je v Gradcu od 1563 do 1578 deloval Zacharias Bartsch. Natisnil je vrsto koledarjev in drobnih tiskov pa tudi pravnih priročnikov ter knjig z versko vsebino. Daje tiskal tudi za naročnike iz Kranjske, dokazujeta dva tiska: Compendium Cathechismi in Slavonica lingua, ki velja za prvo slovensko katoliško knjigo in jo je leta 1574 objavil Lenart Pachernecker. Žal delo ni ohranjeno. Drugi tisk je iz leta 1578. To je pogrebni govor za ljubljanskim škofom Konradom Adamom Glušičem (Lamentatio de morte Conradi episcopiLabacensis), ki gaje napisal Blasius Khirchmarius.224 Leta 1579 je v Gradcu odprl tiskarno Hans Schmidt. Podpisoval se je tudi z latiniziranim imenom in priimkom Johannes Faber. V njegovi tiskarni, ki je delovala dvajset let (od 1579 do 1599), je bila natisnjena vrsta pravnih predpisov in koledarjev. Najpomembnejši po vsebini, tiskarsko pa zelo zahteven je Megiserjev Dictionarium quatuor linguarum, ki je pri Schmidtu izšel leta 1592. Nemško-latinsko-slovensko-italijanski slovarje bil namenjen širšemu krogu uporabnikov, zato je bil tudi s knjigotrškega stališča zelo zanimiv. Cesarski privilegij gaje ščitil pred ponatisi kar osem let. Slovarje tudi najstarejša knjiga, v kateri je upoštevana slovenščina in ji je cesarska pisarna • 996 podelila privilegijsko pravico. Hkrati je bila tudi naša prva knjiga, ki so jo predstavili na frankfurtskem knjižnem sejmu. Med Schmidtovimi tiski, ki so bili namenjeni prebivalcem Kranjske, naj omenimo še deželne ročine iz leta 1598 (Landhandvest des Loblichen Herzogthums Crain). V času, ko je v Gradcu deloval Schmidt, je bil vpliv katoliškega kroga, na čelu katerega so bili jezuiti, zelo močan, cenzura pa stroga. Schmidt, kije bil najverjetneje protestant, saj seje poročil s hčerko evangeličanskega pastorja, je moral leta 1599 Gradec zapustiti. Kot smo že omenili, je dobila tiskarsko založniška dejavnost v Gradcu nov zamah leta 1585 z ustanovitvijo univerze. Po takratnih zahtevah jezuitov je moral biti novi tiskar strog katoličan, hkrati pa tudi odličen strokovnjak. Tako so poklicali na Štajersko Georga Widmanstetterja, po rodu Štajerca, ki pa je do tedaj osemnajst let delal kot korektor v tiskarni Adama Berga v Miinchnu. 25. novembra 1586 je bil imenovan za univerzitetnega tiskarja in knjigotržca, kmalu nato pa tudi za dvornega tiskarja. Od leta 1599 je bil tudi član graškega mestnega sveta. Umrl je leta 1618. Za njim je tiskarno prevzel sin Ernest in nato 007 • vnuk Ferdinand. Tiskarna je bila v rokah dedičev vse do leta 1805. Naslednje leto jo je prevzel Andreas Levkam in lasti te družine je ena od graških tiskarn še danes. * Georg Widmanstetter je natisnil v Gradcu med leti 1586 in 1618 tristo dvajset različnih publikacij. Posebno mesto med njimi imajo muzikalije. Tako je MATL 1940, str. 434. DURSTMULLER 1982, 78 ss. DULAR 1998, 30 ss. DURSTMULLER 1982, 80 ss. 62 leta 1588 izdal moteta Joachima Friderica Fritziusa Brevis sed admodumpia commonefactio in Psalm XCIIII, leta 1594 Cantiones sacrae Orlanda di Lassa, naslednje leto pa delo z enakim naslovom, katerega avtorje Albinus Fabritius. Poleg teh najzahtevnejših tiskov so iz Widmanstetterjeve tiskarne prihajali tudi obsežni teksti antičnih avtorjev (npr. Ciceronovo delo De officiis) ter teološke, filozofske, pedagoške in juridične razprave. Tiskal je tudi knjige, namenjene vsakodnevni uporabi pri bogoslužju, predvsem molitvenike in katekizme. Letno je izdajal še koledarje, ob raznih priložnostih pa drobne tiske (naslavljal jih je "Zeitung" ali "Neue Zeitung"), s katerimi je opozarjal na razne aktualne dogodke. Največjih govori o bojih s Turki, na primer o bitki in zmagi pri Sisku. Pri Widmanstetterju je tiskal tudi Hieronim Megiser in sicer razprave, ki posegajo na področje teologije in filologije. Kot univerzitetni tiskar in založnik je Widmanstetter objavljal tudi disertacije graških študentov. Zanimivo je, da so na naslovnicah ob imenih avtorjev dodani kraji oziroma dežele, od koder so bili doma. Tako naletimo na oznake kot so "Carniolus" ali "Labacensis", pojavljajo pa se tudi kombinacije, na primer "Carniolus Neustadiensi", iz česar lahko zaključimo, daje bil avtor očitno Novomeščan. Med Widmanstetterjevimi tiski moramo končno omeniti tudi slovensko knjigo jezuita Janeza Candka Evangelia inu lystuvi (1613), kije izšla|3000 izvodih. Že na naslovnici je zapisano, daje publikacija namenjena ljudem na Kranjskem. Tiskar seje podpisal kot Jurij 99R Widmansteter, torej sije skladno z jezikom knjige poslovenil ime. Georg VVidmanstetter je bil tudi pomemben knjigotržec. Po katalogih frankfurtskih knjižnih sejmov lahko ugotovimo, daje na njih sodeloval vsaj s tridesetimi tiski, kar kaže na to, kako pomembno je bilo njegovo graško podjetje. Widmanstetter ni prodajal le svojih tiskov, ampak tudi druge katoliške publikacije. Graški jezuiti so na primer leta 1600 uvozili iz Augsburga pet i 990 sodov knjig, ki jih je prevzel v nadaljno prodajo. O tem, kako je prodajal knjige, ki so bile namenjene na Kranjsko, pa ne vemo nič konkretnega. Najbrž so prodajo na drobno prevzeli kranjski knjigovezi, ki so se ukvarjali tudi s knjigotrštvom. Deloma bi lahko to delo opravili tudi popotni krošnjarji. Graški tiskarji, kot sta na primer Hans Schmidt in predvsem Georg Widmanstetter, so torej v času, ko ni bilo pri nas ne tiskarne ne prave knjigarne, odigrali pomembno vlogo pri širjenju knjig na Kranjskem. 8.2. Knjigarnarji v 17. stoletju Prvo polovico 17. stoletja je v evropski zgodovini zaznamovala tridesetletna vojna. Spori svetovnih razsežnosti, ki so izvirali iz nasprotji med 228 Podatke o tiskih povzemem po obsežni bibliografiji Widmanstteterjeve založniške hiše v Gradcu (GRAFF 1993). 229 DURSTMULLER 1982, 80 ss. 63 katoličani in protestanti, so vplivali tudi na razmere na Kranjskem. Poleg tega še vedno niso bili dokončno premagani Turki. Čeprav so bili po bitki pri Sisku (1593), ki predstavlja pomemben preobrat moči v korist evropskih vojsk, precej oslabljeni, so njihovi vpadi v Prekmurje in sosednje hrvaške pokrajine vplivali tudi na življenje na Kranjskem. V deželi pa ni bilo niti notranjega miru. Pogosto je prihajalo do manjših kmečkih uporov, ki pa niso zajeli večjih teritorijev. Večinoma so bili omejeni le na ozemlje enega gospostva. Nekatere so zadušili razmeroma hitro, drugi so trajali po več let. Tako bi v 17. stoletju težko našli kakšno leto, ko v slovenskih deželah niso rožljali z orožjem. Kljub težkim razmeram pa je imelo plemstvo vendarle tudi čas za izobraževanje, potovanja in zabave. Valvasorje življenje višje družbe opisal takole: "Plemstvo se vzdržuje s posestvi ali, če jih nima, z mečem v službi najvišjega poveljnika. Vendar je navada, da krase tako tisti, ki so gosposkega stanu, kakor plemiči svojo mladost s svobodnimi umetnostmi in služijo Paladi; z leti se usposobijo v viteških igrah, nato pa potujejo v tuje dežele, zlasti v Italijo in Francijo, zato da bi se nekoč povzpeli bodisi do uglednega vojaškega čina (do imenitne vojaške stopnje, menim) bodisi do svetlih uradniških dostojanstev in bleščečih častniških služb in da bi tako i s konico peresa i s konico meča mogli doseči poseben ugled. In bližina Italije jim nudi lepo priliko in udobnost za potovanje. Ko pa so prvo in prosto mladost na ta način naložili in porabili, skušajo priti do časti ali na velikih dvorih ali na bojnem polju in opravljati primerno službo ali pri deželni vladi ali v vojski. Za to je mnogo zgledov v zgodovinskih knjigah ali pri živečih in v naravi. Saj jih hudobni sosed in dedni sovražnik, ki imajo z njim cesto opravka, vedno opominja, naj bodo hrabri, in vzpodbuja k vojaškemu udejstvovanju; pa so mu tudi, kakor nam bo povedala knjiga letopisov, prizadejali marsikak odločilen poraz. - Ostali pa, ki so bolj k zasebnemu življenju nagnjeni, se razveseljujejo z viteškim lovom in uživajo lepe dohodke svojih dednih posestev ali pa stopijo, če so pobožnega in miroljubnega lin značaja, v kak odličen, zlasti v bernardinski in benediktinski red". Isti vir nam poroča tudi o jezikih, ki so jih govorili na Kranjskem v 17. stoletju. Sporazumevali so se v nemščini, slovenščini in italijanščini, sodni akti in trgovske pogodbe pa so bili zapisani v nemščini. Prva polovica 17. stoletja je bila na Kranjskem tudi čas, ko so dokončno obračunali z reformacijo. Po predikantih in protestantskih učiteljih, ki so morali deželo zapustiti že leta 1598, so izgnali med leti 1599 in 1601 še kmete in meščane, med 1628 in 1630 pa tudi plemiče, ki so ostali zvesti reformacijskim načelom. Tako so morali oditi na tuje praktično vsi, ki so dotlej ustvarjali v slovenski književnosti; enaka usoda je doletela tudi njihove podpornike. Komisije, ki so skrbele za ponovno katolizacijo in povratek pod okrilje 230 Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain, knj. VI, 341 s. (prevod po Mirko Rupel, Valvasorjevi berilo (Ljubljana 1936) 243 s. 231 Šesta knjiga citiranega Valvasorjevega dela je v celoti posvečena jezikovni problematiki. 64 papeževe cerkve, so rušile protestantske verske objekte, skrunjena so bila pokopališča, prizanašali pa niso niti knjigam.232 Prav v odnosu do tiskane besede se najbolje zrcalijo tedanje razmere. Na eni strani so knjige zažigali, na drugi pa so si prizadevali ponovno urediti tiskarno. Vsa ta dogajanja so tesno povezana z delovanjem devetega ljubljanskega škofa, Tomaža Hrena. Rodil seje leta 1560 v Ljubljani v ugledni in premožni meščanski družini. Čeprav sta bila starša prepričana luteranca, pa to ni dosti vplivalo na njegovo življenjsko pot. Že pri osmih letih gaje namreč vzel k sebi stric Gašper Žitnik, strog katolik in univerzitetni profesor na Dunaju. Študije je nadaljeval v Gradcu, kjer je bil leta 1588 posvečen v duhovnika, 1597 pa je bil imenovan za ljubljanskega škofa, kar je dve leti kasneje potrdil tudi papež. Hren sije v jezuitskih šolah pridobil veliko znanje predvsem s humanističnega Tli V področja. Škofovske dolžnosti je prevzel v obdobju, ko je bila protire formacij a na višku moči. Tomaža Hrena omenja naša literarna zgodovina predvsem v zvezi s požiganjem slovenske protestantike. Kot katoliški škof je sicer res sistematično uničeval vse krivoverske knjige, a ne le slovenske, ampak tudi nemške in latinske. Od celotne slovenske protestantike ni dal uničiti le Dalmatinovega v prevoda celotnega Svetega pisma. Se več, leta 1602 je pri papežu Klemnu VIII. dosegel, da so ga smeli brati in uporabljati tudi katoliški duhovniki. To pravico je potrdil leta 1621 tudi Gregor XV., Klemnov naslednik v Vatikanu.234 Hrenova prizadevanja, da bi nastale tudi nove slovenske knjige pa so obrodila le nekaj skromnih sadov. Tako je izšla leta 1613 v Gradcu zbirka nedeljskih beril in evangelijev "Evangelia inu lystuvi'\ ki jo je priredil in poslovenil jezuit Janez Čandek. Plod sodelovanja med škofom in tem redovnikom je tudi prevod in izdaja Kanizijevega Katekizma, kije bil natisnjen leta 1615 v Augsburgu. Tomaž Hren pa je imel še nekatere načrte za tiskanje in izdajanje knjig. V graški izdaji najpomembnejše slovenske knjige iz prve polovice 17. stoletja -Evangelia inu lystuvi -je jasno zapisano, daje izdaja nastala na pobudo Tomaža, devetega ljubljanskega škofa, zato ga lahko štejemo za soizdajatelja. Načrtoval je tudi ponovno oživitev tiskarne v Ljubljani. Zanjo je v Augsburgu kupil več stotov črk. Denar za tiskarsko opremo so zbirali tudi na ljubljanski cerkveni sinodi leta 1614. Kar 17 duhovnikov je prispevalo denar v ta namen, dva med njimi celo po 100 goldinarjev. Zal pa moramo zapisati, daje ostala ustanovitev katoliške tiskarne pri ljubljanskih jezuitih, ena od neuresničenih Hrenovih želja. Med vzroki navajajo med drugim tudi okoliščino, da ni tedaj v Ljubljani in njenem zaledju deloval noben papirni mlin, kar je seveda eden od osnovnih pogojev za uspešno delovanje tiskarne. Tako dobimo še en dokaz, da GRDINA 1995, str. 41. LAVRIČ 1988,21 ss. PETRIČ 1998, 83 ss. LAVRIČ 1988, 27 s. KLOAR 1998, str. 172. 65 imajo papirni mlini v 16. in 17. stoletju predvsem kulturnozgodovinski in manj gospodarski pomen.237 Hrenov odnos do knjige pa se zrcali tudi v fondu knjižnice, ki jo je imel na Gornjem Gradu. V njej so bila dela, ki so jih zbrali že prejšnji ljubljanski škofje, nekaj tiskov pa je nabral ob obsežnih protire formacijskih akcijah, ki jih je vodil na Slovenskem. Kot široko razgledan humanist je knjižnico sistematično dopolnjeval. Kupoval je dela s področja teologije, glasbe, zgodovine pa tudi klasično literaturo. Za našo temo so seveda najbolj zanimivi podatki, kdo mu je knjige prodajal in od kod so jih prinašali na Kranjsko. O tem najdemo vrsto beležk v škofovih koledarjih. Pri njem so se ustavljali knjigotržci iz Benetk, Salzburga in celo z Nizozemske. Aprila leta 1600 omenja nakup knjig za 24 goldinarjev, maja in avgusta 1601 knjige iz Benetk. Decembra 1601. leta izvemo ^ime prodajalca knjig, ki seje oglasil pri škofu; to je bil Blasio Nuvzhen. Med deli, ki jih je pri njem kupil, je bil tudi Missal. Zal ne vemo, od kod je prinesel dragoceno tiskano blago. Pač pa je Hren zapisal, daje bil doma v Benetkah kramar s knjigami in slikami Peter Donat. V letu 1602 mu je prodal več knjig aprila, maja in junija, naslednje leto pa ga že imenuje kar "naš beneški trgovec". Poleg Donata omenja leta 1607 škof Hren še nekega Angellattija, ki je prinesel večje število knjig v Ljubljano prav tako iz Benetk. Knjigotržci so prihajali tudi iz nemških dežel. Tako seje ustavil pri Hrenu februarja 1611 neki Jacob Grevff. Prodal mu je več knjig z različnih področij, od verskih, glasbenih pa do grafičnih map in posameznih podob.243 Iz pomembnega knjigotrškega središča Salzburga je prihajal Hannsen Vennersperger, ki je julija in septembra 1617 škofu prodal več knjig.244 Leta 1611 je zabeležil, daje kupil literaturo in nekaj drugih predmetov celo od nizozemskega kramarja Philippusa Bawerja.245 V Hrenovih koledarskih zapisih imamo tudi zanimiv podatek, ki sicer ne govori o klasičnem knjigotrštvu, vendar pa lahko na njegovi podlagi predpostavljamo, kako so prišle nekatere knjige v prvi polovici 17. stoletja na Kranjsko. Tako je 20. februarja 1603 zapisal, daje kupil pri Widmanstetterju v Gradcu (a Widmanstadio) nekaj knjig in jih nato razdelil.246 O nakupih in knjižnih novostih v knjižnici najvišjega cerkvenega dostojanstvenika imamo torej kar nekaj podatkov. Manj jih lahko nanizamo za posvetne biblioteke tega časa, čeprav je bila na podlagi analize zapuščinskih 237ŠORN 1954, 87ss. 238LAVRIČ 1988, str. 28. 239LAVR1Č 1988, str. 257. 240 LAVRIČ 1988, str. 259. 241 LAVRIČ 1988, str. 263. 242 LAVRIČ 1988, str. 268. 243 LAVRIČ 1988, str. 276. 244 LAVRIČ 1988, str. 289. 245 LAVRIČ 1988, str. 278. 246 LAVRIČ 1988, str. 55 in 265. 66 inventarjev, ki so v 17. stoletju vključevali tudi knjige, za nekatere kranjske plemiške knjižnice narejena analiza. Za prva desetletja je nanizala podatke Maja Zvanut. Ugotovila je, da so bile grajske biblioteke v tem času razmeroma bogate, knjige pa naj bi večinoma prinesli domov plemiči s svojih kavalirskih potovanj, ki so bila del tedanje omike. Tako najdemo v prvih desetletjih v plemiških knjižnicah poleg nemške in latinske tudi precej italijanske, kasneje pa še francoske literature. Analiza popisov iz sredine 17. stoletja je pokazala drugačno sliko. Vzroke moramo iskati v dejstvu, daje takrat Kranjsko zapustil velik del plemstva, namreč vsi tisti, ki se niso hoteli odpovedati protestantskim idejam. Knjige, ki jih najdemo na policah grajskih bibliotek, so bile večinoma latinske, sledijo pa nemška in italijanska dela. Sicer pa seje s knjižnicami oziroma knjigami lahko ponašala le polovica plemiških hiš, pa še med temi je bilo 17,6 % takih, ki so imele ob popisu le tri do deset zvezkov, predvsem molitvenikov. Na podlagi ohranjenih inventarjev Marko Štuhec ugotavlja, da med kranjskim plemstvom v 17. stoletju branje ni bila vsakdanja navada. Vprašanje, kako so knjige prišle k nam, si zastavlja le ob Keplerjevih delih, za katera predpostavlja, da so jih prinesli iz Prage. Glede na to, da ni nujno, da se podatki nanašajo na Keplerjeva astronomska dela, izdal je namreč tudi več astroloških koledarjev, kakršne so imeli na prodaj tudi kranjski knjigovezi, se nam zdi možno, da so bile knjige kupljene tudi v Ljubljani. S.2. L Knjigovezi Vse do sedemdesetih let 17. stoletja, ko je bila v Ljubljani odprta Mavrjeva knjigarna, so se s knjigotrštvom na Kranjskem v glavnem ukvarjali knjigovezi. Imamo pa nekaj podatkov, ki kažejo, da njihova ponudba ni bila omejena le na drobne tiske. Tako je na primer opat cistercijanskega samostana iz Kostanjevice na Krki v Ljubljani redno kupoval koledarje. Leta 1646 pa so v računsko knjigo samostana zapisali, da so v Ljubljani kupili tudi delo antičnega zgodovinarja Tita Livija, leta 1651 pa še več drugih knjig.249 Največ podatkov o delovanju ljubljanskih knjigovezov imamo v aktih mestne uprave. Uradniki so namreč vestno beležili, kakšna dela so zanje opravljali in katere uradne knjige so jim dali v vezavo. Knjigovezi so jih zalagali tudi s pisalnimi potrebščinami: papirjem raznih vrst, peresi, nožiči za siljenje peres in podobnimi drobnarijami. V trgovinah knjigovezov je bilo moč kupiti drobne tiskovine, predvsem koledarje, tako so opravljali tudi delo knjigotržcev. O delovanju nekaterih imamo le skope podatke. Tako vemo, daje ŽVANUT 1994, 147 ss. ŠTUHEC 1995, 78 ss. MLINARIC 1987, str. 55. 67 68 Andrej Sander leta 1616 prodal mestni upravi koledar za pisanje,250 knjigovez Jurij pa je leta 1622 najel sejemsko stojnico ob prazniku spreobrnenja sv. Pavla. Kaj je tam prodajal, ni znano. Podobno lahko zapišemo za Jakoba Prunnerja in Hannsa Georga Maynhardta. Oba sta sodelovala na ljubljanskih sejmih v šestdesetih oziroma sedemdesetih letih 17. stoletja, delavnici pa sta imela na Starem trgu.252 Na Novem trguje imel delavnico in trgovino Hanns Jacob JVeber. Njegovih rojstnih podatkov ne poznamo, vendar se že v najzgodnejših aktih (leta 1623) podpisuje kot "ljubljanski meščan in knjigovez". Njegovemu delu lahko sledimo do leta 1654, ko je verjetno umrl, saj je naslednje leto denar od mestne uprave za opravljena dela prejela Webrova vdova. Znani so tudi podatki o Webrovih ambicioznih načrtih, ki so daleč presegli njegovo knjigoveško dejavnost. Skupaj s Hansom Hillerjem, prav tako ljubljanskim knjigotržcem in škofom Tomažem Hrenom je hotel leta 1625 ustanoviti tiskarno.253 Sicer pa je tudi Weber prodajal različne vrste papirja, pribor za pisanje, peresa in nožičke za siljenje, za mestno upravo pa je vezal uradne knjige. Ob ljubljanskih sejmih je prodajal tudi na stojnicah. Ohranjeni so akti o njegovih plačilih pristojbin v letih 1632, 1635, 1638, 1639, 1644 in 1645.254 Na zalogi je imel tudi drobne tiskovine. Že leta 1623 omenja koledarje, 1625 pa poleg navadnih tudi koledarje za puščanje krvi. Enake tiskovine najdemo še v aktih, ki govore o njegovi dejavnosti v letih 1626 in 1627, medtem ko so imeli leta 1628 in 1629 TI/ koledarji poleg vezano pratiko ali prognozo. Koledarje različnih vrst in formatov, preprosto ali razkošno vezane, je prodajal tudi v vseh nadaljnih letih. Januarja leta 1631 je mestni upravi prodal pravni priročnik Thesaurus Juri Feudalis civilis et Criminalis Nouue, torej je kot knjigotržec naročal in prodajal tudi obsežnejša dela. Kako težko je bilo včasih dobiti blago iz nemških dežel, pa da slutiti notica na računu iz leta 1649. V njej pravi, daje gradivo naročil v Nlirnbergu, kjer pa je divjala vojna in je zato prišlo z zamudo. ZAL Cod. XIII/75, fol. 65; Cod. XIII/79, fol. 41; Cod. XIII/82, pril. 00001. RAD1CS 1881, 81 s. 250 ZAL Cod. XIII/34, fol. 23. 251 ZAL Cod. XIII/40, pril. 00052. 252 253 254 ZAL Cod. X1II/41, pril. 00125-00127; Cod. XIII/42, pril. 00101, 00074; Cod. XIII/43, pril. 00058, 00090; Cod. XIII/44, fol. 33; Cod. XIII/45, prii. 00074, 00143; Cod. XIII/48, pril. 00008, 00092; Cod. XIII/50, pril. 00009, 00010; Cod. XIII/51, pril. 00003, 00007, 00009; Cod. XIII/52, pril. 00001, 00003, 00007; Cod. XIII/54, pril. 00001-00011; Cod. XIII/55, pril. 00001, 00003, 00007; Cod. XIII/56, pril. 00001, 00003, 00005, 00007, 00009; Cod. XIll/57, pril. 00001, 00003, 00005, 00009; Cod. XIll/60, fol. 36. 255 ZAL Cod. XlIl/43, pri. 00058. 256 ZAL Cod. XIIl/46, pril. 00029; Cod. XIII/47, pril. 00108. 257 ZAL Cod. XIII/49, pril. 00056. 258 ZAL Cod. XIII/66, pril. 00100. 69 Sredi 17. stoletja je imel delavnico na Starem trgu Hans Schmidt. Podatkov o njegovem rodu žal nimamo. Leta 1641 je odprl delavnico na Starem trgu in jo v leta 1647 preselil na Novi trg. Vezal je knjige, razkošnejše je tudi zlatil, poleg tega pa je prodajal pisalne potrebščine in vsaj od leta 1644 naprej tudi koledarje. Ti so bili različnih vrst, leta 1648 so imeli nekateri privezane pratike. Umrl je leta 1654. Georg Sixt Schaffer si je uredil delavnico in prodajalnico leta 1655 na Starem trgu v Ljubljani, po treh letih (1658) pa se je preselil na Novi trg, kjer je 9 A1 delal vse do leta 1682. Znani so podatki, daje leta 1661 je plačal pristojbine kar za pet ljubljanskih sejmov, ki so bili ob praznikih Spreobrnenja sv. Pavla, 259 ZAL Cod. XVII/26 a (1647). 260 ZAL Cod. XIU/57, pril. 00172; Cod. XIII/58, fol. 65; Cod. XIII/61, fol. 36; Cod. XIII/65, fol. 38, pril. 00131, 00193. 261 ZAL Cod. XVII/39 (1655); Cod. XVII/66 (1682). SI. 13. Obračun Hannsa Jocoba Webra iz januarja 1631 (ZAL Cod. 111/49, pril. 00056). sv. Filipa in Jakoba, sv. Petra in Pavla, Povišanje sv. Križa in ob godu sv. Elizabete.262 Prodajal je različne vrste papirja, pergament, španski vosek, peresa in črnilo. Iz aktov mestne uprave je razvidno, dajo je že vse od leta 1655 zalagal tudi z drobnimi tiski, predvsem koledarji, ki so jim bile včasih priložene tudi tablice za puščanje krvi. O Schafferjevi knjigotrški dejavnost, ki ni bila omejena le na koledarski tisk, imamo nekaj podatkov tudi iz sodelovanja z rodbino Auersperg. Od leta 1661 je za grofovo biblioteko naročal dragocene knjige in jih nato tudi vezal. Pri njem je baron Wolf Engelbert von Auersperg kupoval tudi pisalne potrebščine.264 Pomembno mesto med knjigovezi 17. stoletja, ki so se ukvarjali tudi s knjigotrštvom ima Janez Helm (Joannes Helm, večkrat tudi Helmb). Rodil seje okoli leta 1633, umrl pa je 12. marca 1713 v Ljubljani, star osemdeset let. V seznam novih ljubljanskih meščanov je bil vpisan leta 1666.266 Trgovino oziroma delavnico je imel na Starem trgu,267 stojnice pa je postavljal tudi na ljubljanskih sejmih. V aktih mestne uprave je več podatkov o njegovem delovanju v osemdesetih in devetdesetih letih 17. ter prvem desetletju 18. stoletja. V tem obdobju jo je zalagal z različnimi vrstami papirja, pivniki in voskom, prodajal ji je še različne vrste peres, črnilo ter druge drobnarije. Vse od leta 1684 do 1711 najdemo beležke tudi o drobnih tiskovinah, ki jih je prodajal županu in drugim mestnim uradnikom. To so bili koledarji, ki so imeli pogosto priložene tudi tablice za puščanje krvi. Nekateri med njimi so bili boljši knjigoveški izdelki, imeli so na primer zlato obrezo. Tako iz računa za leto 1690 izvemo, daje prodal 40 koledarjev za leto 1690 z zlato obrezo, v petih so bili bakrorezi, 12 pa je bilo malih žepnih koledarčkov, so prav tako imeli zlato obrobo.270 262 ZAL Cod. XIII/78, pril. 00001, 00003, 00005, 00007, 00009. 263 ZAL Cod. XIII/72, fol. 39, 65, pril. 00054; Cod. XIII/74, pril. 00086; Cod. XlII/77, fol. 39; Cod. XlII/79, fol. 39; Cod. XIII/84, fol. 44; Cod. XIII/85, fol. 39; Cod. XIII/88, fol. 42, pril. 91; Cod. XIII/89, fol. 42, 82; Cod. XIII/90, fol. 43; Cod. XIII/93, fol. 39; Cod. XlII/94, fol. 39; Cod. XIII/99, fol. 43, pril. 99. 264RADICS 1881, str. 82 265 Janko Šlebinger, s. v. Helm Janez Krst. - SBL I, zv. 2, 1926, str. 300. 266 ZAL Cod. 1/37, pril. 00011. 267 ZAL Cod. XVII/71 (1687); Cod. XVII/94 (1710). 268 Tako je leta 1684 prodajal kar na petih sejmih. ZAL Cod. XIII/101, pril 1, 3, 5, 7, 9. 269 ZAL Cod. X1II/101, fol. 39, 56; Cod. XIII/102, fol. 39, 62; Cod. XIII/103, fol. 41, 67; Cod. X1II/104, fol. 39, 40, pril. 103; Cod. XI1I/106, pril. 41; Cod. XIII/107, pril.115, 155; Cod. XIII/109, pril. 31; Cod. XIII/110, fol. 37; Cod. XII1/111, fol. 41; Cod. XI1I/112, fol. 38; Cod. XIII/113, fol. 39, pril. 110; Cod. X1I1/114, fol. 34„ pril. 75; Cod. XIII/115, fol. 37; Cod. XII1/116, fol. 36; Cod. XIH/118, fol. 30, pril. 48; Cod. XIII/119, fol. 35, pril. 56; Cod. XI11/120, fol. 35, pril. 47; Cod. X1II/ 121, fol. 35; Cod. XIII/122, fol. 39, pril. 69; Cod. XIII/123, fol. 35; Cod. XIII/124, fol. 39, pril. 66; Cod. XIII/125, fol. 65; Cod. XIII/127, fol. 35. 270 ZAL Cod. XII1/107, fol. 39, pril. 116. 70 271 Med te tiske sodi novi ljubljanski sodni red izdan leta 1666, pa poročilo besedilo predstave, ki jo je nato igralo ljubljansko jezuitsko gledališče - Becroente Cronen-Flucht oder Eumelus (1678) (cfr. Stanko Škerlj, Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih, Dela 2. raz. SAZU 26 (Ljubljana 1973), 92 s.) in Directorium agendorum temporepestiš Auctoritate Reverendissimi ac celisissimi Domini Josephi dei & apostolicae sediš gratia episeopi Labacensis Adsua dioeceseos Pastores sublimissum, 1680 - navodila o obnašanju v času kuge namenjena duhovščini ljubljanske škofije (GRAFF 1993, nr. 562, 685 in 699). 272ZALCod. XIII/98, pril. 3. 73 ZAL Cod. XVI1/86 (1705). J 274 RADICS 1881, str. 84. 71 SI. 14. J. L. Schonleben, Evangelia inu lystuvi (1672). V obdobju, ko v Ljubljani ni bilo tiskarne in se ni nihče ukvarjal z založništvom, je Janez Helm posegel tudi na to področje. Založil je dve knjigi, ki ju je dal natisniti pri Widmanstetterju v Gradcu. Leta 1672 je tako "Vsakladi Joannesa Helma" izšlo Schonlebnovo delo Evangelia inu lystuvi, 1678 pa Bratovske bukvice sv. roženkranca Matije Kastelca. Predpostavljamo lahko, da je Helm prodajal tudi druge knjige, ki jih je v drugi polovici 17. stoletja natisnil graški Widmanstter in so bile glede na vsebino namenjene predvsem ^j **+* , • , t. . i 271 — vlMAH prebivalcem Kranjske. V senci prvega pravega knjigotržca na Kranjskem, Janeza Krstnika Mavrja, kije odprl v Ljubljani knjigarno leta 1678, so do konca 17. stoletja v mestu delovali še trije knjigovezi, ki so prodajali in zalagali tudi drobne tiskovine. Prvi med njimi je Alexander Stain. Leta 1681 ga omenjajo kot novega 979 ljubljanskega meščana, v arhivu mestne uprave pa najdemo beležke o 973 njegovem knjigoveškem delu vse do leta 1705. Uveljavil seje tudi kot 974 knjigotržec, saj je prodajal drobne tiskovine, predvsem koledarje. 72 8.2.2. Leto 1678 Ljubljana, glavno mesto Kranjske, je bila že desetletja brez tiskarne, v deželi pa ni bilo niti papirnega mlina. Vse to je hromilo tudi druge dejavnosti povezane s knjigami, zato smo lahko s področja založništva navedli le nekaj skromnih poizkusov. Isto velja za knjigotrštvo, ki je bilo prav tako slabo razvito. Prizadevanja škofa Tomaža Hrena, da bi na Kranjskem zopet dobili tiskarno, se niso uresničila. Podobno ni uspelo te dejavnosti oživiti niti Rajnaldu Scarlichiju, kije bil med leti 1620 in 1630 tržaški škof, nato pa Hrenov naslednik v Ljubljani. Eden od vzrokov, daje bila škofova prošnja leta 1636 zavrnjena, je bil njegov predlog, da bi mestni svet plačal stroške za tiskarjevo stanovanje. Zbirka črk je tako obležala še naprej neuporabljena pri ljubljanskih jezuitih. 275ZALCod.XIII/106,pril. 1-5. 276 Janko Šlebinger, s.v. Skube Adam. - SBL 3, zv. 10, 1967, str. 339. 277RADICS 1881, str. 84. 278 Janko Šlebinger, s. v. Skube Adam. - SBL 3, zv. 10, 1967, str. 339. 279RADICS 1881, str. 86. 280 ZAL Cod. XVII/70 (1686); Cod. XVII/96 (1715). 281 RADICS 1881, str. 85. 282 France Kidrič in Maks Miklavčič, s. v. Scarlichi Rajnald. - 3, zv. 9, 1960, str. 211; KIDRIČ 1929-38, 103 ss. Podobna je bila življenska pot Adama Skubeja. Leta 1682 je bil vpisan med ljubljanske meščane. Poslovalnico sije uredil na Trgu. Kot knjigovez je bil seveda tudi trgovec s pisalnimi potrebščinami. Leta 1689 je zabeleženo, daje imel stojnice kar na sirih ljubljanskih sejmih: ob praznikih sv. Filipa in Jakoba, sv. Petra in Pavla, Povišanja sv. Križa ter ob godu sv. Elizabete.275 Za nas je pomemben predvsem kot knjigotržec, založnik in tiskar. Ves čas je namreč prodajal drobne tiske koledarje in molitvenike^pa tudi obsežnejša dela, ki so jih L j pri njem kupovali teologi, filozofi, zdravniki in zgodovinarji.276 Leta 1690 je založil letak Aquila Austriaca, na katerem je natisnjeno poročilo o dogodkih med septembrom 1688 in septembrom 1689.277 Leta 1700 je izdal četrto knjigo pridig Janeza Svetokriškega, ki jo je natisnila Mavrjeva tiskarna v Ljubljani.278 Skube je umrl v Ljubljani leta 1705. Malo podatkov imamo o življenju in delu Johanna Carla Mallya, knjigoveza, kije deloval na prelomu med 17. in 18. stoletjem in je svojo dejavnost dopolnjeval tudi s prodajo tiskovin in koledarjev. Delavnico in prodajalno je imel na Novem trgu, kjer je pred njim delal v sredini stoletja Georg Sixt Schaffer. Mallyevemu delu lahko po aktih mestne uprave sledimo od leta 1686 pa do 1715. Na knjigotrško dejavnost pa se nanašajo le podatki o prodaji koledarjev v letih 1692 in 1695.281 Po zagonu, ki gaje dal tiskarstvu in založništvu protestantizem, opažamo zastoj teh dejavnosti tudi v sosednjih hrvaških pokrajinah. Tako je pod okriljem jezuitskega reda začela delovati tiskarna v Zagrebu šele leta 1664. Kot zanimivost naj omenimo, da so jim črke in stroj prodali ljubljanski redovni bratje. Le v štajerski prestolnici, Gradcu, je bilo tiskarstvo, založništvo in knjigotrštvo vse 17. stoletje zelo živahno. Temu se ne smemo čuditi, saj so morali pokrivati tudi potrebe sosednjih dežel - Kranjske in Koroške. V zvezi z ljubljanskimi tiski do leta 1678 pa ostaja še vedno nerazrešeno vprašanje, kdo je natisnil letak z novico o sončnem mrku, ki so ga opazavali štirje cerkveni dostojanstveniki pri Vrhniki 28. januarja 1664. Ohranjeni sta dve različici tega sporočila, na nobeni pa ni navedena tiskarna in kraj izdaje. Doslej je prevladovalo mnenje, daje bil natisnjen v Nemčiji, saj je na enem pripis, da gaje moč kupiti pri Paulusu Fiirstu, trgovcu z umetninami v Niirnbergu. Naj na tem mestu opozorimo, daje bil Ftirst resda pomemben založnik in knjigotržec, ni pa imel svoje tiskarne. Tako ostaja odprto vprašanje, kje je bil natisnjen tudi enolistni letak. Letaki, predhodniki časopisov, so bili namreč v prvi vrsti namenjeni ljudem, ki so živeli na področju, kjer seje zgodil dogodek, o katerem so poročali. Zato so bili običajno tam tudi natisnjeni. Daje bila to morda kljub vsemu Kranjska, kaže namreč podatek, da so kar trije od štirih primerkov letakov ohranjeni pri nas. Leto 1678 pa je za tiskarsko, založniško in knjigotrško dejavnost na Kranjskem prelomno. Po neuspešnih prizadevanjih, da bi ustanovili tiskarno v Ljubljani že v prvi polovici 17. stoletja, so končno deželni stanovi podprli pobudo Janeza Ludvika Schonlebna za ustanovitev tiskarskega podjetja v Ljubljani. 18. julija 1678. so tako povabili Janeza Krstnika Mavrja, salzburškega tiskarja in knjigotržca, da uredi še isto leto v Ljubljani tiskarno. Mesto mu je poleg pravnega protektorata odobrilo še letno podporo 200 goldinarjev. Mayr je ponudbo sprejel in 25. novembra 1678 je iz njegove ljubljanske tiskarne prišla med Kranjce prva tiskovina. Se pomembnejši pa je korak, ki gaje naredil na področju knjigotrštva. Uredil je knjigarno, njeno ponudbo pa predstavil v obsežnem tiskanem katalogu. 283STIPČEVIČ 1988, str. 119 284 REISP 1966 b. 285 V temeljnem delu o nemškem tiskarstvu 16. in 17. stoletja med niirnberškimi tiskarji ne najdemo Paulusa Ftirsta (cfr. Josef Benzing, Die Buchdrucker des 16. und 17. Jahrhunderts im deutschen Sprachgebiet, Beitrage zum Buch- und Bibliothekswesen 12 (Wiesbaden 1963). Prav tako ni omenjeno, da bi bil Ftirst tiskar v Lexikon des Buch\vesens I (Stuttgart 1952) str. 273. 286RADICS 1881, 82 ss. 73 9.0 JANEZ KRSTNIK MAYR 9.1. Življenje in delo do prihoda v Ljubljano Janez Krstnik Mayr seje rodil 20. 2. 1634 v kraju Frauen-Chiemsee na Bavarskem. Za tiskarja seje izučil v Augsburgu pri Andreasu Apergerju. Čeprav je bila predpisana učna doba dve leti, je že po enem letu zaključil šolanje, za preostanek pa plačal 100 goldinarjev in si tako pridobil obrtno dovoljenje. V tistem času je edino tiskarno v Salzburgu vodila Anna Uršula Katzenberger, vdova salzburškega tiskarja Christopha Katzenbergerja. Leta 1656 seje Janez Krstnik Mayr z njo poročil in tako prevzel podjetje. 16. 7. 1669 je stavbo, v kateri je imel delavnico, močno poškodoval zemeljski plaz, zato je Mayr tiskarno preselil v novo zgrajeno hišo v Griesgasse bliže središču mesta. Ze leta 1661 je imel naslov dvornega in akademskega tiskarja , cesar Leopold I. pa mu je leta 1696 podelil plemiški naziv. Tako seje lahko podpisoval Mayr von Mavregg. Umrl je leta 1708 v Salzburgu.289 Leta 1668 je Mayr začel izdajati Wochentlichen Ordinari Post=Zeitungen, ki se je kasneje preimenoval v JVochentliche Or dinar i-Zeitungen in Saltzburgische Or dinar i-Zeitungen. Salzburško podjetje je vodil Janez Krstnik Mayr 52 let, v tem obdobju pa so izdali več kot 200 publikacij. Ko je ljubljanska stanovska uprava 18. januarja 1676 zaupala skrb za tisk Janezu Ludviku Schonlebnu, je ta odšel v Salzburg in Janezu Krstniku Mavrju ponudil, da ustanovi podjetje v Ljubljani.290 Tako je leta 1678 začela delovati Mavrjeva ljubljanska podružnica. Do leta 1682 jo je vodil Janez Krstnik sam, po tem času pa je zanjo skrbel sin Jožef Tadej. Za nas so seveda pomembni predvsem Mavrjevi ljubljanski tiski, čeprav je znano, daje imel že pred svojim prihodom na Kranjsko stike z nekaterimi tamkajšnjimi posamezniki in institucijami. Tako je v Salzburgu leta 1676 med drugim natisnil delo Controversiaephilosophicae, ki gaje napisal stiski pater Edmund Wagner, kasnejši namestnik priorja tega samostana. 287 LANG 1972, 38 s. 288 V literaturi sicer navajajo, da mu je ta naslov podelil salzburški nadškof Max Gandolph leta 1668 (cfr. LANG 1972, str. 38; DURSTMULLER 1982, str. 138; Janko Šlebinger, s. v. Mayr. - SBL 2, zv. 5,1933, str. 74; REISP 1989, str. 433), vendar seje že v knjigi Brevis historia (1661) podpisal s pridevki aulicus in academicus, enako tudi v knjigotrškem katalogu za sejem v Linzu leta 1664, nemško obliko nazivov je nato uporabil v Salzburgische Chronica leta 1666. Iz leta 1668 pa je dejansko akt nadškofa Gendolpha, ki daje predpravice dvornemu in akademskemu tiskarju, oz. ureja odnose med obema salzburškima tiskarjema tistega časa. Leta 1666 je namreč Mayr dobil konkuranta Melchiorja Haana. 289 LANG 1972, 38 s. 290 Maks Miklavčič, s. v. Schonleben Janez Ludvik. - SBL 3, zv. 10, 1967, str. 239. 291 Branko Reisp, s. v. Mayr. - ES 7, 1993, 27 s. 74 Janez Krstnik Mayr pa ni bil le tiskar, ampak seje uveljavil tudi kot knjigotržec. Knjige je prodajal v svojem salzburškem podjetju in na sejmih, ki so bili organizirani v drugih mestih. Svojo ponudbo je predstavil v obsežnih sejemskih katalogih. Ohranila sta se dva - za sejem v Linzu leta 1664 in za ljubljanski Elizabetin sejem v letu 1678. Z ljubljanskim katalogom seje Mayr predstavil mestu, v katerem je prav tedaj odprl knjigarno in podružnico svoje salzburške tiskarne. 9.2. Katalog iz leta 1664 Catalogus librorum qui vernis nundinis Lincensibus venales prostant 1664 -apud Joannem Baptistam Mayr, Salisburgensem aulico academicum typographum, et bibliopolam Drobna knjižica/(dimenzije 20 x 15 cm) obsega le 15 strani. Ohranili sojo . h. . v dunajski Dvorni knjižnici, ki je danes del fonda avstrijske Nacionalne 909 biblioteke. Opisi knjig v katalogu so zelo sumarni: naveden je le avtor, naslov in format publikacije, ni pa podatkov o založniku, letu in kraju izida. Knjige so razdeljene po tematiki in jeziku v deset skupin: 9.2.1. Libri Rubro - Nigri 9Q^ V tem oddelku je 15 naslovov. Vsa dela so v latinščini, saj so to masne in obredne knjige, ki so se uporabljale pri katoliškem bogoslužju. Velikosti brevirjev so bile različne, od takih, da so šli v žep, pa do misalov in antifonarja, kije imel velikost folija. 9.2.2. Libri concionatorii (Pridigarske knjige) Med 105 naslovi je 90 del v latinščini in 15 v nemščini. Tudi dela iz tega oddelka so večinoma povezana s cerkvenim življenjem in pastoralno teologijo. V katalogu so našteti brevirji, postile, zbirke pridig za razne priložnosti (poroke, pogrebi, različni prazniki) ter zbirke moralnih govorov. Med avtorji omenimo jezuita in teologa, Roberta Bellarmina in Petrusa Fabra. 9.2.3. Libri Biblici Theologici, & As četici Teološkim vprašanjem je posvečenih tudi vseh 169 del tretjega oddelka, ki so vsa napisana v latinščini. Biblija je bila naprodaj v več različicah, s slikami ali brez njih, nadalje je prodajal eno od izdaj biblijske konkordance, pa katekizme, evangeliarije, zbirko psalmov in zbirko litanij. Precej del zadeva 292 ONB sig. 409267. 293 Število naslovov je včasih težko določiti, saj obstajajo dela, ki so izšla v več različnih formatih (npr. Breviariji). V takšnih primerih smo ga upoštevali le kot en naslov. 75 76 življenje raznih redovnih skupnosti: omenimo lahko tiskana pravila (Regula), ki so se jih držali benediktinci, avguštinci in frančiškani. Več knjig obravnava posamezne svetnike, na primer sv. Frančiška Šaleškega in sv. Uršulo. Naprodaj je bila tudi zbirka del pisateljev cistercijanskega reda, več knjig frančiškanskega teologa Bonaventure, komentarji k spisom Tomaža Akvinskega, razprava španskega teologa Luisa de Moline iz 16. stoletja, ter tiskane priprošnje papeža Urbana VIII, v katerih seje priporočal za varstvo pred strelo. 9.2.4. Libri luridici V tem oddelku je predstavljenih 228 latinskih in 15 v nemških knjig. Naprodaj so bila dela, ki obravnavajo rimsko, kanonsko in dedno pravo, pa tudi povzetki in pripomočki za razumevanje pravne teorije (sinopsisi ter knjiga vprašanj in odgovorov iz kanonskega prava). Kupiti je bilo moč tudi dela o pomorskem, justinijanovem, zemljiškem, kazenskem in ljudskem pravu ter priročnike o sestavljanju oporok, o služnostih, advokatih in tožilcih. Med teoretičnimi deli moramo omeniti razprave nemškega pravnika Benedikta Carpzowa, ki je v 17. stoletju postavil temelje nemški kazensko pravni znanosti.V Linzu so prodajali pet njegovih knjig. 9.2.5. Libri Politici, Historici Vseh 164 del v tem razdelku je bilo napisanih v latinščini. Po avtorjih jih lahko razdelimo v tri večje skupine. Najprej so tu natisi del antičnih avtorjev. Naprodaj so imeli knjige Apuleja, Kurcija Rufa, Kornelija Nepota, Katula, Demokrita, Tacita, Plutarha, Plinija Starejšega, Polibija, Epikura in Cicerona. Poleg originalnih tekstov so nekatere izmed teh publikacij vsebovale tudi komentarje. Med antičnimi deli velja posebej izpostaviti Aftonijevo delo Progymnasmata, kije veljalo še v 17. stoletju za učbenik retorike. Med avtorji, ki so živeli v 16. in 17. stoletju pa omenimo filozofa Johna Barclava, filologa Henrica Boeclerja, jezuita in profesorja klasičnih jezikov Jacoba Baldeja, jezuita, profesorja retorike Jacoba Bidermanna, nemškega arheologa in geografa Philipa Cluverja ter nemškega polihistorja Hermanna Conringa. Prodajali so tudi knjige s področja pedagogike Čeha Jana Komenskega/ in publikacije angleških književnikov Johna Miltona in Johna Owena. Med anonimnimi knjigami moramo opozoriti na vrsto zgodovinskih del o posameznih vladarjih (npr. Leonidi, Henriku Velikem in Henriku III.) ter dela o posameznih mestih in deželah (Konstantinoplu, Turčiji, Cipru). Zanimivi so tudi opisi raznih dežel, na primer itinerarija po Italiji in Holandiji. 9.2.6. Teutsche Geistliche Bucher 121 nemških duhovnih knjig je namenjenih predvsem katoliškim verskim temam. Omenimo naj Sveto pismo, postile, psaltarije, pridige, molitvenike, evangelije in pesmarice, pa knjige o Kristusovem življenju, rajskih vrtovih, čudežih, svetem tednu in frančiškanih. Več knjig je bilo izrecno namenjenih mladini, prodajali pa so tudi posamezne grafike z nabožnimi motivi. 9.2.7. Teutsche Historische undPolitische Bilcher V razdelku je predstavljenih 217 naslovov, od tega 212 v nemškem in 5 v latinskem jeziku. Prodajali so v nemščino prevedena dela grških in rimskih pisateljev Demokrita, Salustija, Tacita, Virgilija in Epikura, antično tematiko pa so obravnavala tudi nekatera druga dela npr. Cupido und Mars in Cleopatra. Med pomembnejšimi pisatelji iz obdobja humanizma in renesanse moramo omeniti Petrarco, Boccacia in Guiccardinija, iz 17. stoletja pa Balzaca, Moliera in Zesena. Naprodaj je bilo tudi več gledaliških del in govorov. V ta oddelek so uvrščene tudi nemške knjige z geografskimi opisi sveta, med katerimi velja posebej izpostaviti Cosmographijo (universalis) Sebastiana Mlinsterja.294 Ljudje, ki so se v 17. stoletju odpravljali na potovanja, so napotke verjetno našli v knjižici Reifi=Buchlein, lahko pa so posegli tudi po knjigah, ki so opisovale oddaljene dežele: npr. Kitajsko {Beschreibung des Konigreichs Čina), ali Indijo (Saars Ost-Indianische Reifi-Beschreibung). Na prodaj so imeli tudi potopise za Anglijo, Francijo in Švedsko. Planeten-Buch je prinašala osnovna znanja o vesolju. Več knjig je obravnavalo zgodovinsko tematiko. Tako je bilo naprodaj eno od del proučevalca zgodovine glasbe Athanasiusa Kircherja. Številni so zgodovinski prikazi posameznih dežel oziroma vladarskih hiš, na primer Rimskega cesarstva, antične Sicilije, Germanije, Frankov in Habsburžanov. Med priročnike moramo šteti madžarske in nemške grboslovne knjige, pa tudi povsem praktična tiskana navodila o pisanju, računanju in meterologiji. Včasih je le po naslovu težko ugotoviti vsebino knjige, vendar pa bo za delo Caseologia oder von denen Kasen, vsekakor veljalo, da obravnava sirarstvo; žal pa ne vemo, če so bili napotki namenjeni izdelovalcem ali pa kupcem mlečnih izdelkov. 9.2.8. Libri Medici V tem oddelku je predstavljenih 59 naslovov latinskih knjig. Večinoma so to praktični medicinski priročniki (npr. Manuale medicorum, Fernelij Medicina universa) ter dela o anatomiji (Segeri Dissertatio anatomica), farmakologiji (Schrodteri Pharmacopedia medico, Chymica) in fiziologiji (Jacobi Fundametna medicinae Physiologicae). Več knjig govori o posameznih človeških organih (Segeri De corde, Zeisoldi De natura feminis) ali bolezenskih pojavih (Sennerti De febribus). Med pomembnejšimi avtorji medicinskih del iz 16. stoletja moramo izpostaviti italijanskega naravoslovca, zdravnika in matematika Geronima Cardana, med pisci 17. stoletja pa flamskega Znano je, daje imelo to delo velik vpliv na našega Valvasorja, kije imel z Ministrom tudi osebne kontakte. 77 78 naravoslovca Johanna Baptista van Helmota in vsestranskega znanstvenika Athanasiusa Kirchnerja. 9.2.9. Teutsche Arzney-Biicher Naprodaj je bilo tudi 29 nemško pisanih knjig s področja medicine. Tri dela so imela naslove delno zapisane v latinščini, vendar lahko predpostavljamo, daje bil tekst publikacij nemški, sicer jih ne bi uvrstili v ta razdelek. Večinoma gre za priročnike, ki morda niti niso bili namenjeni zdravnikom, ampak predvsem laikom. Poleg splošnih knjig o anatomiji, o vročičnih boleznih, jih namreč več obravnava zdravilna zelišča, dve pa tudi domačo lekarno (VetteriHaufi-Apotheck). 9.2.10. Libri Musici Med sedmimi glasbenimi deli, moramo opozoriti na tri, ki so nastala v 17. stoletju. Avstrijski komponist Abraham Megerle je leta 1647 objavil cerkveno glasbo pod naslovom Ara Musica, naprodaj pa so bile tudi baročne pesnitve {Arien) Nemca Adama Kriegerja in delo Zwey Lieder von dem Leyden und Tode Jesu, ki gaje leta 1660 zložil Nemec Samuel Friedrich Capricornus. Janez Krstnik Mayr je torej na sejmu v Linzu leta 1664 prodajal 1129 različnih publikacij. Mesto ob Donavi je bilo v drugi polovici 17. stoletja v razvetu, kar seje odražalo na številnih novogradnjah, med katerimi so bile tudi cerkve in mestna hiša. Pomemben korak je bil narejen na področju šolstva, saj je bilo v Linzu od takrat naprej v okviru jezuitskega kolegija moč študirati tudi pravne znanosti. Janez Krstnik Mayr je bil leta 1664 na začetku svoje uspešne poti in v Salzburgu še ni imel konkurentov na področju tiskarstva in knjigotrštva. Kako je znal prisluhniti potrebam časa, lahko presojamo po izboru knjig, ki jih je pripeljal na linški sejem. Na podlagi kataloga, kjer je vpisan le avtor in skrajšani naslov, gradivo pa je razdeljeno po tematiki v deset skupin, moremo delno oceniti Mavrjevo knjigotrško ponudbo. Knjige so objavljene v dveh jezikih in sicer latinščini (65%) in nemščini (35%). Navidezno velik odstotek latinskih del se zmanjša, če odštejemo tri razdelke, v katerih so predstavljene knjige, ki so jih uporabljali pri katoliškem bogoslužju. Če pa upoštevamo še dejstvo, daje bila strokovna literatura s področja prava in medicine v 17. stoletju še vedno praviloma pisana v latinščini, nam preostanek knjig pokaže popolnoma drugačno jezikovno strukturo: nemščina postane prevladujoč jezik publikacij. Po vsebini in namembnosti lahko knjige razdelimo v dve veliki skupini. V prvo sodijo priročniki, ki so jih uporabljali v vsakdanjem življenju, in sicer tako na duhovnem kot tudi posvetnem področju. Veliko knjig je povezanih s Podatke o glasbenih delih povzemam po priročniku Muzička enciklopedija 1-2, .Zagreb 1958-1963. DURSTMULLER 1982, str. 128. 79 katoliškim verskim obredjem, razlagami verskih resnic in cerkvenega življenja. Pravna in medicinska dela pa so pomagala razreševati odnose med ljudmi, njihova življenska in zdravstvena vprašanja. Nekaj priročnikov, namenjenih laikom, imamo tudi za druga področja. V latinsko in nemško pisanih knjigah o politiki in zgodovini (Libri Politici, Historici in Deutsche Historische und Politische Bucher) se odraža duhovni svet ljudi druge polovice 17. stoletja. Tu najdemo leposnovna dela antičnih pisateljev, predstavnikov renesanse in humanizma pa tudi sodobnikov, ki so ustvarjali v 17. stoletju v nemških deželah, Angliji, Franciji in Italiji. Številni dramski teksti kažejo na razcvet gled^Ijališč, medtem ko so bili opisi bližnjih in daljnih dežel in popotni priročniki verjetno namenjeni plemičem, ki so spoznavali širši svet na svojih mladostnih popotovanjih, pa tudi tistim, ki so o njem lahko le brali. 9.3. Katalog iz leta 1678 Catalogus Librorum qui nundinis Labacensibus autumnalibus in officina libraria Joannis Baptistae Mayr, Venales prostant. Anno M.DC.LXXVIII Knjižica majhnega formata (dimenzije 15,5 x 9,3 cm) ima 63 listov, oziroma 126 strani. Danes imamo evidentiran le en izvod te publikacije, ki ga hrani Narodni muzej Slovenije (sig. 16533). Znano je, da gaje v začetku 19. stoletja hranil v svoji zbirki starih kranjskih tiskov baron Jožef Kalasanc Erberg na gradu Dol pri Ljubljani, saj ima na naslovnici njegov žig. Ko je bila leta 1880 Erbergova knjižnica razprodana, je del fonda za 1000 goldinarjev odkupil tedanji Deželni muzej. Med kupljenimi knjigami je bil zelo verjetno tudi v Mavrjev katalog, ki so ga v muzeju katalogizirali med leti 1936 in 1937. Širša znanstevna javnost je zanj izvedela iz članka Branka Reispa ter iz faksimilirane izdaje, ki jo je uredil Martin Žnideršič.299 Ko je Janez Krstnik Mayr je leta 1678 v Ljubljani na semanji dan ob godu sv. Elizabete odprl knjigarno, seje bralcem knjig v svojem katalogu predstavil predstavil z latinskim uvodnim nagovorom: Ad Lectorem: Quo magis demonstrare possem, quam grato ac humili animo peterem venerari & demereri Gratiosissimum, Indultum, quo me Reverendissimi & Hlustrissimi Status inclytae hujus Provinciae Carniolae bearunt; non solum in erectione novi Typographaei magnas expensas feci, sed etia Officinam meam librariam copiosd suppellectile magno cum sumptu instruxi. Et ut scireposses, Amice Lector, libros, quos commodo tuo adduxi, eos 297 Arhiv Narodnega muzeja Slovenije za leto 1880, št. 45 298RE1SP 1962; RE1SP 1966. 299 Catalogus librorum qui nundinis Labacensibus autumnalibus in officina libraria Joannis Baptistae Mayr, venales prostant. Anno M.DC.LXXVIII: faksimile. - Mladinska knjiga: Ljubljana 1966. praesenti Catalogo conscripsi. Quodsi videro obsequium hoc meum gratum fuisse, majori adhuc copid Officinam meam locupletabo, quo amplius inservire possim. Tu interim Erudite Lector bene vale, & conatum meum favore tuo 300 promove. Opisi knjig v katalogu so zelo skopi, saj je naveden le avtor in skrajšani naslov, ne pa tudi založnik, kraj in leto izdaje. Po tematiki in jezikih so razdeljene v devet skupin. 9.3.1. Libri Theologici, Concionatorij\ Ascetici, & c. V tem uvodnem razdelku je predstavljenih 420 različnih naslovov latinsko pisanih knjig. Glede na njihovo vsebino lahko ugotovimo, da so bile najbrž namenjene tako duhovnikom in študentom kot laikom. Med bogoslužnimi knjigami navedimo več različnih izdaj katekizma, brevirijev in antifonarij . (notno gradivo za pete dele maše) za praznik sv. Avguština. Veliko je priročnikov za pastoralno teologijo, na primer več knjig pridig za vse nedelje in praznike v letu, za adventni čas ali razne priložnosti, npr. pogrebne maše. Potem so v katalogu omenjene še zbirke litanij ter nagovorov za nedelje in praznike. Prodajali so tudi razne priročnike (npr. Mayer Manuale Biblicum, Buecher Instructio seu Modus Concionandi, Modus orandi Duem, Brevis Instructio de Sacramentali Confessiona rite obeunda). Več knjig je obravnavalo zgodovino katoliške cerkve in njene predstavnike. Omenimo naj dela o Kristusovem življenju, o življenju Jezusa, Jožefa in Marije, o božji ljubezni in o svetnikih in njihovih delih (npr. o čudežih sv. Antona Padovanskega, o življenju sv. Avguština, sv. Cipriana, sv. Frančiška Ksaverija in sv. Gerharda). Kar štirinajst knjig je posvečenih Mariji, njenemu življenju in načinu čaščenja, za srečno smrt ste si ji lahko priporočili po navodilih knjižice Hebdomada Marianapro felici morte. Nekaj del obravnava redovne skupnosti in njihova pravila. Prodajali so knjige o življenju benediktincev, cistercijanov in minoritov, pa tudi o dolžnostih priorja (Prior Claustralis, seu de Officio & Potestate Prioris). V razvoju katoliške cerkve je predstavljal prelomnico tridentinski koncil Več knjig o tej problematiki je bilo naprodaj tudi pri Mavrju (npr. Reding Oecumenici Tridentini Concilij Veritas inextincta). Nanj se navezuje Niirnberški odlok iz leta 1532 (Nierembergij Exceptiones Concilij Trideni) in 300 Bralcu: Da bi mogel tem bolje dokazati, s kako hvaležnim in ponižnim srcem skušam izreči spoštovanje in se izkazati zaslužnega za darilo, s katerim so me osrečili zelo spoštovani in odlični preimenitni stanovi te slavne kranjske dežele; ne samo da sem mnogo potrošil za postavitev tiskarne, ampak sem tudi svojo knjigarno ob velikem strošku opremil z bogatim pohištvom. Dajem ti na znanje, ljubi bralec, da sem knjige, ki sem jih zbral v tvoj prid, popisal v tem katalogu. In če bom videl, daje bila moja ustrežljivost dobrodošla, bom še z večjo zalogo obogatil svojo trgovino, da ti bom še v večji meri mogel ustreči. Ti pa, učeni bralec, medtem zdravstvuj in z naklonjenostjo podpri moje prizadevanje. (Prevod po REISP 1966, str. 3). 80 tudi prepoved določenih knjig (le Mane de SS. Bibliorum prohibitione in lingua vulgari seu vernacula). Med avtorji prvega oddelka moramo omeniti nekaj pomembnejših posameznikov. Mednje vsekakor sodi cerkveni zgodovinar Evzebij iz Cezareje, ki je že v 4. stoletju ustvaril pomembno delo Historia Ecclesiastica Graece & Latine. Tudi Justinijan, kije živel v zgodnjem srednjem veku, je s svojim opusom Opera omnia vzbujal zanimanje še v 17. stoletju. Prav tako so bila več stoletij po nastanku aktualna dela Tomaža Akvinskega, frančiškana Bonaventure (Speculum Disciplinae ad Novitios de Profectu Religiosorum) in angleškega cerkvenega dostojanstvenika in pravnika Lanfranka (Opera omnia). Ob prebiranju dela Gesta Deiper Francos, sive Orientalium Expeditionum & Regni Francorum Hierosolymitani Historia, ki ga je v 12. stoletju napisal opat iz Nogenta Guibert, so še stoletja podoživljali križarske pohode. Nadalje moramo opozoriti na delo Jeana Gersona, ki je v 14. stoletju ostro kritiziral misticizem (De Imitatione Christi). Zanimivo je zgodovinsko delo Eneja Silvija Piccolominija, kasnejšega papeža Pij a II. (De viris illustribus) terteološke v študije Spanca Luisa de Moline (de Eminentissima Sacerdotum Dignitate, Vitae perfectione, & Sanctitate). Med pomembnejše avtorje 16. stoletja lahko uvrstimo profesorja na leuvenski univerzi Roberta Bellarmina (de Septem Verbis a Christo in Cruce prolatis) in papeža Marcela II. (Sapientia Pacifica filiorum Dei, Politicorum vanitati opposita). Zanimiva avtorja sta tudi Gianpietro Carafa, kasnejši papež Pavel IV., ki je bil predstavnik reda Oratorij božje ljubezni (Seraphinus, sive Schola sancti Amoris) in začetnik janzenizma Cornelius Jansenius (Comentarius in S. Jesu Christi Evang.). Iz 17. stoletja navedimo dela astronoma in astrologa Joannesa Keplerja, (npr. Subsidium Animabus un purgatorio omni Jure debitum), matematika in filozofa Blaisa Pascala, (Christianae Preces) ter teologov Ernesta Hessensko Rheinfelskega (Motiva coversionis adfidem Catholicam) in Spanca, frančiškana Rovasa y Spinole (Meditationes super Vitam & gesta Chri.). Oba sta se zavzemala za edinost cerkve. Končno moramo omeniti še Janeza Ludvika Schonlebna. Med latinskimi teološkimi deli sta navedeni dve njegovi knjigi in sicer Discursuspraedicabiles in Dom. totius Anni in Tractatus geminus de Mysterijs Dominicae Passionis. Ker Schonleben ni izdal nobene knjige s povsem identičnim naslovom lahko predpostavljamo, da sta bili pri Mavrju naprodaj knjigi Horae subsecivae dominicales, sive Discursus sacri de tempore in Dominicas totius anni (1676) in delo, ki ima na listu pred naslovno stranjo sicer res naslov Tractatus Geminus.., vendar običajno citirajo tekst z naslovnice, kjer so tudi ostali bibliografski podatki: Tractatus L Quadragesimalis Sacra Pyramis. Jesu Christo servatori Mundi in //. Sacra Peregrinatio ad Sepulchrum Dominicum (1673). Obe sta izšli v Salzburgu pri Mavrjevem konkurentu Melchiorju Haanu. 81 93.2. Libri Juridici 545 naslovov knjig je s pravnega področja. Večina je pisanih v latinščini, nekaj pa v nemščini. Prodajali so zbirke predpisov civilnega in kanonskega prava (Corpus Juris Civilis; Corpus Juris Canonici) ter komentarje in splošna navodila za uveljavljanje pravnih norm (Canisij Opera de Jure Canonico; Chesij Interpretationes Juris; Engel Collegium universi Juris Can.; Guntzelius de Regulis Juris; Informatorium Juris; Pacij Analysis ex Codice; Paratitla totius Juris; Pruckmanni Opera Juridico-Practica; Reutter Tabulae Juridicae, quibus accesserunt Juridici). Nekaj knjig je o pravnem postopku (Belizens Processus Juris Civilis & Criminalis; Biccij Res quotidianae, sive Aurea Juris Civilis, & c; Brissonij Lexicon Juris; Strauchij Lexicon Particularum Juris), o instituciji notariata (Cnaustini Ars Notariatus; Hornigk Stella Notariorum, oder Notariatbuch; Sattlers Notariatbuch; Volckmanns Notariat=Kunst), o sestavljanju oporok (Dauth Tractatus Methodicus de Testamentis) in poročnih pogodbah (Fontanella de Pactis nuptialibus; Seldeni Uxor Ebraica seu de Nuptijs & divortijs libri III). Posamezna dela obravnavajo specialna pravna področja, na primer trgovinsko pravo (Marquardus de Jure Mercatorum) ali pa aktualno vprašanje o vojni odškodnini (Rovenstrunck Rechtliches Bedencken von Anlag/ Contributionen/ Kriegs Steuren / und Schaden). Predstavljeni so predpisi, ki so veljali v posameznih deželah: na primer na Svabskem (Schneyders Processus Juris Judicij Provincialis Sueviae) in Madžarskem {Taboriš Collatio Juris Romani & Hungarici) ali pa v odnosih med državami, na primer med svetim sedežem in Francijo (Rebuffi Tractatus Concordatorum, quae inter Leonem X. & Franciscum Regem Gallicae sunt edita). Zanimive so tudi izdaje cesarskih predpisov za posamezna obdobja {Gemeine Bescheide /welche bey dem hochlob. Kdyser Cammer=Gericht/von dessen anfang/ bifi auffden Monath Julij 1677 einschlifilich /so wohl in als aufi dem Gericht seynd erdffnet worden) in deli o plemstvu (Hanau de Nobilitate; Verzeichnufi der Churfursten /Fursten und Stdnden defi H. Rom. Reichs auffjetzt weh ebtem Reichstage). Poleg tega, katera pravna področja so pokrivala dela, ki jih je ponujal Mayr v svojem ljubljanskem katalogu, pa je pomembno opozoriti tudi na nekatere avtorje, pravnike, ki so v zgodovinskem razvoju stroke prispevali mnoga nova spoznanja. Tako so bile naprodaj knjige P. Juventiusa Celsusa (Decisiones) in Sex. Pomponiusa (Enchiridion de Origine Juris), avtorjev, ki sta živela v 2. stoletju po Kr. Nadalje imamo iz zgodnjesrednjeveškega obdobja Justnijanov kodeks in tudi več kasnejših komentarjev in interpretacij tega dela (npr. Scharschmidi Exercitationes ad Novellas Justiniani; Medulla Justinianed). Za nemško pravno znanost v srednjem veku sta pomembna Franz Beverl (Justinianus Controversus & non Controversus) in Jakob Sprenger (Sprengeri 82 Institutiones Juris puhlici in Breve Modici Judicium). V 16. stoletju seje ukvarjal z rimskim pravom francoski humanist in pravnik Dionvsij Gothofredus {Gothefredi Manuale Juris), Spanec Francisca Suareza {Opera omnia Juridicd) ter Nemec Johnna Oldendropa, 1488-1567 {Oldendropij Actionum Fortensium progymnasmata) Slednja sta predstavnika klasičnega naravnega prava, smeri, ki je dosegla največji razcvet v 17. in 18. stoletju. Pri Mavrju so bili naprodaj skoraj vsi pomembni teoretiki naravnega prava, ki so pisali v 17. stoletju. Omenimo naj le Huga Grotiusa {de Principijs Juris naturalis, cum Notis Simonis; de Principijs Juris Naturalis cum observationibus Groetij; Felde Notata in Hugonem Grotium; Hennings Observationes in Hug. Grot. de Jure belli acpacis; Osiandri Observat in Hug. Grotium de Jure Belli acpacis) in Samuela Pufendorfa (Elementa Jurisprudentiae universalis; de Officio Hominis & Civisjuxta legem naturalem; Dissertationes Academicae Selectiores). Temeljna dela modernega kazenskega prava so v 17. stoletju napisali Benedikt Carpzow (Mayr je prodajal osem njegovih knjig, med njimi tudi glavno delo Pratica nova Imperialis Saxonicarum Criminalium (1635), Johann Brunnemann (naprodaj je bilo sedem različnih naslovov - npr. Tractatus duo de Processu tum Civili tum Criminali inquisitorio; Consilia & Reponsa) in David Mevius s šestimi naslovi (npr. Tractatus Jurisdicus de Arrestis; Discursus de Amnestia). Georg Adam Struve je v katalogu omenjen sedemkrat (npr. Syntagma Juris Civilis) in Samuel Stryk enkrat {Tractatus de Jure Sensuum). Našteti moramo še tri pravne teoretike 17. stoletja, ki so delovali na različnih področjih. To so Andreas Grvphius {Gryphiander de JVeichbildis Saxonicis), Johannes Limnaeus {Limnei Jus publicum) in Dietrich Reinkingk {Reinking de Retractu Consanguinitatis). V katalogu je kar nekaj avtorjev, ki so zastopani z več kot enim delom, kar kaže na aktualnost pravne tematike, ki sojo obravnavali. Največ, s kar 47. različnimi naslovi pa je prisoten Ahasver Fritsch (1629 - 1701), kije bil profesor na univerzi v Jeni, nato pa visok dvorni uradnik. Napisal je okoli 300 razprav, v katerih je posegal na različna področja, od pravne zgodovine pa do aktualnih vprašanj povezanih s tiskovnim pravom. Kor zanimivost naj omenimo, daje Mayr aktualnost Fritschovih knjig v katalogu poudaril tudi s tem, daje nekaterim pripisal letnico izida. Tako je bila najnovejša iz leta natisa kataloga {Sylloge nova variarum Tractatuum Juris publici & privati Anno 1678). 9.3.3. Libri Medici V tem oddelku je predstavljenih 323 različnih knjig. Večina jih je res s področja medicinskih znanosti, vendar so zastopana tudi ostala naravoslovna področja. Pomembno mesto imajo knjige s področja kemije, mineralogije, botanike in živalske anatomije. Nekatere so zelo splošne in obravnavajo ves živi 83 84 svet (npr. von der Beck Experimenta & Meditationes circa naturalium Rerum principia), druge pa so bolj specialne (Lexicon vegetalium usualium, Molleri Meditatio de Insectis quibusdam Hungaricis prodigiosis). Tudi za področje kemije je precej splošnih del, nekaj pa je prav specialnih (npr. o alkimiji - Pantaleonis Examen Alchymisticum). Isto velja za medicino. Tudi tu lahko razlikujemo splošna dela naslovljena preprosto Medicina in knjige, ki obravnavajo posamezne panoge: kirurgijo, anatomijo, razne bolezni (npr. glavo - Schneiderus de Morbis Capitis; kugo - Schmid Bericht von den drey Kranckenheiten /ah Pest /Franzosen und Scharbock) in vojne razmere (Schmid Kriegs=Arzney). Velik pomen za zdravje so imela tudi zdravilna zelišča (Loniceri Krauterbuch), kopeli v toplicah (Braunen Teutscher Jordan / oder Beschreibung defi Biberacher Bads ) in priprava hrane. Mayr je ponujal več različnih kuharskih knjig (npr. Koch=Buch). V 17. stoletju so na področju medicine še vedno upoštevali antične avtoritete in nekatere srednjeveške znanstvenike, zato najdemo med avtorji del, ki so bila na prodaj pri Mavrju tudi take avroritete kot so Aristotel, Hipokrat, Johannes Platearius, Basilius Valentinus in Giovanni da Vigo. Več knjig pa so napisali zdravniki, ki so v 16. in 17. stoletju prišli do pomembnih spoznanj na raznih medicinskih področjih. Tako so se v 16. stoletju z anatomijo ukvarjali Caspar Bauhin (npr. Theatrum Anatomicum), Leonardo Botallo (Schufi=Wunde und FranzosenCur), Hieronvmus Cardanus (Offenbahrung der Natur) in Konrad Gesner (Thier=Vogel=und Fisch=Buch; de Serpentum natura). Pomembna dognanja na področju empirične kemije je prispeval Daniel Sennert (de Consensu & Dissensu Chymicorum), temelje mineralogiji pa je postavil Georg Agricola (de Re Metallica). Pindrea Mattioli je pisal o rastlinstvu (de Plantis Epitome utilissima; Opera omnid). Številni so bili tudi avtorji iz 17. stoletja, na primer Jean Riolan (Riolani Enchiridion Anatomicum & Patalogicum), Adriaen van den Spieghel (Spigelij de Formato foetu Liber singularis) in Marcello Malpighi, ki je opisal sistem kroženja krvi (Malpigij Exercitationes de structura viscerum, nominatim Hepatis, Cerebri, Corticis, Renum & Lienis). Omeniti moramo tudi pomembna kirurga Johanna Conrada Brunnerja (Brunnerus Foetum monstrosum & bicipitem cum ejusdem sceleto sistens) in Paula Barbetto (Barbette Chirurgia), kemika Johanna R. Glauberja (Glauberi Teutsch=Lands Wolfahrt) in farmakologa Georga Wolfganga Wedela (npr. JVedelij Pharmacia in artis forma redactd). Prve korake na področju vbrizgavanja krvi so opisali Domenico de Marchetti (Marchettis LXIIL Chyrurgische Observationes), Johann Major (Majoris Chirurgia infusoria) in Robert Boyle, poskuse transfuzije pa Johann 301 V mestu Biberach v nemški deželi Baden VVurttemberg je znano Kneippovo zdravilišče. 302 Posebej ga omenjamo, ker je kot zdravnik in botanik v 16. stol. deloval v Gorici in je bil prvi, kije opisal več rastlin, ki rastejo pri nas (cfr. Tone Wraber & Anton Prijatelj, s. v. Mattioli, Pietro Andrea. - ES 7, 1993, str. 25). 85 Sigismund Elsholz (Elscholz Destillatoria Curiosa; de Phosphoris Observatio). V katalogu najdemo tudi dela o kužnih boleznih, kugi (Anastasius Kirchner -Kircheri Scrutinium Physico-Medicum de Contagione luis, quae Pestiš dicitur), nastanku in razvoju bolezni (Johann Jakob Wepfer Wepferi Observationes Anatomicae, ex cadaveribus eorum quos sustulit Apoplexid) in sodni medicini (Paolo Zacchia - Zachiae Quaestiones Medico-Legales; Johann Konrad Amman - Ammani Medicina Critica). 93A.LibriPhilosophici, Philologici, Historici, Mathematici, Gymnasistici & Mechanici V katalogu je najobsežnejši seznam latinsko pisanih del s področja humanističnih in naravoslovnih znanosti. Med 595 naslovi, ki so urejeni po abecedi avtorjev oziroma naslovih, bomo skušali posamezna področja predstaviti z nekaj deli, prav tako pa bomo opozorili tudi na pomembnejše avtorje. Med naravoslovnimi disciplinami je nekaj del s področja fizike (Posneri Propaedeumata Physica; Schwimmer Curiositates Physicae) in njenih vej, na primer optike (Kolhansij Tractatus opticus), meterologije (Bergeri AEolus Dramaticus, seuActus oratorius de Natura ventorum) in astronomije (Cunitiae (Mariae) Urania propitia, sive Tabula Astronomicae mirefaciles; Mut Descriptio artificiosi cujusdam horologij Astronomico-Geographici; Schikardi Astroscopium). Prav tako je bilo moč kupiti priročnike za matematiko (Schotti Organum Mathematicum), geometrijo (Bullialdi Exercitationes Geometricae tres), aritmetiko (Schotti Arithmetica Practicd) in splošne tehniške znanosti (Schotti Technica Curiosa). Jezikoslovje je predstavljeno z več slovarji (Buxtorissij Lexicon Hebraicum & Chaldaicum; Konigs Lexicon novum Latino-Germanicum; JVeismanni Latino-Germanicum Lexicon), slovnicami (Baldovij Medulla Grammaticae Hebraeae; Clai Grammaticae linguae Germanicae) in priročniki za razumevanje klasičnih jezikov (Lubini Clavis Graecae Linguae; Dentzleri Clavis linguae latinae; Borrichij Cogitationes de varijs latinae linguae aetatibus). Prodajali so tudi delo o nastanku italijanščine (Ferrarius Origines linguae Italicae), knjige o primerjalnem jezikoslovju (Borrichij Dissertatio de Causis diversitatis linguarum) in razpravo o razvoju zapisovanja tekstov od egipčanskih hieroglifov naprej (Valeriani Hieroglyphica, sive de Sacris, aliorumque Gentium litteris, Commentarij). Med literarnimi deli imajo posebno mesto priročniki z navodili za pesnikovanje (Bachmanni Compendium Praeceptionum Poeiticae; Bernardi Corona parnassaea; Borbonij Poemata Orationes, Epistolae) in govorništvo (Hautini Rhetorica adolescentium ingenijs accommodata; Masenij Exercitationes Oratoriae; Pomeij Novus Candidatus Rhetoricae; Thilonis Topologia Oratoria, Patalogia Oratoria; Exercitia Oratoria). Zanimive so tudi 86 knjige o antični omiki (Alltaij de Mensura temporum antiquorum &praecipue Graecorum Exercitatio; Epigrammatum Graecorum selectorum Partes duae; Hanckius de Rom. Rerum Scriptoribus). Več del je bilo posvečenih splošni geografiji {Cellarij Nucleus Geographiae antiquae & novae; Heidmanni Europa, s. Manuductio ad Geographiam veter em; Merula Cosmographiae general is libri tres, Item Geographiaeparticularis libri IV), oziroma njenim specialnim področjem (Paulli Orbis terraqueus, in Tabulis Geographicis & Hydrographicis descriptus; Potamographia Europaea, h. e. Brevis ac succincta recensio Fluviorum Europae), prodajali pa so tudi opise raznih dežel, ki so lahko služili kot praktični napotki za potovanja ali pa so bili le zanimivo branje (Hentzneri Itinerarium Germaniae, Galliae, Angliae & Italiae; Schefferi Lapponia, ie. Regionis Lapponum & gentis Descriptio; Zeileri Itinerarium Germaniae & vicinorum Regnorum). Veliko je bilo knjig s področja zgodovine, ki so lahko obravnavale osnovna historična vprašanja (Boxhornij Chronologia; Caesarium, Romanorum Germanorumque Nominum, Successionum & Seculorum: a Christo nato distincta notatio; Hildebrandi Synopsis Historiae universalis; Historia Arca Moysis. s.Historia mundi; Kipping Recensus Historiae Universalis; Oculus Historiae, sive Rerum, temporum scriptorumque ab orbe condito ad nostra tempora designatio), ali pa specialna vprašanja iz antične (Caroli Antiquitates Romanae; Cellarij Nucleus Historiae antiquae; Dieterichi Historia Augusti & Tiberii; Noriš Dissertatio de duobus Nummis Diocletiani & Licinij; Repraesentatio Imperij Romani; Rettenpacher Historia Norica; Roth Exercitatio historica, de Bello Trojano) in cerkvene zgodovine (Aquilinij Tractatus de tribus Historicis Concilij Tridentini). Nekaj del se tiče dogodkov vezanih na posamezne dežele (Bertelij Historia Luxemburgensis; Hartman Succini Prussici & Civilis Historia; Sagittarij Nucleus Historiae Germanicae), oziroma vladarske hiše (Bartholinus de Holgero Dano, qui Caroli M. tempore floruit; Schaten Carolus Magnus explicatus & vindicatus). Osnovna politična in moralna pravila ter filozofska vprašanja so bila predstavljena v več zbirkah (Ampach Axiomata Philosophico-Politica; Angeli Homo omnia, s. Microcosmus Morali-Physicus, & Politico-Moralis; Faust Princeps Christiano-politicus; Meisneri Aulicuspoliticus cum instutionibus Aulicis; Castanaei Distinctiones Philosophicae & Theologicae; Cornaei Curriculum Philosophiae; Danhaueri Canones Logici, Epitome Dialecticae, Collegiu Physchco-Logicum, Idea boni Disputatoris, & mali Sophistae; Graftii Philosophia universa; Hermanni Cursus Philosophicus; Historia Philosophica; S. Joseph Idea Philosophiae; Mailhat Summa Philosophiae; Mlodzianowski Praelectiones Metaphysicae & Logicae; Oldenburger Acta Philosophica; Ortiz Cursus Philosophiae; Stalij Regulae Philosophicae, Nucleus Philosophiae; Strimesij Praxiologia Apodictica, seu Philosophia Moralis demonstrativa). Naprodaj je bila tudi knjiga o plemstvu (Simonij Liber de vera Nobilitate). To pa je bil tisti sloj, kije imel v 17. stoletju že odprta vrata do izobraževanja, zato je Mayr prodajal poleg del pedagoga Jana Komenskega še več priročnikov o osnovnem in višjem šolstvu {Pomarij Consiliarius scholasticus h.e. de Študij s Trivialibus ordinandis; Mechovij Libellus tripartitus de recta institutione Juventutis scholasticae; Schwimmer de Academicis omnium Facultatum Professoribus, Academia & Studiosis; Leichnerus de Apodictico-Philosophica scholarum Emendatione). Ponujal je tudi dela o bibliotekah in knjižničnih inventarjih (Reiseri Index Manuscriptorum Bibliothecae Augustanae; Procopij Arcana Historia ex Bibliotheca vaticand). Zelo bogata je bila ponudba antičnih avtorjev. Zgodovinsko tematiko so obravnavali Kornelij Nepot (Cornelius Nepos c. n. Bosii, Buchneri), Kurcij Ruf (Curtii Alexander Magnus cum Comment. Freinshemii), Cezar (Julij Caesaris opera ex recensione Scaligeri; cum Notis Jungermanni), Lukan (Lucani Pharsalia, sive de Bello Civili Pars I. & II cum not. Grotij & Farnabij), Salustij (Salustius cum veterum Historicorum fragmentis; cum Notis Ruperti), Tacit (Berneggeri Quaestiones miscellaneae ex Tacito; Taciti Opera Latina cum ver s ione Gallica), Svetonij (Suetonij Tranquilli Opera c. n. Boxhornij) in Valerij Maksim (Valerij Maximi Dictorum Factorumque Memorabilia LibriIX). V L stol. je rimski geograf Pomponij Mela opisal tedaj znani svet (Mela de Orbis Situ libri tres). S področja govorništva najdemo poleg Ciceronovih knjig (Ciceronis Orationum vol. III; Epistolae selectae) še Aftonijevo temeljno delo Sophistae Progymnasmata in zbirko z govori različnih rimskih mož (Gessenii Conciones Civiles, seu Orationes ex historicis latinis). Med leposlovjem velja omeniti dela pesnika Horacija (Q.Horatij Flacci Opera omnia; Poemata cum Annotat. Bond.) in Vergilija (Virgilij Opera), pripovednika Fedrusa (Phaedri Fabularum Aesopicarum lib. V. cum Notis Schefferi; cum Notis Regaltij) ter satirika Juvenala in Perzija (Juvenalis & Persij Satyra c. n. Farnabij; Persij Satyrae sex cum comment. Bond.). Od dramskih del so prodajali Terencijeve in Plavtove komedije (Guyeti Commentarij in Terentij Comoedias; Terentij VI. Comoediae cu Notis Boeder i; Heinisij; Plauti Comoediae cum Notis Parei) ter Senekove tragedije (Senecae Tragoediae cum Notis Faruabij; de Tranquillitate animi cum Notis Mulleri). Večina omenjenih knjig vsebuje tudi nemške komentarje. S področja filozofije lahko omenimo Epikteta (Epicteti Enchiridion & Cebetis Tabula) in Aristotela (Thomasij Breviarium Ethicorum Aristotelis ad Nicomachum) ter krščanska filozofa Justina (Justinus cum Notis variorum) in Tertulijana (Tertullianus de Pallio). Naprodaj pa so bila tudi dela matematika Evklida (Barrow Elementorum Euclidis libri XV). Iz srednjega veka omenimo le bizantinskega teologa Fotija (Photij Patriarchae Libri). 87 88 Več pomembnih avtorjev je iz 16. stoletja. Med njimi moramo vsekakor opozoriti na temeljno delo začetnika humanistične pravne šole Andreasa Alciata (Alciati Emblemata cum Commentarijs amplissimis), na filozofske spise Angleža Francisa Bacona {Baconi opera omnia, Philosoph. Moralia, Politica, & Historica) ter na študijo španskega teologa Luis de Molina (Molinaei Morum Exemplar cum Theophrasti Characteribus Ethicis). Avtor več kritičnih izdaj antičnih avtorjev je bil holandski humanist in klasični filolog Justus Lipsius (Lipsij Oratoria Institutio; Politica; Exempla & Monita Politica). Na področju zgodovinopisja pa moramo omeniti Johannesa Nauclerusa, avtorja temeljnega dela Weltchronik (Naucleri Chronica) in Johannesa Sleidanusa (Sleidanus de IV. summis Imperijs). VeČina pesnikov je v tem času že pisala v sodobnih jezikih, tako da lahko med avtorji latinskih verzov iz 16. stoletja opozorimo le na Francoza Marca-Antoina Mureta (Mureti Orationes, Epistolae, & Poemata). Pomembni so tudi prispevki astronomov, Danca Tycha Brahea (Brahe Historia coelestis complectens Observanes Astronomicas), Italijana Geronima Cardana, (Cardanus de Subtilitate; Arcana politica, sive de Prudentia Civili) in Francoza Jeana Sturma (Sturmij Collegium experimentale sive curiosum\ Scientia Cosmica, s. Astronomia tam Theorica, quam Sphaerica). Slednji je bil znan tudi kot pedagog oziroma reformator šolskega sistema. Obsežen je seznam avtorjev, ki so živeli in ustvarjali v 17. stoletju, torej v času, ko je izšel Mavrjev knjigotrški katalog. Med naravoslovci moramo omeniti astronoma Johannesa Keplerja, kije pripravil izdajo Brahejevega dela (Keppleri Tychonis Hyperaspistes) in italijanskega matematika Pietra Mengolija (Mengoli Geometria speciosa). Razprave na področju jezikoslovja so prispevali jezuit Jakob Balde (Balde Poesis ossea, s. Drama Georgicum), nemški orientalist in poliglot Hiob Ludolf (Ludolphi Sciagraphia Historiae Aethyiopicae) in Johannes Henricus Boeclerus, ki je bil znan kot pisec številnih komentarjev k kritičnim izdajam antičnih avtorjev in del o antični zgodovini. V katalogu se pojavi njegovo ime kar pri trinajstih knjigah (npr. Notae in Tacitum; de Scriptoribus Graecis & Latinis; Institutiones Politicae). Latinske pesmi so objavljali Anglež John Owen (Oweni Epigrammata), Holandec Jakob Cats (Catsii faces Augustae a Barlaeo & Boyo Latino carmine celebrata) ter njegov rojak Hugo Grotius (Grotij & Berneggeri Epistolae mutuae; Epistolae ad Gallos cui additae sunt Salmasij & Sarravij). Slednji je sicer bolj znan po svojih prispevkih na področju prava. Naprodaj so bile drame jezuita Jacoba Bidermanna (Bidermanni Ludi Theatrales, 1666). S svojimi najpomembnejšimi deli je bil predstavljen tudi filozof in satirik John Barclav. Poleg romana Barclai Argenis cum Clave so prodajali še dve njegovi knjigi: v prvi (Satyricon cum Clavi) je ironično opisoval svoje obdobje, v drugi (Icon Animorum) pa je predstavil značilnosti raznih evropskih ljudstev. 89 V katalogu je omenjeno tudi eno zgodnejših Leibnitzevih del (Leibnuzius de Ar te combinatoria). Pester je izbor historičnih knjig. O starejši zgodovini sta pisala Nemec Melhior Goldast (Goldasti Epistolae Philologicae) in Anglež John Marsham, ki je znan po tem, daje našel rešitev za zaporedje egipčanskih dinastij (Marshami Canon Chronicus Aegypticus, Ebraicus, Graecus). O starem veku je pisal tudi nemški arheolog in geograf Philip Cluver, ki velja za začetnika historične geografije. Naprodaj so bila vsa njegova glavna dela (Cluverij Germania antiqua (1616); Sicilia, Sardinia, & Corsica antiqua; Italia antiqua (1624); Introductio in universam Geographiam tam veterem quam novam (1629); Epitome Historiarum totius Mundi). Čeh Bohuslav Balbin je pisal o zgodovini svoje dežele (Balbini Vita Ernesti Primi Archiepiscopi Pragensis; Epitome historica Rerum Bohemicarum; Quaesita Oratoria), Christoph Hartknoch pa o zgodovini Poljske leta 1678 (Hartknoch Republica Polonica). Začetnik nemške pravne historiografije je bil Hermann Corning (Corningii Exercitationes Academicae de Republica Imp.Germanici; de Pace Civili inter Imperii ordines Religione dissidentes perpetuo conservanda), o cerkveni zgodovini pa govore dela Henrija Valesiusa (Valesij Excerpta de Constantio Cloro, Constantino Magno, & al i is Imp.). Teolog in učitelj Jan Komenskv je prvi pisal o vzgoji vseh otrok in poudarjal nazoren način učenja, s čemer je postavil temelje pedagoški znanosti. Mayr je imel naprodaj dve njegovi deli (Comenii Janua Linguarum, s. Seminarium linguarum & scientiarum omnium; Atrium Eruditionis scholasticae). Ob koncu omenimo še Philippa Labbeja, kije leta 1664 v Parizu objavil prvo bibliografijo bibliografij (Labbe Bibliotheca Bibliothecarum). Kako širok je bil izbor latinskih, filozofskih, filoloških in historičnih del lahko osvetlimo še z dvema naslovoma: pisali so o poligamiji (Germanni Polygamia) pa tudi o izvoru Američanov (Historia de Originibus Americanis). 9.3.5. Teutsche Theologische Bucher Oddelek nemških teoloških knjig vsebuje 284 naslovov. Med njimi je več katoliških verskih publikacij, od Svetega pisma, raznih molitvenikov, katekizmov in postil pa do masnih knjig. Kako se pripraviti na spoved so se lahko podučili iz knjižice Bericht vom H. Sacrament der Beicht, kako se pravilno priporočiti pa iz dela Kunst der Kunste recht und wol zubetten. Nekaj publikacij je bilo posebej namenjenih vzgoji otrok (OrtHohe Schul der Eltern / oder Christlich Kinder-Zucht; Engelisches Kinderlehr-Buchel; Craendonck Haufi- und Kinder-Postill/uber alle Epistel und Evangelia Sonn-undFeyertage defi ganzen Jahrs; Procopij Catechismale, oder 300. Halbstundige Sermones oder Kinderlehr-Predigen). Versko življenje seje uravnavalo po koledarju katoliške cerkve (Matyrologium Romanum, das ist /Romischer Kirchen-Calender), pri obredju 90 pa so uporabljali zbirke pridig za nedelje in praznike ( npr. Josephi Geistl. Olivenbaum/ das ist /Dominical und Predigten de Tempore durch das ganze Jahr hindurch; Procopij Dominicale primium, das ist / Drey ganze Predigen auffjeden Sonntag durch das ganze Jahr), določeno obdobje (npr. advent Hauck Advents Predigten) in posebne priložnosti (npr. pogrebne pridige Procopij Funerale, oder 150. Leichpredigen). Veliko knjig je bilo posvečenih življenju svetnikov, na primer Antonu Padovanskemu (H. Antonij de Paua Hand-Biichel), Frančišku Asiškemu (Leben defi h. Vatters Francisci von Assisio), sv. Barbari (Leben St. Barbarae), Katarini l Senski (Leben der H. Catharina von Sena), ponujali pa so tudi delo o Jezusu (Foteri Leben Jesu Christi) in Karlu Velikem (Leben Defi H. Caroli Magni). Naprodaj so bila še pravila razni redovnih skupnosti in bratovščin (npr. Regul defi H. Benedicti; Bruderschafft-Buchel unsers am H. Creuz sterbenden Jesu Christi). Med pomembnejšimi srednjeveškimi avtorji nemških teoloških del ne moremo mimo frančiškana Bonaventure (Brennender Seraph; Stachel der Gottlichen Lieb), misionarja Meinharda iz Holsteina (Opera omnia teutsch) in enega najpomembnejših mističnih pisateljev, redovnika Dionizija Kartuzijana (Welt=Spiegel). V 16. stoletju so ustvarjali Peter Kanizij (Fragstuck uber den Katechismum defi Hochgelehrten P. Canisij), John Fischer (Centifolium Mysticum, oder 100. Predigen uber die H. Mefi), Thomas Muntzer (Octavium Mariae oder acht Priedigten auffdie Octav der Himmelfahrt Mariae), Patrick Hamilton (Leichpredigt der Churfurstin in Bayern), Frančišek Šaleški (npr. Christliche Richt=Schnur anddchtig zuleben) in Frančišek Ksaverij (Sibentagige Andachten zu dem H. Xaverio). Iz prve polovice 17. stoletja lahko omenimo Francoza Jeana Jacquesa Olierja (Olier Christlicher Catechismus fur das innerliche Leben) in Spanca Royas y Spinola (Spinolae Betrachtungen uber das bittere Leyben und Sterben Jesu Christi). V istem obdobju je v svojih lirskih pesmih razširjal krščansko misel Friederich von Spee. Mayr je prodajal njegovo deli Trutz Nachtigal in Guldenes Tugendbuch. Med nemškimi teološkimi knjigami imamo tudi dve Schonlebnovi deli/in L sicer Fasten/Freytag=und Sonntag Predigen (1668) ter Ehren=und Lob-Predigen der lieb en heiligen Gottes / oderFeyertdgliche Erquick=Stunden (1669-1670), ki sta izšli v Salzburgu pri Melhiorju Haanu. 9.3.6. Teutsche Historische Politische undPhilosophische Bucher V tem razdelku je 372 knjig, vanj pa so vključene tako strokovne razprave s področja zgodovine, geografije in filozofije kot tudi leposlovna dela in priročniki za razna področja. Veliko je matematičnih priročnikov in računic (npr. Beutels Rechen=Kunst; Biermans Anweisungzur Rechen=Kunst; Crachers kurtzer doch wahrer Begriffder Rechen=Kunst; Hemmelings Selbstlehrendes Rechen=Buch; Keisers Rechen=Buchlein; Meyers Rechen=Kunst; Rait=oder Zahl=Buchel neu) ter knjig o geometriji in aritmetiki (Beutels Geometrischer Lust=Garten; Hemmelings Aritmetische und Geometrische Auffgaben; Herrens neues Arithmetisches Buch; Keisers kurtze Arithmetische Practic). Več del posega na področje astronomije. Med njimi so nekatera splošna (Murh Beschreibung einer Astronomisch=und Geographischen Kunst=Bewegung; Trigler Sphaera das ist/ ein kurtzer Astronomischer Tractat/ vom Himmels=Lauff), druga pa obravnavajo planete (Grosses Planeten=Buch; Planeten=Buch) oziroma zvezde in nebesne pojave (npr. Theophili kurtzer Bericht von der Comet= Sternen Natur und IVurckungen). Prodajali so tudi opise kometov in sončnih mrkov, ki so jih opazovali v 17. stoletju (Bachmeyers aussfuhrliche Beschreibung der Sonnen Finsternufi / Anno 1666, den 22. Junij\ Schorers kurze Relation und Discurs von dem C omet en defi 1664. Jahrs). Omenimo naj še priročnike za preračunavanje koledarja (Bachmeyers Von defi alten undneuen Calenders Vereinigung) in nekaj knjig o sončnih urah (Ritteri Speculum soliš, das ist/ Bericht von Sonnen=Uhren; JVelpeti Ganmonica, oder grundlicher Unterricht von allerhand Sonnen=Uhren in 2. Theil abgetheilet; Zwickers Kurtzer und Grundlicher Underricht von Aufitheilungen der Sonnen=Uhren und Feldmessen). Kot je znano so zvezde pomagale razkrivati in napovedovati usodo, zato ni čudno, da najdemo v katalogu več del s področja astrologije (npr.Treu Nucleus Astrologiae teutsch). Marsikaj so razkrile tudi sanjske knjige (Traum=Buch das grosse) in proročniki za vedeževanje (Glucks=Radel oder JVahrsagungs =Biichel). Med priročniki naštejmo še nekatera področja povezana z vsakdanjim življenjem. Tako so bile naprodaj kuharice, knjige zdravilnih zelišč (Blumen=Artzney=Kuchen= undBaumgartens Lust) in trgovski priročniki (Strafiburger Kauff=und Handels- Biichlein; Tariffa uber den Silber=Kauff; Wechsel=Handlungs Unterricht). Vmes najdemo tudi napotke za gojenje čebel (Der sorgfaltige Binnen=Halter) in sajenje murvinih dreves, ki so jih v 17. stoletju zaradi sviloprejstva začeli gojiti tudi na Kranjskem (Unterricht von Pflantzung defi Maulbeer=Baums). Kako pisati seje bilo mogoče podučiti iz priročnikov kot so Schreib=Art von allerhand Versalien und Anfangs Buchstaben in Sutters neue Schreib=Kunst, prodajali pa so tudi navodila za korespondenco ob raznih priložnostih, na primer poroki ali pogrebu (Formular und Epistelstbuchlein von Ehe=Werbungen / Hochzeitladungen / Gevatter und Begrabnufi=Scheiben). Sodeč iz naslovov del, ki so bila uvrščena v ta oddelek kataloga, pa si si čas krajšali s slikanjem (Goerre Anweisung zur Mahler=Kunst), zabavnimi igrami (Hocus Pocus, das ist /Taschenspielers=Kunst) ter branjem leposlovja in 91 92 dramskih del {Eutrapeliae, das is t /3000.schone Historien oder Geschicht und Reden; Der Unglucklich verliebte Prinz=Carl aufi Spannien). S plemstvom so povezane grboslovne knjige {de Bry Stammen= und JVappen^Buchlein; Graphen Titular und Formular Buch; Wappen Buch) in priročniki za vojskovanje {Drill=Kunst; Erinnerungen und Reglen von Kriegs = JVesen wol defensive, als offensive; de Fontaine Kriegs =Lehr / oder der vollkommene General uber ein Kriegs=Heer). Številni so napotki za potovanja ter opisi raznih dežel Evrope in sveta (Caron Beschreibung Japan, stam und Chorrea; Richshoffers Brasilianisch: und West=Indianische=Reifi Beschreibung; Stammer Morgenlandische Reifi=Beschreibung; Munsters Cosmographia; Neutzschens Sieben=jahrige undgefahriliche Europa=Asiat=und Africanische Welt—Beschreibung; Bescreibung defi Hertzogthums Lothringen; Beschreibung der 17. Niederldndischen Provintzen; Jetzt-lebendes Europa; Montani Aufifurliche und Glaub wurdige Beschreibung defi GrofiBritanien; Reifi=Beschreibung durch gantz Italien; Viatorum Belgicum, oder Vollkommener Meegweiser in des Nider=und Holland zureisen; Martens Spitzbergische und Gronlandische Reifi=Beschreibung; JVarmund Gelt=Mangel in Teutschland). Večina omenjenih knjig je bila prvotno namenjena popotnikom, med njimi pa najdemo tudi dela, ki so razvedrilna literatura (npr. Reifi=Gespann / von allerhand lustigen Historien). Omeniti moramo tudi nekaj zgodovinskih del, ki obravnavajo svetovne dogodke, posamezna obdobja in vladarske hiše {Kupfferschmids Chronica von Anfang der Welt bifi 1668; Philonis Aufizug aus dessen allgemeinen JVelt^Geschichten; Allgemeine Welt=Geschichten von Anfang der Welt/ bifi auffjetzt regierenden Kayser Leopold; Beers Lebens=Beschreibung aller Konigen in Schweden von Christi Geburt an bifi hieher; Bericht und Repraesentation defi Verlanffs und Bewantnufi der Investitur Sache zwischen dem Rom. Kayser und Konig in Schweden difihero tractiert; Bernier die Geschicht von der letztern Staats Verdnderung defi grossen Mogols sambt der Fortsetzung; Hahspurgischer Ottobert; Interesse von Holland; Koniglicher Hoff von Frankreich; Lebens Beschreibung aller Konigen in England; Lebens -Beschreibung Christinae Konigin in Schweden). Nekaj knjig je posvečenih cerkveni zgodovini, naprodaj pa so bili tudi opisi 600 znanih oseb, ki nastopajo v Svetem pismu {Flachfiland kurtze Beschreibung 600. beruhmbter Leuthe so in H. Schrifft gedacht werden), poročilo o vitezih malteškega križa {Osterhausen Bericht von dem Ritter=Orden St. Johannis zu Malta) in delo o religijah sirom sveta {Rosens von Religionen der gantzen JVelt). V tem razdelku so navedeni tudi nemški prevodi nekaterih pomembnih antičnih avtorjev. Tako so bile naprodaj knjige Kornelija Nepota {Cornelius Nepos teutsch), Gaja Salustija {C.Salustius teutsch), Ovidove Metamorfoze {Ovidij Metamorphosische Kupffer), šest iger rimskega komediografa Terencija {Terentij Sechs Freuden Spiel), zbirka izrekov Valerija Maksima {Valerius 93 Maximus von denen Denchvurdigen Reden und Thaten der Romer und Fremdden) ter delo o filozofu Seneki (JVilhelms die Letzte JVort defi Sterbenden Senecae). Na dvoru cesarja Teoderika Velikega je v zgodnjem srednjem veku ustvarjal filozof Ancius Manlius Tarquatus Severinus Boethius. V Mavrjevem katalogu je omenjena njegova knjiga Boetij Trost der Vernunfft=Lehre. Naprodaj je bilo tudi delo kozmografa in kartografa Orteliusa Abrahama, ki je živel v 16. stoletju (Ortelij Ungarische und Siebenburgische Chronicd). Nekaj mlajši so pesniki Škot John Barcalv (Barclai Spiegel Menschlicher Gemuths=Neigungen), Anglež John Owens (Ovvenus Verteutsch durch Joh. Lobern), Italijan Giovanni Battista Guarini (Guarini Pastorfido, das ist/Trauer=und Lust=Spiel/der getreue Schaffer genant) in Švicar Renvvard Cysat (naprodaj je bila ena izmed njegovih knjig o zgodovini Luzerna - Cysat Beschreibung defi beruhmbten Lucerner/oder derer 4. JVald-Stddten Sees). V 17. stoletju so ustvarjali Georg Philipp Harsdorf(f)er (Hardorffers Geist. und JVeltliche Lehr=Gedichte in Der gos se Schauplatz sammerlicher JVord=Geschichte), Philipp Zesen (Zesens Niederldndischer Low) ter za nas zelo pomembna avtorja Sebastian Miinster (Munsters Cosmographia) in Erasmus Francisci (Lustige Schaubuhne von allerhand Curiositdten; Das eroffnete Lust=Haufi der Obern und Niedern JVelt; Hoher Trauer= Saal; Ost: und JVest Indianischer/wie auch Sinnesische Lust=und Staats=Garten; Neu=polirter Geschicht: Kunst: und Sitten=Spiegel aufilandischer Volcker). Oba sta namreč povezana z delom Janeza Vajkarda Valvasorja. Ob koncu naj navedemo še dve deli, ki odražata pestrost Maverjeve ponudbe ter hkrati zanimanje ljudi v drugi polovici 17. stoletja. Prvo obravnava problematiko plovbe mimo Severnega pola do Japonske, Kitajske in naprej (Discurs Von der Schiffahrt bey dem Nord=Pohl / nach Japan/China und so weiter), drugo pa skuša odgovoriti na vprašanje če so ženske ljudje (Frage ob die JVeiber Menschen seyen / sambt derer Beantwortung). 9.3.7. Libri Gallici Med šestimi deli je francoska slovnica, nemški priročnik za učenje tega jezika ter dve zbirki zgodb in izrekov v francoščini in nemščini. Posebej velja omeniti knjigo Boehm de la signature de toutes Choses coment Vinterieur est marquepar l'exterieur, kar je francoski prevod enega izmed del nemškega filozofa Jakoba Bohmeja (1575-1624). 9.3.8. Libri Italici Vsa tri dela so namenjena učenju in razumevanju italijanskega jezika. Naprodaj je namreč bila slovnica ter dva slovarja (italijansko-nemški in italijansko-francosko-nemški). 9.3.9. Libri Musici Na koncu seznama ponujenih knjig je še 18 glasbenih tiskov, med katerimi je največ del s področja sakralne glasbe. Večinoma gre za manj znane avtorje, izdvojiti velja le Johanna Stadlmavrja, ki je ustavarjal v prvi polovici 17. stoletja (Stadlmayr Antiphonae Vespertinae) in Sebastana Kniipferja (Knupffers lustige Madrigalien (1663)) ter Johanna Rosenmullerja iz druge popovice 17. stoletja {Rosenmullers Studenten Music (1654); Sinfonie, Alemande, Correnti, Baleti & Sarabande (1667/1670). Za nas posebej zanimiv znameniti skladatelj in kapelnik dunajske dvorne kapele Arnold von Bruck (okoli 1490-1554), saj je del svojega življenja preživel v Ljubljani.303 Mayr je prodajal njegovo muzikalijo Missarum quaternio. 9.4. Mavrjeva založniška in knjigotrška dejavnost v Ljubljani Pestro ponudbo, s katero seje leta 1678 Ljubljančanom predstavil Janez Krstnik Mayr, poznamo po knjigotrškem katalogu, ki se je ohranil v enem samem izvodu. Knjižica ni pomembna le zaradi vsebine, ampak je zelo zanimiva tudi s tiskarskega oziroma knjigoveškega stališča. Sestavljena je iz treh povsem ločenih enot. Prvo enoto predtavljata dva samostojno tiskana lista. Na prvem je enostransko natisnjena naslovnica z omembo jesenskega sejma v Ljubljani, na katerem seje Mayr prvič predstavil meščanom. Na drugem, prav tako enostransko potiskanem listu pa je uvodno besedilo Bralcu. V njem se med drugim zahvaljuje Kranjskim deželnim stanovom, ki so ga povabili, naj tu odpre knjigarno. Nadaljni del kataloga je bil natisnjen v polah, kijih sestavljajo po štirje listi. Vsaka štranje opremljena s tako imenovanim kustosom, ko je nekaj črk ali pa prva beseda naslednje strani natisnjena v spodnjem desnem vogalu predhodne strani. Na tak način so medsebojno povezani so tudi prvi štirje oddelki seznama (Libri theologici, Libri juridici, Libri medici in Libri Philosophici), saj se vsak oddelek začenja z novo stranjo. Zanimivo pa je, da imamo na koncu četrtega oddelka (Libri Philosophici) zapisano besedo FINIS, prazen del strani pa je zapolnjen z manjšo grafiko. Kustosa ta stran seveda nima. Preostali del kataloga, v njem so predstavljene nemške teološke in filozofsko zgodovinske knjige ter trije manjši oddelki s francosko, italijansko in glasbeno literaturo, pa je bil zopet tiskan posebej. Oddelki oziroma strani so tudi tu medsebojno povezani s kustosi, na začetku vsakega oddelka pa je geometrijski vzorec. Na koncu zadnjega oddelka (Libri musici) pa je zopet zapisana beseda FINIS. Dodaten dokaz za to, da imamo pred seboj dva samostojna dela kataloga, pa so oznake pol, narejene s kombinacijami črk in Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem (Ljubljana 1958), str. 91. 94 95 številk. Latinski del je označen s črkami A do M2,nemški pa z gotskimi črkami A do D2. Na podlagi povedanega lahko sklepamo, da obravnavani Mavrjev knjigotrški katalog sploh ni bil tiskan za ljubljanski sejem leta 1678. Za to priložnost sta bila očitno natisnjena le prva dva lista, ki sta jima bila privezana dva med seboj povsem ločena dela: latinski in nemški katalog. Oba seznama sta bila prav tako natisnjena v letu 1678, kar lahko preverimo po seznamih knjig, med katerimi so najmlajše prav iz tega leta. Na katerih sejmih seje Mayr še predstavil z omenjenima seznamoma, ne vemo, saj poznamo za zdaj le še njegov linški katalog, ki pa je tiskan povsem drugače. SL 15. Zaključna stran "latinskega" in začetna "nemškega" dela v Mavrjevem knjigotrškem katalogu (1678). 96 Ljubljanski katalog obsega 2566 knjig. Urejen je tako, da so naslovi navedeni po enotnem principu. Avtorje zapisan z genetivom priimka, največkrat njegove latinizirane oblike, naslov je okrajšan, na koncu pa je dodan še format publikacije. Le izjemoma imamo zapisano tudi letnico izida. Ta podatek je pripisan, v kolikor ni že del naslova, le pri nekaterih pravnih knjigah. Mayr je s tem najbrž hotel poudariti aktualnost ponujenih publikacij. Zanimivo pa je, da tega ni storil pri drugih izdajah, za katere smo lahko ugotovili, da so izšle leto ali dve pred izidom njegovega kataloga (npr. Hartknoch Republica Polonica, 1678 in Ammani Medicina Critica, 1677). Zanimiva je tudi jezikovna struktura del. V oddelkih s pravno in medicinsko literaturo imamo tako latinske kot tudi nemške publikacije. Slednjih je seveda malo, saj si je na obeh področjih nemščina šele začela utirati pot. Knjige s teološko oziroma filozofsko, filološko in zgodovinsko tematiko pa so glede na jezik uvrščene v dva latinska in dva nemška oddelka. Kot smo opozorili že zgoraj, sta to tudi dela dveh različnih knjigotrških katalogov. Po številu sta latinska oddelka obsežnejša (razmerje 420:284 za teološke knjige in 595:372 za filozofske, filološke in zgodovinske knjige). Nekaj besedil v drugih jezikih je bilo vključenih tudi v zbirke različnih tekstov (npr. Schurmann Opuscula Hebraea, Graeca, Latina, Gallica, prosaica & metrica). Oddelka z devetimi francoskimi in italijanskimi knjigami pa sta skromen začetek knjigotrške ponudbe tudi v teh jezikih. O opremi knjig imamo malo podatkov, pri nekaterih publikacijah je zabeleženo, da so v njih ilustracije (npr. Pignorij Mensa Isiaca cum Fig.), oziroma bakrorezi (npr. Hugonis Gottseelige Begierden Heiliger Seelen/ mit Kupffer, Nakateni Himmlisch Palmgartlein mit Kupffern; Ovidij Metamorphosische Kupffer). Dvobarvne, rdeče-črno tiskane in ilustrirane knjige je knjigotržec v katalogu posebej poudaril (npr. Officium B. M. Virg oder unser lieben Frauen Curfi mit roth und schwartzen Druck sambt schonen Kupfferstichen gezieret). Ne vemo pa, zakaj so ilustracije omenjene le pri nekaterih knjigah, saj je bila naprodaj cela vrsta razkošno ilustrirarnih publikacij, pa to v seznamu ni posebej zabeleženo (npr. Munsters Cosmographia). Komu so bile namenjene knjige iz Mavrjeve knjigarne? Že pri vsebinskem prikazu kataloga smo lahko ugotavljali, da so bile knjige namenjene tako strokovnjakom kot tudi laikom. Na vseh področjih imamo dela, ki so nastala že v antiki, pa tudi najsodobnejše avtorje, ki so prvič izšli šele v sedemdesetih letih 17. stoletja. Po aktualnosti izstopajo medicinske in pravne publikacije. Praktično vsa zdravniška dognanja 17. stoletja304 so predstavljena v knjigah, ki so bile naprodaj pri Mavrju. Enako bi lahko zapisali za področje prava. V drugi Peter Borisov, Zgododvina medicine (Ljubljana 1985) 166 ss. polovici 17. stoletja sta pomembni dve skupini juristov, prve označujejo kot skupino Usus Modernus, drugi pa so predstavniki naravnega prava.305 Vsa njihova glavna dela so prodajali v Ljubljani že leta 1678. Opozorili pa bi radi še na dve skupini bralcev, ki jih je hotel pritegniti Mayr. Naprodaj je bila tako imenovana ženska literatura (npr. Greneille Frawen=Zimmers Belustigung), posebna skrb pa je bila namenjena tudi mladini. Starši so si s knjigami lahko pomagali pri vzgoji (OttHohe Schul der Eltern/oder Christliche Kinder=Zucht), za otroke so bile prirejene tudi verske knjige (npr. Engelisches Kinderlehr=Buchel; Craendonck Haufi= undKinder-Postili /uber alle Epistel undEvangelia Sonn= undFeyertage defi gantzen Jahrs). Za najbolj priljubljeno otroško literaturo, oziroma učbenike za učenje branja so veljale antične Esopove basni in zgodbe iz Svetega pisma. Sicer pa je bil v drugi polovici 17. stoletja storjen velik korak v razvoju otroških knjig. Jan Komenskv, kije vrsto let poučeval mladino, je uvidel, daje za najmlajše zelo pomembna tudi ilustracija. Tako je leta 1658 izdal knjigo, v kateri so predstavljene vse stvari iz vsakdanjega življenja, ob njih pa je v dveh jezikih vzporedno zapisano, kaj je na sliki. Tako smo dobili prvo otroško enciklopedijo. Tudi njegov didaktični priročnik za učenje jezikov, ki je bil naprodaj pri Mavrju {Linguarum, s. Seminarium linguarum & scientiarum omnium), je sestavljen na podoben način. Med avtorji knjig, ki jih je prodajal Mayr, je imel vidno vlogo v slovenski zgodovini le Janez Ludvik Schonleben. Zanimivo je, da najdemo njegova dela tako v "latinskem" kot tudi v "nemškem" delu kataloga, vsa pa so bila tiskana pri drugem salzburškem tiskaju, Melchiorju Haanu. Poleg Schonlebna najdemo v katalogu še nekatere avtorje, ki so povezani s Kranjsko. Med njimi sta zanesljivo Erasmus Francisci in Sebastian Munster, kiju poznamo predvsem kot Valvasorjeva sodelavca in vzornika. Po drugi strani pa so pri nas krajši čas delovali tudi predstavniki raznih redovnih skupnosti. Eden takih je bil profesor -J07 retorike na ljubljanskem jezuitskem kolegiju Nicolaus Avancinus. Mayr pa je imel na seznamu njegove tragedije, govore in delo o Kristusovem življenju (Avancini Tragoediae; Orationes; Avancini vita & Doctrina Jesu Christi). Vzporejanje Mavrjeve knjigotrške ponudbe na sejmu v Linzu leta 1664 s štirinajst let mlajšim katalogom iz Ljubljane je dokaj problematično. Upoštevati moramo, daje bil leta 1664 Janez Krstnik Mayr šele na začetku svoje poti, kar se do neke mere odraža tudi v sestavi kataloga. V linškem seznamu namreč avtorji niso vedno razvrščeni po abecedi, medtem ko je v ljubljanskem katalogu to načelo dosledno izpeljano. Tudi število ponujenih naslovov je bilo v Ljubljani več kot podvojeno, čeprav se okoli 80% del iz oddelkov Libri Politici, 305 Uwe Wesel, Geschichte des Rechts von den Fruhformen bis zum Vertrag von Maastricht (Miiunchen 1997), 347 ss. 306 Otto Brunken, Humanismus, Reformation und Barock. - V: Die Bildenvelt im Kinderbuch (Koln 1988) 26 ss. 307 France-Martin Dolinar, Das Jesuitenkolleg in Laibach und die Residenz Pleterje 1597-1704 (Ljubljana 1977) str. 60. 97 Historici in Deutsche Historische und Politische Blicher linškega kataloga ponovi tudi v Ljubljani. Ljubljanski katalog vsebuje veliko več knjig zlasti s področja medicine in prava. Seveda pa na podlagi tega podatka še ne smemo sklepati, daje v Ljubljani vladalo večje zanimanje za ti dve področji. Vzroke za to bo treba najverjetneje iskati v konkurenci, saj je imel Mayr v Ljubljani tekmece le med knjigovezi, medtem ko se je lahko Linz ponašal z bogato tiskarsko in knjigotrško tradicijo. V mestu je bila ustanovljena tiskarna že leta 1615.308 Janez Krstnik Mayr je vodil ljubljansko podjetje do leta 1682.309 Kot tiskar je sodeloval z Janezom Ludvikom Schonlebnom, saj je takoj po prihodu na Kranjsko, že 25. novembra 1678 je natisnil njegovo hvalnico Mariae absque Tin naevo labis originalis conceptae. Tudi vrsta genealogij kranjskih plemiških rodbin, ki jih je prav tako sestavil Schonleben, je izšla v tiskani obliki iz njegove tiskarne {Genealogia illustrissimae familiae Sac. Rom. imp. comitum de Gallenberg, 1680; Rosa Ursina inprovinciis Austriacis florens, sive Illustrissimae et antiquissimae familiae Romanae Ursinae traduces ..genealogice 1680; Genealogia illustrissimae familiae dd. comitum ab Atitims, 1681; Genealogia illustrissimae familiae principum, comitum, et baronum ab Auersperg 1681). K temu lahko dodamo še razpravo o izvoru Habsburžanov (Dissertatiopolemica deprima origine Aug. Domus Habspurgo-Austriacae, 1680) in njegovo najpomembnejše zgodovinsko delo Carniolia antiqua et nova (1681). Mayr je tiskal tudi tekste k topografskim grafičnim albumom, kijih so jih izdelovali v delavnici Janeza VajkardaValvasorja na Bogenšperku. Leta 1679 sta izšla dva: Topographia Ducatus Carniolae modernae in Topographia arcium Lambergianarum, leta 1681 pa še Topographia Archiducatus Carinthiae modernae in Topographia Carinthiae Salisburgensis. Kot posebnost naj omenimo še Valvasorjevo knjigo Theatrum mortis humanae (1682). Zanjo so bile podobe natisnjene na Bogenšperku, tekst pri Mavrju v Ljubljani, kot kraj izida je zapisan Salzburg. Leta 1682 je izšla druga izdaja Bratovskih buaviz s. roshenkranza Matije Kastelca, kije po stoletnem premoru prvo v Ljubljani natisnjeno slovensko besedilo. Za Kranjsko pa sta pomembna še dva tiska in sicer deželni zakonik (1680) ter Schreibkalender, ki je začel izhajati istega leta. Za tisk koledarja so mu deželni stanovi namenili posebno podporo. V Mavrjevi delavnici v Ljubljani je bilo še v času, ko jo je vodil Janez Krstnik, natisnjenih tudi več knjig tujih avtorjev. Tako so s filozofskega področja izdali dela Anciusa Manliusa Severinusa Boethiusa (De consolatione 308 LANG 1972, 29 ss.; DURSTMULLER 1982, 128 ss. 309 REISP 1989, 433 ss. 3,0 Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Crain (Niirnberg 1689), knj. XI., 725 s. 311 REISP 1989, 433 ss.; BERČIČ 1968, 63 ss. 98 99 Philosophiae, 1682) in Joannes Garzarolija (De immortalitate mentis humanae ex viaperipatetica, 1681). O teologiji sta razpravljala Joannes Bona (Manductio ad Coelum, 1679) in Pietro Locatelli (Exorcismipotentissimi, et efficares ad expellendas aereas tempestates, a dominibus per se, sive adnutum uyusuis diabolici ministri excitatas, 1680), o medicini pa J. F. Rain (Praeservatium universale naturale, 1680). Po tem ko je Mayr v Ljubljani odprl knjigarno, žal o njegovi knjigotrški dejavnosti nimamo podatkov. Daje bilo podjetje uspešno, lahko sklepamo le po številu izdanih knjig in po inventarjih bibliotek, ki so nastajale v tem času. Marsikateri naslov je bil najverjetneje kupljen pri Mavrju. Kot smo že omenili pa je vodil ljubljansko podjetje Janez Krstnik Mayr le do leta 1682, ko gaje prepustil sinu Jožefu Tadeju. SI. 16. M. Kastelic, Bratovske Bugvice S. Roshenkranza (1682). 10.0 MAYRJEVI NASLEDNIKI 10.1. Jožef Tadej Mayr Jožef Tadej Mayr, je bil sin Janeza Krstnika in njegove prve žene Anne in Uršule Katzenberger. Rodil seje v Salzburgu, umrl pa je v Ljubljani 14. ■J 1 o marca 1695, star 40 let/1 ° O njegovem življenju imamo le še nekaj podatkov. Leta 1683 mu je oče zaupal ljubljansko podružnico tiskarsko knjigotrškega podjetja, ki jo je vodil do smrti, nato pa je delo nadaljevala njegova vdova Ana Barbara. Bil je tesno povezan z ustanoviteljem vodilne koroške tiskarske družine Matijem Kleinmavrjem. Temu je leta 1688, ko mu je bilo komaj 26 let, pomagal z večjo vsoto denarja, da sije lahko opremil delavnico v Celovcu. To dejanje bi bilo težko razložiti le kot prijateljsko potezo, zato predpostavljajo, daje bila med Jožefom Tadejem Mavrjem in Matijem Kleinmavrjem neka sorodstvena vez; najverjetneje je bila Kleinmavrjeva žena Eva Maria v sorodu z Mavrji.314 Štiri leta po ustanovitvi je torej Jožef Tadej Mayr prevzel od očeta ljubljansko tiskarno in knjigotrško podjetje. Tiski, ki so jih izdali do tedaj pa tudi v desetletju, ko je vodil podjetje, kažejo, kako je bila tiskarna vpeta v življenje in kakšne poslovne vezi je imela s tedanjimi upravnimi strukturami in "i 1 C znanstvenimi krogi na Kranjskem. Primarnih virov za njegovo knjigotrško dejavnost sicer nimamo, saj se ni ohranil noben knjigotrški katalog, kako živahna je bila trgovina s knjigami, pa lahko sklepamo na podlagi zvez, ki jih je imel s podjetji v Salzburgu in Celovcu in ne nazadnje tudi iz razmeroma velikega števila v Ljubljani tiskanih knjig in koledarjev. Ker je bil popis Maverjevih tiskov, ki so bili izdani do konca 17. stoletja že predstavljen, naj na tem mestu opozorimo le na nekatere pomembnejše izdaje in vsebinsko strukturo del tiskanih za časa Jožefa Tadeja. Tako je Tadej Mayr natisnil za potrebe dežele Kranjske vrsto uradnih aktov in deželnih ročinov (npr. Land-Gerichts-Ordnung defi loblichen Hertzogthumbs Crain, 1684; Landts-Handvesst defi loblichen Hortzogthumbs Crain, 1687; Landschrannen-Ordnung defi hochloblichen Hertzogthumbs 3,2LIEGL1993,str.24. 313 ŠLEBINGER 1933, str. 74. in B. Reisp, s.v. Mayr. - ES 7, 1993, str. 28. Reisp predpostavlja, daje bil rojen leta 1655, kar se da sicer sklepati na podlagi navedbe starosti umrlega v šenklavških matrikah, a glede na to, daje bil drugi sin Janeza Krstnika Mavrja, ki seje poročil leta 1656, je bil verjetno rojen šele 1657. ali kasneje. 314 NEWOLE 1954, 423 ss.; LIEGL 1993, 24 ss. 315 Leta 1684 je uspel, da so mu deželni stanovi zvišali letno podporo na 300 goldinarjev; cfr. BERČIČ 1968, 65 s. 316 REISP 1989, 434 ss.; Branko Reisp, s. v. Mayr. - ES 7, 1993, str. 28. 100 Crain, 1688), praktični priročnik za preračunavanje nemške in kranjske deželne valute {Janez Jakob Kaerner, Teiitsch-und Crdnerische JVehrungs-Verdnderung, 1687) in več latinsko oziroma nemško pisanih verskih besedil (npr. Meditationes sacrae ad veram pietatem excitandam, 1684; Breviarii Romani supplementum, 1687; Geistliches Trost-Buchel, 1692; Kurtzer Begriff defi Leben der Zween Neu-Heilig gesprochenen Franciscaner, 1692). SI. 17. M. Kastelic, Nebeshkizyl (1684). Od slovenskih avtorjev naj omenimo nabožnega pisca in prevajalca verskih tekstov Matijo Kastelca, ki je po Bratovskih bukvizah, tiskanih pri Janezu Krstniku Mavrju, objavil pri njegovem sinu še tri slovenska dela in sicer Nebeshki zyl (1684), Kratki zapopadikpotrebnih katoliških naukov (1685) in Navuk christianski (1688). Ko je bila leta 1693 v Ljubljani ustanovljena Academia operosorum, so njeni člani izdali vrsto znanstvenih del. Jožef Tadej Mayr je tako natisnil knjige zdravnika Marka Gerbca (Intricatum extricatum medicum seu Tractatus de morbis complicatis, 1692) ter junsta in numizmatika Janeza Štefana 101 Florijančiča (Bos in lingua, 1695), sodelovanje s tem združenjem pa seje nadaljevalo tudi v obdobju, ko je Mavrjevo ljubljansko tiskarno vodila Ana Barbara. 10.2. Ana Barbara Mayr Ana Barbara Mayr je bila žena Jožefa Tadeja. Rodila seje okoli leta 1658, saj je ohranjen podatek, daje umrla 3. januarja 1718, ko je bila stara 60 let.317 Tudi za Čas njenega vodenja knjigotrškega podjetja nimamo ohranjenih primarnih virov, to je katalogov zalog in podobnega. Posreden dokaz so nam lahko le fondi bibliotek tedanjih razumnikov, predvsem operozov. Glede na plodno sodelovanje pri natisih knjig, lahko predpostavljamo, da so se le-ti tudi s knjigotrškimi naročili obračali na Mavrje. Sicer pa je delo v tiskarni z leti postajalo manj kvalitetno, zato je že leta 1690 deželna uprava zahtevala, naj najdejo boljšega stavca in zaposlijo korektorja. Že dve leti po tem (1697), ko je podjetje po moževi smrti prevzela Ana Barbara, pa soji znižali podporo s prejšnjih 300 na 200 goldinarjev ter ukinili finančno pomoč pri izdajanju koledarjev. Kljub vsem težavam pa je v desetletju, ko je bila na čelu ljubljanskega Mavrjevega podjetja Ana Barbara, izšlo nekaj pomembnih tiskov. Izdali so tretji in četrti zvezek pridig Janeza Svetokriškega (Sacrum promptuarium III, 1696 in IV, 1700), teološko razpravo Pietra Locatellija (Exorcismipotentissimi et efficaces, 1698) in prve tri zvezke Chronologiae Medicae (1699, 1700 in 1702), ki jih je pripravil zdravnik in dejaven član Academiae operosorum Marko Gerbec. Plod dobrih zvez med ljubljansko tiskarno in to institucijo je tudi natis društvenih pravil s seznami in simboli vseh članov. Delo, kije s tiskarskega stališča precej zahtevno, je izšlo leta 1701. Isto leto so ponatisnili tablice za preračunavanje valut Janeza Jakoba Kaernerja, v knjižni obliki pa je izšel tudi govor v čast svetemu Ivonu (Cithara in coelum translata divus Ivo., 1701), ki gaje imel komaj šestnajstleten gojenec jezuitske gimnazije Aleš Sigismund Thalnitscher (Dolničar), sin operosa Janeza Gregorja. Poleg tega je izdala še nekaj manjših tekstov s teološko vsebino (npr. Heilsamer Rath u. That in der neue u. tdglicher Andacht zu dem Heil. Franciscum Xaverium, 1705). V času, ko je Mavrjevo ljubljansko podjetje vodila Ana Barbara, je v T1Q knjigah tiskarna največkrat označena le s priimkom, v dveh znanih primerih pa je na naslovnici natisnjeno polno ime lastnice (Buchdruckerin Anna Barbara Marin (Mavrin).320 317ŠLEBINGER 1933, str. 74. 3,8BERČIČ 1968, str. 66. 319BERČ1Č 1968, str. 65. 320RADICS 1881, str. 85. 102 SL 18. Janez Svetokriški, Sacrum promptuarium ///(1696). 103 10.3. Janez Jurij Mayr Janez Jurij Mayr seje rodil okoli leta 1675, kar lahko izračunamo po matrikah, saj je umrl 23. februarja 1733, star 58 let.321 Podjetje je prevzel leta 1705, kar lahko sklepamo iz naslovnice knjige s pogrebnim govorom jezuita Franca Holblinga ob smrti Leopolda L, na kateri je podpisan kot ljubljanski tiskar Janez Jurij Mayr (Laybach: Gedr. Bey Joh. Georg Mayr). Nato je v petindvajsetih letih pod njegovim vodstvom Mavrjevo ljubljansko podjetje natisnilo več kot petdeset različnih publikacij. Tiskal je v slovenščini, nemščini in latinščini. Med pomembnejšimi slovenskimi nabožnimi tiski moramo omeniti peti zvezek pridig Janeza Svetokriškega {Sacrum promptuarium V, 1707), delo Evangelia inu lystuvi (tretja 1715, četrta 1718 in peta izdaja 1730) in Buquize od slej da inu navuka Christusa (1719) Tomaža Kempčana, ki jih je prevedel oče Hipolit. Natisnil je tudi knjigo jezuita Roberta Bellarmina Kratki sapopadek christianskiga navuka (1725) ter po dobrih 130 letih delno predelano Bohoričevo slovnico (Grammatica Latino-Germanico-Slavonica, 1715). Dobro je bilo tudi sodelovanje s tedaj že uveljavljeno Academijo operosorum. Mayr je tiskal dela nekaterih njenih članov, na primer zdravnika Marka Gerbca, zgodovinarja Janeza Jurija Thalnitscherja/Dolničarja in pravnika Franca Alberta Pelzhofferja. Leta 1707 je začel izdajati prvi ljubljanski časopis, tednik JVochentliche Ordinari (und Extra-Ordinari) - Zeitungen. V njem je objavljal predvsem dunajske politične vesti, pa tudi novice iz drugih dežel, na primer Švice, Italije in Anglije. Za Slovence pa je Janez Jurij Mayr pomemben tudi kot prvi tiskar in založnik pratik. Po vzoru augsburške pratike je namreč leta 1726 natisnil prvo slovensko pratiko, to je letno publikacijo, ki je od takrat redno izhajala in je ob koncu 18. stoletja dosegla naklado okoli 20.000 izvodov.322 Za deželo je tiskal tudi upravne akte (npr. Land-Gerichts-Ordnung, 1707; Erbhuldigungs Actus im Hertzogthum Crain, 1728). Med njegovimi zadnjimi natisi je besedilo Ahacija Stržinarja Peissem od teh velikih odpustikov te svete krishove poti per te novi cerkvi svetiga Francisca Xaveria v 'Gornim Gradu (Labaci: formis J. G. Mayr, 1730). Kot rečeno smo navedli le nekatere od tiskov Janeza Jurija Mavrja, saj je bil podrobnejši seznam, čeprav nepopoln že objavljen. Na tem mestu nas seveda zanima predvsem njegova knjigotrška dejavnost. Podatkov o tem sicer ni veliko, glede na to, daje tiskal vsa pomembna dela operosov, pa lahko predpostavljamo, daje zanje kupoval tudi knjige. Svojo knjigotrško ponudbo je razširil tudi s tem, daje začel izdajati tednik, kije žal izhajal le dve leti. 1 ŠLEBINGER 1933, str. 74. 2REISP 1996. 3 REISP 1989, 435 ss.; Branko Reisp, s. v. Mayr. - ES 7, 1993, str. 28. 104 105 Pomembno in po knjigotrški plati zelo uspešno pa je njegovo tiskanje slovenskih besedil. Trije ponatisi zbirk nedeljskih in prazničnih listov so lep dokaz za to. Velik korak pri širjenju prodaje knjig med preprostim ljudstvom je Mayr naredil tudi z natisom prve slovenske pratike. Koledarski tisk (sem prištevamo tudi pratike) predstavlja namreč od 18. stoletja naprej najbolj razširjeno knjigotrško blago, ki so ga imeli pri vsaki hiši.324 SI. 19. R. Bellarmin, Kratki Sapopadek Christianskega navuka (1725)» 324 Mayrji so vse od prihoda v Ljubljano tiskali tudi nemške koledarje; za koledarski tisk cfr. Suhrig, Hartmut, Kalender: zur Publizistik eines Massenkommunikationsmediums vom 18. bis 20. Jahrhundert, Archivfiir Geschichte des Buchwesens 22, 1981, 207 ss. 11.0 ADAM FRIDERIK REICHARD Kje je bil rojstni kraj Adama Friderika Reicharda (tudi Reichhardta ali Raicharda) ni znano. Rodil naj bi se leta 1701 ali 1709, umrl pa je v Ljubljani 14. januarja 1757.325 Prve podatke o Reichardu kot tiskarju najdemo v zapuščinskih aktih celovške tiskarske družine Kleinmavr. Med njimi je namreč ohranjen popis dolga Kleinmavrjevega podjetja, kije leta 1728 znašal 865 goldinarjev in 20 krajcarjev. Med upniki je naštet tudi Adam Reichard, tiskarski pomočnik, ki so mu dolgovali kar 61 goldinarjev in 5 krajcarjev. Isti vir navaja, daje bil takrat Reichard že zaposlen v ljubljanski Mavrjevi tiskarni.326 Leta 1730 ali 1731 je postal njen lastnik, okoli leta 1753 pa tudi posestnik hiše št. 267. Kot tiskar si je pridobil naslov mestnega in deželnega tiskarja, kot uglednemu meščanu pa so zaupali dolžnost mestnega sodnika. To funkcijo je opravljal od leta 1755 pa do smrti. V oporoki je za dediča premoženja in tiskarne določil sina Antona Reicharda, njegova mati Ana Elizabeta pa naj bi podjetje vodila do sinove polnoletnosti. Dve leti po Reichardovi smrti so tiskarno prodali Janezu Juriju 327 Heptnerju. Adam Friderik Reichad je tiskal v slovenščini, latinščini, nemščini in italijanščini. Poleg uradnih tiskovin za mestno upravo in deželne ustanove so pod njegovim vodstvom natisnili okoli 50 publikacij.328 Več kot polovica knjig je slovenskih verskih tiskov. Med avtorji oziroma prevajalci lahko omenimo Franca Mihaela Paglovca, kije objavil dela Tobiove Bukve (1733), Evangelija inu Branie (1741, 1754 in 1758), Svesti tovarsh (1742 in 1745), Thomasa Kempensarja bukve (1745) in Sveta voiska (1747). Izšle so še Pridige Jerneja Basarja (1734), katekizem Pavla Klapšeta (Synopsis catechetica tuje: s brani nauk karshans ki,17 43 in 1757), molitveniki Jakoba Skerla {Pomuzh shivem, umirejozhim inu mertvim ali Bukvize bratovshine britkiga smertniga terplenja Christusoviga na S. Krishu,\l 33 in 1740) in romarske pesmi Filipa Jakoba Repeža (Romarske bukvize, 1757). Zanimivo je, daje leta 1743 Reichard v Ljubljani natisnil drugi zvezek pridig kapucina Rogerija (Mihaela Kramerja), medtem ko je prvi izšel že leta 1731 pri Kleinmavrju v Celovcu.329 V nemščini je tiskal pravne akte (npr. Erb-Huldigungs Actus im Hertzogthum Crain, 1739; Furstlicher Durchleucht Ertz=Hertzogen Carls zu Oesterreich, etc. Neu-auffgerichte Pergwerchs-Ordnung, 1739), pa tudi dela z versko vsebino (npr. Leben und Gutthaten des Heiligen Judoci Sohnes des 325REISP 1989, 436 s. 326LIEGL 1993, str. 38. 327 Janez Logar, s. v. Reichard. - SBL 3, zv. 9, 1960, str. 71. 328 REISP 1989, 436 ss.; BERČIČ 1968, 67 ss. 329NEWOLE 1954, str. 471. 106 107 Konigs aus Grofi-Brittanien, 1739) in priložnostne govore (npr. Daniel Stadler, Leichrede auf Theresia Emanuela Herzogin von Bayern u. Theresia Benedicta, 1743). Teološke študije in razprave z drugih področij znanosti je izdajal tudi v latinščini {Giovanni Pietro Pinamonti, Via coeli complanata seu detecta salutis impedimennta et methodus eadem superandi, 1732; Peter Van Myschenbroek, Dissertatio Physica experimentalis, 1754), medtem ko je v italijanščini tiskal besedila za potujoče gledališke skupine (npr. Pietro Metastasio, Artaserse, 1740; Rosmaria, 1740). SI. 20. P. F. Klapše, Synopsis Cathechetica (1757). 108 Ko je leta 1757 Adam Friderik Reichard umrl, je podjetje še dve leti vodila njegova vdova. To lahko razberemo tudi iz naslovnic knjig, kjer se je v slovenskih izdajah podpisala "U'Lublani, Per Annae Elisabethae Raichhardtouke, Uvedove", v nemških pa "Lavbach, gedruckt bey Anna Elisabetha Reichhardtin, Wittib." Tudi pomembna znanstvena razprava, Steinbergov opis Cerkniškega jezera, je izšla v času ko je tiskarno vodila Ana Elizabeta. Poudariti je potrebno, daje bilo to delo tudi s tiskarskega stališča zelo zahtevno, saj je bogato opremljeno z bakrorezi. SL 21. F. A. v. Steinberg, Grundliche Nachricht von den in dem Inner Krain gelegenen Tzirknitzer = See (1758). O Reichardovi knjigotrški dejavnosti lahko sklepamo le na podlagi podatkov o njegovih tiskih. Sodeloval je z mestno in deželno upravo, j eziutsko gimnazijo, duhovščino in izobraženimi laiki. Če je zanje tiskal, so najbrž pri njem knjige tudi naročali. S slovenskimi izdajami nabožne literature je prodrl v številne hiše, ki dotlej niso kupovale knjig. Leta 1741 je natisnil doslej najstarejšo ohranjeno slovensko kmečko pratiko. Kako uspešna je bila Reichardova knjigotrška dejavnost, kažejo tudi številni ponatisi, saj so nekatera besedila doživela drugo ali celo tretjo izdajo. Da bi pritegnil kupce, je ponatise večkrat opremil z reklamnimi pripombami. 330 Na primer: "Sdei pak iTdrugo na bulshi krainsko spraho iTdruk daine, inu pobulshaine". Cfr. Pavel Franc Klapše, Synopsis Catechetica, 1757. 109 110 12.0 JANEZ JURIJ HEPTNER Kje seje rodil Janez Jurij Heptner ni znano, vemo pa, daje umrl 5. maja 1764 v Ljubljani, star 40 let. Leta 1759 je od Ane Elizabete Reichard kupil takrat edino tiskarsko podjetje v Ljubljani in postal tako kot njegova predhodnika uradni deželni tiskar. 31 Za potrebe mesta in dežele je tiskal uradne akte, sicer pa je izdajal največ *3 O"} m verske literature. Objavljal je nemške in latinske tekste, ki so jih napisali redovniki, med njimi je najpomembnejše delo rektorja ljubljanskega jezuitskega kolegija Karla Dillherrja Drey lustige u. sehr nutzliche Gesprache zwischen einem Soldaten und Kaufmann bey den Brudern iz leta 1763. Za to, tedaj najvišjo izobraževalno institucijo, je od leta 1762 tiskal tudi izvestja (Nomina in arena literaria victorum qui insigni munificentia inclytorum Ducatus Carnilae statuum in aula academica Collegii societatis Jesu Labaci proemiis donati sunt). Sicer pa je Janez Jurij Heptner sodeč po številu naslovov natisnil največ nabožne slovenske literature. Nekateri tiski so bili drobni, izdani ob raznih priložnostih (npr. Pes sem, Marie Devize od dobriga Svetvania per pp. Augustinarjih v'LublanipredSpitalskim mostamzhastite, ok. 1760), drugi pa obsežnejši ( na primer prvi slovenski masni molitvenik Sveta inu zlo nuzna visha sveto masho slishati, 1762). Izdal je tudi vrsto ponatisov verskih knjig (npr. Paglovčev Svesti tovarsh, 3. izd. 1760; prevod Parharmerjevega katekizma, 1760, 1762 in novo priredbo molitvenika Evangelia inu branie, 1764). Najpomembnejše posvetno delo, kije izšlo pri Heptnerju, je Pohlinov Abecednik s a taiste, katiri se otshe Krajnsko brati nauzhiti (1765). Kot zanimivost naj omenimo še to, daje delo izšlo leto po njegovi smrti, vendar pa iti je kljub temu kot tiskar in založnik podpisan Janez Heptner. Po moževi smrti je tiskarsko knjigotrško podjetje nekaj časa vodila Maria Terzija. Pod njenim imenom je na primer izšla knjižica Filipa Jakopa Repeša Nebeshku blagu (VLublani, Per Marie Theresie Heptnerze). Sprva je bil njen družabnik StrauB334, leta 1765 pa se je poročila z Janezom Friderikom Egerjem, najpomembnejšim ljubljanskim tiskarjem, založnikom in knjigotržcem 18. stoletja. 331 Janko Šlebinger, s. v. Heptner. - SBL 1, zv. 2, 1926, str. 300; BERČIČ 1968, 69 ss. 332REISP 1989, 437 ss. 333 Tekst naj naslovnici naj bi se glasil: V Lublani, per Janesu Heptnerju. To bi bil edini znani slovenski zapis njegovega osebnega imena, saj je običajno uporabljal nemško obliko Joann Georg. Verodostojnost podatkov pa je vprašljiva, kajti bibliografski opis izvoda, ki ga hrani NUK (knjiga je brez naslovnice), je narejen po spominu M. Rupla. 334 Verjetno je to Clemens StrauB, ljubljanski knjigovez rojen v Mildenheimu na Bavarskem, ki ga omenjajo akti arhiva mestne uprave, ZAL Cod. XIII/161 (1744) pril. in Cod. 1/102 (1763), fol. 12. Tudi o Heptnerjevem delovanju na področju knjigotrštva lahko sklepamo le na podlagi njegovih tiskov. Precej publikacij, ki jih je izdal sodi med priložnostne tiske (npr. opisi romanj, litanije, pobožnosti); v ta sklop je moč uvrstiti tudi izvestja jezuitskega kolegija. S takimi publikacijami so knjigotržci vedno kovali dobiček, na uspešnost Heptnerjevega podjetja pa kažejo tudi številne druge in tretje izdaje knjig. SI. 22. F. J.Repež, Nebeshku blagu (1764). 111 112 SL 23. Nomina in Arena literaria victorum qui insigni munificentia inclytorum Ducatus Carniolae statuum in aula academia Collegii Soc. Jesu Labaci (1762). 13.0 PROSVETLJENSTVO V drugi polovici 18. stoletja, ki ga v slovenski kulturni zgodovini označujemo s pojmom prosvetlenjstvo , so nastale na Kranjskem velike spremembe. V izobraževanju moramo omeniti uvedbo obveznega šolanja za otroke med 6. in 12. letom starosti ter reformo srednjega in višjega šolstva. S temi dogodki pa je povezana tudi ukinitev jezuitskega reda v Ljubljani in ustanovitev liceja. Zbudi se večje zanimanje za naravoslovje, zgodovino, •j o /r narodne običaje in seveda za slovenski jezik. Slovenščino so vedno bolj uporabljali pri uradnih aktih, slovenili so cesarske odredbe. Učbenike v domačem jeziku so potrebovali tudi v osnovnem šolstvu. Vse to je vzpodbudilo kulturno in prosvetno delovanje Marka Pohlina. Rodil seje v Ljubljani, gimnazijo je obiskoval pri frančiškanih v Novem mestu, nato pa kot redovnik živel med Ljubljano in Dunajem. Po Abecedniku, ki je izšel leta 1765, je napisal še učbenik za matematiko (Bukuvze sa rajtengo, 1781) ter prevedel Kratkozhasne uganke inu zhudne kunshte (1788) in knjižico Kmetam sa potrebo inupomozh ali uka polne vesele inu shalostne pergode te vasy Mildhajm (1789). Pohlinova Kraynska grammatika (1768) je bila namenjena tujcem, ki so se hoteli naučiti slovenščine in slovenskim intelektualcem, ki so hodili v nemške šole. Pomemben korak pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika v drugi polovici 18. stoletja je storil tudi Jurij Japelj, kije priredil vrsto verskih knjig (Ta veliki Catekismus, 1779; Cerkovnepesmi, 1784; Zbrane molitve, 1786; Pridige za vse nedele skuzi lejtu, 1794). Njegovo glavno delo pa je nov prevod Svetega pisma, ki sta ga skupaj z Blažem Kumerdejem objavila v zadnjih dveh desetletjih 18. stoletja.338 Med slovenskimi prosvetljenci ima posebno mesto Anton Tomaž Linhart. S prevodi in priredbami dramskih del je posegel na področje, kjer sta doslej dominirali nemščina in italijanščina, njegov Poskus zgodovine Kranjske pa je prvi celovit prikaz historičnih dogajanj med Dravo in Jadranskim ■ ~ 340 morjem. Leta 1767 je bila v Ljubljani ustanovljena Družba za poljedeljstvo in koristne umetnosti. Njen namen je bil pospeševati poljedeljstvo, živinorejo ter druge gospodarske panoge, na primer čebelarstvo, gojenje sviloprejk in 335 Uporablja se tudi izraz razsvetljenstvo. Zakaj smo se odločili za "Prosvetljenstvo" , glej Fran Zwitter, Linhartova doba in misel. - V: A. T. Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije /-//(Ljubljana 1981), 303 ss. O dobi cfr. GSPAN 1956, 329 ss. 336GSPAN 1956, 345 s. 337 GSPAN 1956, 353 ss. 338 GSPAN 1956,371 ss. 339 Fran Zwitter, Linhartova doba in misel. - V: A. T. Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije I-II (Ljubljana 1981), 303 ss. 340 S temi besedami je vabila k prednaročilu knjige Laibacher Zeitung. Cfr. Nro 33 (17. Aug.) 1786. 113 sadjarstvo. Prirejali so tečaje predavanja in ekskurzije. Družba je je imela bogato strokovno knjižnico, izdajali pa so tudi tednik Wochentliches Kundschaftsblatt.34 ] Drug pomemben krog se je zbiral ob Žigi Zoisu. Poleg Linharta, Japlja in Kumerdeja, ki smo jih že omenili, moramo opozoriti še na dva prizadevna člana te družbe in sicer Valentina Vodnika in Jerneja Kopitarja. Zois pa ni bil le mecen, ampak tudi lastnik ene največjih knjižnic v takratni Ljubljani. Njen fond je sistematično dopolnjeval ob pomoči domačih in tujih knjigotržcev. V takem, s prosvetijensko miselnostjo prežetem okolju, je od leta 1765 deloval edini tiskar Janez Friderik Eger. Svoj monopolni položaj je uspešno branil, saj je bilo podeljeno drugo dovoljenje za tiskarno v Ljubljani šele spomladi 1782. Dobil gaje celovški tiskar Ignac Alojz Kleimnavr. Istega leta je dobil koncesijo tudi Mihael Promberger, vendar ni njegova tiskarna nikoli zaživela. Pač pa je tretji tiskar, Ignac Merk, ustanovil tiskarno leta 1786. Spremembe pa je opaziti tudi pri oblikovanju knjigotrške mreže. Vse do sredine 18. stoletja so drobne tiskovine prodajali knjigovezi, tiskar pa je bil hkrati tudi najpomembnejši knjigotržec. Od šestdesetih let naprej pa dobimo tudi v Ljubljani specializirane trgovce s knjigami. Najprej so bili to Alojz Raab, Lovrenc Bernbacher in Mihael Promberger, v osemdesetih letih sta se jim pridružila še Viljem Korn in Janez Jurij Licht.343 Seveda pa so imeli svoje knjigarne tudi vsi tiskarji. Zanimiv je podatek, daje dobil Ignacij Merk dovoljenje za tiskarno v Ljubljani potem, ko je tu že nekaj let uspešno vodil knjigarno. Za proučevanje zgodovine knjigotrštva je pomemben mejnik tudi začetek izhajanja časnikov in sicer Wochentliches Kuntschaftsblatt des Herzogthum Krain 1775-1776 in od leta 1783 naprej Laibacher Zeitung. V njih je bilo objavljenih mnogo notic o knjigah in oglasov knjigotržcev. 'GSPAN 1956,351 s. 2GSPAN 1956, 378 ss„ 3BERČIČ 1968,71 ss. 114 14.0 JANEZ FRIDERIK EGER Janez Friderik Eger seje rodil okoli leta 1735. V Ljubljano je prišel najbrž leta 1760 in si našel kot tiskarski pomočnik delo v tiskarni, ki jo je vodil Janez Jurij Heptner. Po Heptnerjevi smrti leta 1764, je ostal v podjetju. Že isto leto je na nekaterih ljubljanskih tiskovinah podpisan kot tiskar J. F. Eger, po poroki z vdovo Marijo Terezijo Heptner leta 1765, pa je dejansko prevzel podjetje. Ker je bil ugleden in bogat mož, so ga za čas med leti 1782 in 1786 izvolili za ljubljanskega župana. Umrl je v Ljubljani 8. oktobra 1799. Po smrti Janeza Friderika Egraje njegovo podjetje vodila do leta 1801 vdova Marija Terezija in t i i 344 nato sin Leopold. T. ! $$ty U\ttVexU$tx bes tt>6$fntlt$en Bunfc* . fd?aft8blatf aU^icr ifl £tt $ab*n: flWfWaMam, 8W>. 17 &. f&tlU$axW 33mad?tun3enu6frfcie lac&erttcfce Bittm fcerEtaifcfcen, auč tem |Vanj6ftf*en inčbcutfc&e fomejt, »on^rn.gron j 2f opolb t). 2>reer, 8VO.51 fr. SL 24. Egrov oglas v Wochentliches Kundschaftsblatt des Hezrogthum Krain, 1775, str. 253. Eger seje posvečal predvsem primarni dejavnosti svojega podjetja, medtem ko je založništvo in knjigotrštvo odrinil na rob. Tako so iz Egrove tiskarne, ki je bila do leta 1782 edina na Kranjskem, prišli domala vsi slovenski tiski med leti 1764 in 1782, saj je bilo le nekaj tiskanih na Dunaju in v Nemčiji. Ponatisnil je Paglovčevega Svestega tovarsha (1767), kar trikrat je izdal zbirko Branja inu evangeliumi (1768, 1772 in 1777), prav tako so iz njegove tiskarne prihajali snopiči Svetega pisma, ki sta ga na novo prevedla Jurij Japelj in Blaž Kumerdej. Tiskal je Pohlinova dela, Linhartove drame, prvi slovenski almanah Pisanice in tudi prvi slovenski časopis Vodnikove Lublanske Novize (1797-1800).345 Eger pa je tiskal tudi v latinščini in nemščini. Med pomembnejšimi deli lahko omenimo knjigo o Ljubljani {Compediaria Methropolis Carniolae BERČIČ 1968, 69 ss. BERČIČ 1968, str. 70. 115 descriptio e Topographia Germaniae Austriacae Caroli Granelli, 1766), Linhartovo pesniško zbirko Blumen aus Krain (1781) in Linhartovo zgodovino Kranjske {Versuch einer Geschichte von Krain). Poleg uradnih aktov je Egrova tiskarna tiskala tudi tednik JVochentliches Kundschaftsblatt der Herzogthums Krain (1775-1776). V latinskem jeziku je bilo natisnjenih še nekaj teoloških in naravoslovnih razprav ter gimnazijska izvestja.346 SI. 25. Egrov oglas v Lublanskih novizah 72 (17. 11.) 1798. Janez Friderik Eger pa ni tiskal le za svojo založbo, ampak tudi za druge založnike oziroma knjigotržce, ki so tedaj delovali na Kranjskem. V Ljubljani so bili to Lovrenc Bernbacher, Viljem Henrik Korn, Mihael Promberger in Alojz Raab, v Kranju pa Ignac Kremžar. BERČIČ 1968, str. 70. 116 Eger je od leta 1777 skrbel tudi za prodajo šolskih knjig na Kranjskem, leta 1778 oziroma 1779 pa je za to dejavnost priskrbel privilegij in postal edini izdajatelj in tiskar šolskih knjig v deželi. S tem aktom je ohranil svoj monopol pri izdajanju učbenikov vse do izteka 18. stoletja. 4? Kakšna je bila Egrova knjigotrška ponudba, najdemo nekaj podatkov tudi v časopisnih oglasih. Tako je na primer leta 1775 je ponujal knjižico o pobožnosti pri sv. Jakobu leta (Christliche Einsamkeit, oder Ueberlegung der ewigen Wahrheiten zum Heil der Menschen, vorgetragen zu Laybach bey St. "J/tO Jakob im Jahr 1769. und 1770 von P. Georg Haslbauer) in v nemščino prevedeno knjigo Francoza Bellgarda (Bellgards Betrachtunen uber die lacherliche Sitten der Menschen, aus dem franzosischen ins deutsche ubersezt, von Hm. Franz Leopold v. Dreer).34 Naslednje leto najdemo oglas za vezano knjižico v nemščini in slovenščini, kije izšla ob neki slovesnosti (Buchelfur gegenwdrtiges Jubildum in deutsch und krainerischer Sprache)?50 Stala je 5 krajcarjev. Knjižna naznanila je Eger oglaševal tudi v Lublanskih novizah. Leta 1797 je ponujal Veliki Kalender in Malo Pratiko , naslednje leto pa Malo pratiko. Novembra leta 1798 je po 3 krajcarje prodajal besedilo turške vojne napovedi Francozom (Turskiga Žara Vojskna Napoved Franzosam katiroje 12. Kimovza 1798 vsim vnajnim Ministram v Constantinopliposlal). Skromno število knjigotrških oglasov in njihova vsebina potrjujeta mnenje, daje bil Eger predvsem uspešen tiskar. Kot knjigotržec pa je prodajal šolske učbenike, drobne tiskovine, pratike in časopise. 347 Janko Šlebinger, s.v. Eger. - SBL 1, zv. 1, 1925, str. 150 348 Wochentliches Kundschaftsblatt 1775, 253, 350, 591. 349 Wochentliches Kundschaftsblatt 1775, 253, 334, 591. 350 Wochentliches Kundschaftsblatt 1776, 384. Verjetno je to knjižica, kakršne so izdajali ob svetih letih, ohranjeno imamo publikacijo, kije izšla ob praznovanju svetega leta 1795 - Branje safare na deshelli, inu v Lublani od Jubileuma ali svetiga lejta, dovolenega od njegove papeshove svetosti Piusa tiga schestiga usem lesarskim deshellam sa tu lejtu 1795. 351 Lublanske novize št. 94 (25.11.), 95 (29. 11.), 96 (2. 12.) in 97 (6. 12.) 1797. 352 Lublanske novize št. 62 (8. 10.) in 63 (15.10.) 1798. 353 Lublanske novize št. 72 (17. 11.) 1798. 117 15.0 ALOJZ RAAB Alojz Raab seje rodil v Olomoucu na Moravskem. V ljubljanskih mestnih knjigah je prvič omenjen februarja leta 1766.354 Na Kranjskem seje uveljavil kot knjigovez, kar je bil njegov prvotni poklic, poleg tega pa je bil še knjigotržec in založnik. * Delavnico in prodajalno je imel v svoji hiši na Starem trgu 109. V mestni upravi je imel funkcijo uradnega knjigoveza, leta 1791 pa t en je bil izvoljen v mestni svet. Njegovemu delu lahko sledimo do začetka ICO zadnjega desetletja 18. stoletja , nato pa je podjetje prevzela vdova Anna Maria Raab.359 O Raabovemu knjigotrškemu in založniškemu delu govore oznake v publikacijah in časopisni oglasi. Tako je v knjigi Matije Kastelica Mesez boshje lubesni, ki je bila natisnjena leta 1768, zapisano, da "se naide per Alovsio Raab, Bukueveszo u'Lublani". Dve leti kasneje je založil slovensko izdajo dela Gabriela Hevenesija Sveti post, christusovimu terplenju posvezhen, leta 1775 pa pesmarico Osem inu shestdeset svetehpesm Maksimilijana Adama Jošta Redeskinija, ki jo je v oglasu priporočal vsem učiteljem in organistom. Izdal je tudi pesmarico Filipa Jakoba Repeža Romarsku drugu blagu. Prvič je izšla leta 1775 v Vidmu, letnica Raabove izdaje v Ljubljani pa žal ni znana. Leta 1776 je Raab objavil oglas za Physikalischer Almanachfur das Jahr 1776, iz katerega izvemo, da delo obravnava splošne naravoslovne in geografske pojme, ilustrirano pa je z grafikami: vsakemu mesecu je priložen list, na katerem je upodobljena po ena od jam Cerkniškega jezera. Almanah je prvič izšel leta 1776, knjigotržec Alojz Raab, kije tedaj imenoval svoje podjetje "Akademischer Kalenderverlag", je v oglasu obljubljal, da bo pripravil podobne Iz-1 publikacije tudi za prihodnja leta. Zalagal je tudi knjige, po katerih so segali le izobraženci. Tako je že leta 1773 pri njem izšel nemški prevod enega izmed Ciceronovih govorov (Redefur Titus Annius Milo). Izobražencem so bili namenjeni tudi nekateri priročinki. 354 ZAL Cod. I, 1766, fol. 63, 17. februar. 355 RADICS 1881, str. 89. 356 Neuer Instanzkalender aufdas Jahr MDCCLXXXII d. Herzogthums Krain, str. 137. 357 Laibacher Zeitung Nr. 71 (6. 9.) 1791. 358 RADICS 1881, str. 89. 359 lnstanz Schematismusfiir das Herzogthum Krain 1796, str. 189. 360 Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthums Krain 1776, 91. 361 Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthums Krain 1776, 90. Ta publikacija je bila doslej neznana (cfr. Branko Korošec, Beseda, dve o Steinbergovem in drugih opisih Cerkniškega jezera, Kronika 15, 1967, 11 ss.). Kot zanimivost naj omenimo, daje bil naslednje leto na Dunaju Phvsikalischer Almanach aufdas Jahr 1777, ki gaje izdala dunajska zvezdama, opremljen z grafikami z enakimi motivi s Cerkniškega jezera (cfr. France Habe, Cerkniško jezero v koledarju leta 1777, Kraški koledar 1996, 109 ss. Da bi bila to identična publikacija je skoraj nemogoče, že zaradi letnice izida. 362 RADICS 1881, str. 89. 118 119 Pri Raabu je bilo moč kupiti osemjezični slovar Ambrozija da Calepija,363 pravne priročnike (Schmaufi Corpus juris gentium; Einleitung zur Staatswissenschaft; Corupjuris puhlici; Codex austriacus) in zgodovinska dela (Chronica Venetorum). 64 Zbiral je tudi prednaročila za knjigo Ignaza de Luca Das gelehrte Oesterreich (\111-\11%)U5 SI. 26. Raabov oglas v JVochentliches Kundschaftsblatt des Hezrogthum Krain, 1776, str 90-91. 363 Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthums Krain 1776, 91 364 Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthums Krain 1776, 173 s. 365 Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthums Krain 1776, 159 s. Le 17 krajcarjev pa je bilo treba odšteti za priročnik s pravili o igranju šaha, ki je izšel na Dunaju.366 Delo je zanimivo tudi za zgodovino slovenskega šaha, saj naj bi bila do začetka 19. stoletja ta igra pri nas malo znana, razširjena pa predvsem med študenti, ki so študirali na tujih univerzah. Čeprav poznamo vsebino Raabove knjigotrške ponudbe le fragmentarno iz časopisnih oglasov, pa lahko vseeno ugotovimo, daje bila dokaj pestra. Knjige, ki jih je prodajal, so bile namenjene tako domačemu preprostemu prebivalstvu kot tudi inteligenci in strokovnjakom za posamezna področja. Naslovi, ki jih je ponujal v oglasih, kažejo, daje bil v stiku z drugimi pomembnimi knjigotržci + • 4. - 367 tistega časa. Raabovo delo je nadaljevala vdova Anna Raab. Kot knjigarnarko jo najbolje spoznamo v notici oziroma reklami za novo izdajo oziroma prevod Svetega pisma v slovenščino, ki bila priložena eni od številk Lublanskih novic. V njej poudarja, daje v prevodu kranjski jezik očiščen vseh nepotrebnih besedi, ki so jih pogosto zapisovali pod vplivom nemščine. Nevezan izvod je stal 30 ■7 /: q krajcarjev. Očitno se podatki nanašajo na Japljev prevod Svetega pisma. Kot zanimivost naj omenimo še to, daje delo tiskal Kleinmavr, kije imel tudi sam v Ljubljani veliko knjigarno. Knjigo so očitno prodajali tudi drugi knjigotržci, med njimi Anna Raab. 366 Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthums Krain 1776, 174. 367 Tako je bil na primer dunajski Trattner založnik Lucovega dela, Chronika Venetorum pa je izšla v Benetkah. 368 Lublanske novize št. 74 (1.12.) 1798. 369 Leta 1802 je objavil notico, da prodaja kranjsko Biblijo tudi knjigovez Adam Heinrich Hahn, cfr. Beilage zur Laibacher Zeitung Nro.21, 1802 (12. 3.) in 22 , 1802(16.3.) 120 16.0 ANDREJ KLEMENS Andrej Klemens (tudi Clemens) je bil eden izmed ljubljanskih knjigovezov, ki so delovali v mestu v zadnjih dveh desetletjih 18. stoletja. Kdaj in kje seje rodil, ni znano,370 prav tako pa ne vemo, kdaj je dobil meščanske pravice.371 V šematizmih za leta 1795, 1796, 1798 in 1799 ga omenjajo kot knjigoveza in hišnega posestnika. Stanoval je v lastni hiši na Starem trgu št. 111. V začetku 19. stoletja je še vezal knjige za Licejsko knjižnico. Njegovo delo je nadaljevala vdova Cordula, za njo pa sin Janez Nepomuk Klemens. Slednji je močno razširil svoje delovanje predvsem na področju knjigotrštva in postal eden najvplivnejših ljubljanskih trgovcev s knjigami sredi 19. stoletja.373 Knjigotrško ponudbo Andreja Klemensa poznamo po objavah v časniku Laibacher Zeitung. Prvič seje oglasil v začetku leta 1784, ko je ponujal 24 naslovov knjig. Vse so obravnavale teološka vprašanja. Med njimi so bili praktični priročniki in zbirke pridig, ki so jih uporabljali pri katoliškem bogoslužju (Barzia(Jos.) Sonn = und Festpredigten; Bourdaloue (Ludw.) Samtliche Predigten; Mayer das Buch der Psalmen) in izdaje del nekaterih cerkvenih piscev (S. Cypriani Acta & Scripta; Summa Theol. S. Thomae Aquin< Doct. Angel.). Kot zanimivost naj omenimo tudi to, daje Klemens v oglasu nekaterim knjigam pripisal tudi kraj izida. Tako lahko ugotovimo, daje imel dobre knjigotrške povezave, saj je že tedaj prodajal knjige tiskane na Dunaju, v Salzburgu, Pragi in Benetkah.375 Isto leto (1784) je Andrej Klemens založil še zloženko, kije bila priložena ljubljanskemu časopisu. V njej predstavlja zbirko JVerke Deutschlands, za katero je zbiral prednaročila. Hkrati je ponujal še osem novih naslovov knjig, ki večinoma obravnavajo verska vprašanja. Posebej pa velja omeniti delo o naravoslovju Kurzes Lehrbuch der Naturgeschichte fur Kinder und Kinderfreunde, samt illum. Kupf. Nurnberg und Leipzig (1782) in čitanko Der Kinderfreund, ein Lesebuch. Obe knjigi sta bili namenjeni otrokom. Krajem, od koder so prihajale knjige, ki jih je prodajal Klemens moramo dodati še Leipzig, Nurnberg in Opavo na Češkem, kjer je imel sedež založnik zbirke Werke Deutschlands Joseph Georg TraBler. Sicer pa imamo ohranjene le še 370 France Lukman, s. v. Klemens. - SBL 1, zv. 3, 1928, str. 462. 371 Imenik mestjanov deželnega glavnega mesta ljubljanskega : od leta 1786 do leta 1867 (Laibach 1867). 372 Schematismus fur das Herzogthum Krain 1795, 182; Instanz Schematismus fur das Herzugthum Krain 1796, 189; Instanz Schematismus fur das Herzugthum Krain 1798, 187; Instanz Schematismus fur das Herzugthum Krain 1799, 166. 373 France Lukman, s. v. Klemens . - SBL 1, zv. 3, 1928, 462 s. 374 Laibacher Zeitung - Wochentliche Kundschaftsblatt Nro. 13, 1784. 375 Ponujal je na primer dve različici latinskega prevoda Biblije; eden je bil natisnjen na Dunaju, drugi pa v Benetkah. 376 Privezano k Laibacher Zeitung Nro. 32, 1784 - primer v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije. 377 Privezano k Laibacher Zeitung Nro. 37, 1784 - primer v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije. 121 SI. 27. Klemensov knjigotrški prospekt iz leta 1784. 378 Andrej Klemensje bil tudi založnik knjige; Merkische Laibacher Zeitung Nro. 93 (21. 11.) in 94 (25. 11.) 1789. 379 Merkische Laibacher Zeitung Nro. 103 (26. 12.) 1789. 122 Klemensove oglase za slovenski prevod dela Joannesa Bone Kratka visha k' Bogu skuz znotrejne inu zvunanje molituvce se povzdigniti, ki je izšla leta 1789.378 Zanimiva je tudi objava reklame za novo izdajo Jansenovega dela Tetrateuchus sive commentarius in sancta Jesu Christi Evangelia, ki naj bi izšla z odobritvijo dvornega cenzurnega urada spomladi leta 1790. Med knjigarnarji, ki so zbirali prednaročila v takratnih nemških in avstrijskih mestih, med drugim v Ljubljani, Zagrebu in Gorici, so tudi imena treh Ljubljančanov in sicer Korna, Merka in Klemensa. Čeprav so viri za Klemensovo knjigotrško dejavnost razmeroma skromni, saj se oglasi, ki so bili objavljeni v prilogah časopisov, večinoma niso ohranili, pa lahko vseeno vidimo, daje prodajal knjige, tiskane v nemških deželah in italijanskih Benetkah. Povezave je imel tudi z nekaterimi najpomembnejšimi knjigotržci 18. stoletja, da omenimo le dunajskega Trattnerja in miinchenskega Strobla. 17.0 LOVRENC BERNBACHER Lovrenc Bernbacher seje rodil v Mtidelheimu na Švabskem.380 Kdaj je prišel na Kranjsko, ne vemo. V aktih ljubljanske mestne uprave je prvič omenjen leta 1765 in nato še leta 1768 in 1773, ko je najel hišo pod Trančo.381 Bernbacher je bil eden izmed ljubljanskih knjigovezov, ki so se ukvarjali tudi s knjigotrštvom in založništvom. Eger je zanj natisnil več knjig, ki so izšle "Im Verlag bey Lorenz Bernbacher, Burgerl. Buchbinder".382 Tako je že leta 1768 založil Pohlinovo Kraynsko Grammatiko. Leta 1785 pa je na naslovnici Pohlinovega prevoda dela Martina Crobata Luzh inu senza vofra s. mashe, ki je bil natisnjen na Dunaju, zapisano, daje naprodaj v Ljubljani "Per Lovrenzu Bernbacherju pod Tranzho". Enaka oznaka je bila tudi na Pohlinovi knjižici Kratkozhasne uganke inu zhudne kunshte is wele shole od Petra Kumrasa, ki je izšla tri leta kasneje, prav tako na Dunaju. Čeprav imamo o knjigotrški dejavnosti Lovrenca Bernbacherja le nekaj skromnih podatkov, pa lahko že na podlagi dejstva, da so za njegovo podjetje natisnili knjigo na Dunaju, sklepamo, daje imel pomembnejšo vlogo med kranjskimi knjigotržci kot so mu jo pripisovali doslej. Kdaj je Lovrenc umrl ne vemo. Znanje le podatek, daje njegovo obrt nadaljevala vdova Josepha Bernbacher, ki je stanovala na Trgu v hiši št. 180. 380ZALCod. I/ 1765, fol. 186. 81 ZAL Cod. 1/1768, pril. in 1773, fol. 73. 382 Janko Šlebinger, s.v. Eger. - SBL 1, zv. 1, 1925, str. 150. 383 Knjigo je natisnil dunajski tiskar Christian Grosser (1785-1802), kije tudi sicer sodeloval s Pohlinom, natisnil je še njegov slovar Glossarium slavicum; cfr. DURSTMULLER 1982, str. 259. 384 Knjigi je tiskal isti dunajski tiskar. Zanimivo pa je, da imamo dve različici izdaj ted dveh publikacij. Na eni varianti je distributer Lovrenc Bernbacher, na drugi pa Vincenc Ruiczka. Knjigarni obeh sta bili pod Trančo. O Vincencu Ruzicku sicer nimamo veliko podatkov. Deloval je v Ljubljani kot knjigovez, meščanske pravice je dobil 24. januarja 1800 (cfr. Imenik mestjanov deželnega glavnega mesta ljubljanskega od leta 1786 do leta 1867). Peter Radics pa gaje označil kot knjigoveza in knjigotržca, ki seje ukvarjal izključno z versko literaturo (Cfr. RADICS 1881, str. 90). 385 Instanz Schematismus fur das Herzogthum Krain 1796, str. 189. 123 18.0 MIHAEL PROMBERGER V šestdesetih letih 18. stoletja je imel v Ljubljani knjigarno tudi Mihael Promberger. S svojo ženo Marijo Terezijo je v času med 1765 do 1792 živel v hiši št. 280 - Pred škofijo.386 Vse do leta 1782 je bila v Ljubljani še vedno le ena tiskarna, ki jo je vodil Janez Friderik Eger. To leto pa je cesar Jožef II sprejel nov zakon o cenzuri in tisku, ki je prenesel odločanje o koncesijah za tiskarje v pristojnost Dunaja. Lokalne oblasti se zato niso več mogle upirati konkurenci na tem področju. Mihael Promberger je leta 1782 zaprosil in tudi dobil dovoljenje, da v Ljubljani odpre tiskarno, vendar pa ni te pravice nikoli uveljavil. Ostal je le knjigarnar, in sicer prvi, ki se ni dopolnilno ukvarjal ne s tiskarstvom ne s knjigoveštvom. Tako je v osemdesetih letih 18. stoletja za založbo Mihaela Prombergerja in nekatere druge ljubljanske knjigotržce še vedno največ tiskal Janez Friderik c 388 Eger. Promberger je izdal največ knjig z versko vsebino, vendar pa najdemo vmes tudi publikacije z drugih področij. Omenimo naj le Makovičev slovenski prevod Steidlovega dela o babištvu (Vshegarstvu, 1782) in prav tako poslovenjeno knjigo o živalskih boleznih, ki jo je napisal dunajski zdravnik in veterinar Joanes Gottlieb Wolstein (Bukuze od shivinskih bolesni sa kmeteskhe ludy od Jannesa Gottlieba JVolstejna, 1784). Sicer pa najdemo največ podatkov o Prombergerjevem delu v njegovih reklamah in časopisnih oglasih. Ze v prvem letniku časnika Wochentliches Kundschaftsblatt (1775), ki gaje izdajala Kranjska kmetijska družba, so toq objavljena Prombergerjeva naznanila o novostih njegove knjigarne. Običajno so v oglasih knjige omenjene le enkrat, letnice izida pa poudarjajo aktualnost ponujenega gradiva; večina publikacij je bila namreč iz sedemdesetih let 18. stoletja. V Prombergerjevih seznamih najdemo nemško, latinsko in slovensko pisana dela, ki so izšla v Ljubljani, Munchnu, Salzburgu, Augsburgu, Leipzigu, Benetkah in na Dunaju. Večina knjig je povezana s katoliškim bogoslužjem. Tako je imel na zalogi kar šest različnih izdaj Svetega pisma, zbirke pridig in moralnih naukov {Bessombes (Jac.) Moralis Christiana ex Sac. Script. Trad. Conciis., 1772; Mosels (Vit.) geistliche Reden, von der Lauigkeit in dem Christenthum, Salzburg 1770) in dve obsežni deli o cerkveni zgodovini. Prva je imela 52, druga pa 10 zvezkov (Fleurii (Claud.) Historia Ecclesiastica, Aug. 1758-74; Godeau (Ant.) allgemeine Kirchengeschichte, Aug. 1768). 386 Živilski trg in Plečnikove tržnice z okolico v zgodovini (Ljubljana 1997), str. 45. 387BERČIČ 1968, str. 73. 388 Janko Šlebinger, s. v. Eger. - SBL 1, zv. 1, 1925, str. 150. 89 Wochentliches Kundschaftsblatt 1775, 253, 254, 285, 301, 302, 350. Naj povemo, daje bil Wochentliches Kundschaftsblatt prvi ljubljanski časnik, kije objavljal oglase. 124 Več tekstov je povezanih tudi z življenjem ljubljanske škofije (Catechismus Romanus ad Parochos, ex dectero Concilii. Trid. & Pii V. Pontif. Max.jussu editus, & promulgatus, nune citat, ad Marg. adpositis adusum deri dioecesis Labaci nov recusus; S. Caroli Borrom. Monitiones, & Instructiones, cum Apophtegmatis Ss. Caroli Borrom. & Franc. Salesiipro dioecesi Labacensi, editio recentissima; Rituale Labacense, ad usum Romanum Acconodatum; Compendium ritualis Labac. cum Appendice germ. & carn. pro Assistentia moribund.). Domačemu prebivalstvu sta bili namenjeni slovenski verski knjigi Gašperja Rupnika in Frančiška Ksav. Goriupa (Ruppnig (Casp.) ta Christusovimu terpleino posvezheni Post, sa sakdanski Premishluvainu, 1773; Goriupp (Franc.) Evangelski navuki, sa usse Nedele inu Prasnike zeliga leita, 1770). Med deli s posvetno vsebino moramo izpostaviti geografski leksikon, ki je izšel v trinajstih zvezkih in prva dva dela zbirke nasvetov Kranjske kmetijske družbe (Martiniere (Mr. la) vollstdndiges, geographisches, kritisches Lexikon, darinn die Beschreibung des Erbkreifies, aller Monarchien, Kaiserthumer, Konigreiche, Churfursten, Fursten, Republiguen, freyen Stddten, Stdnde, und Herrschaften, Lander, Stddte, Seehafen, Se hI os ser, u. d. gl, Leipzig 1744; Sammlungen nutzlicher Unterrichte von der kais. kon. Ackerbaugesellschaft in Herzogthum Krain, 1770-1771). Prombergerjevi reklamni oglasi so prvič opremljeni tudi s cenami. Za nekatere publikacije je bilo potrebno odšteti le nekaj krajcarjev (slovenski knjigi sta bili po 45 krajcarjev), najdražji deli pa sta bili geografski leksikon (75 goldinarjev) in Fleurijeva cerkvena zgodovina (69 goldinarjev in 20 krajcarjev). Tudi cene Svetega pisma so bile različne: za izvod je bilo potrebno plačati od šest do dvajset goldinarjev. V drugem letniku tednika Wochentliches Kundschaftsblatt seje leta 1776 knjigotržec Mihael Promberger predstavil s popolnoma drugačno knjižno ponudbo. V dveh seznamih je namreč ponudil 70 glasbenih del.390 Naprodaj je imel notno gradivo za učenje klavirja, orgel, pa tudi petja (Konigspergers Klavierschuler\ Kunst das Klavier zu spile; Manductio ad Organum; Hahns neue Singkunst; Kurzingers Singkunst). Na seznamu so bile arije, nekatere tudi z nabožno vsebino (npr. Hahns marianisehe Ar len, Op. VIP) in pete maše (Kobrichs VI. Missae solennes, Op. XXV.\ Hahns VI Missa breves, Op. VI.). Med instrumentalnimi deli naj naštejemo menuete, sonate, fuge in tokate ( npr. Reschnezgi Menuet; Eberlein Toccate e Fughe). Poleg Korbichsa, ki je bil zastopan z največ deli, moramo med skladatelji omeniti še Mozarta (Mozarts Morgen u. Abend) in Bacha (Bachs Klavierstucke mit veranderten Reprisen). Za obdobje med leti 1777 in 1783 nimamo žal o Prombergerjevi knjigotrški ponudbi nobenih virov, saj ni bilo v tem času na Kranjskem Wochentliches Kundschaftsblatt 1776, 804 in 820. 125 126 nobenega domačega Časopisa. Ko pa je leta 1784 pričel v Ljubljani izhajati časnik Laibacher Zeitung, je imel že od začetka tudi tedensko prilogo Wochentliches Kundschaftsblatt. V njej so ljubljanski knjigarnarji, med njimi tudi Mihael Promberger, z novostmi svoje ponudbe sezanjali bralce. Tako je Promberger v prvem oglasu leta 1784 med drugim ponujal knjižico Tomaža Kempčana in zgodbe iz Svetega pisma. Slednje je bilo mogoče kupiti v dveh različicah: knjiga z manjšimi črkami je bila naprodaj po 35 krajcarjev, tista • • • • ^Q1 z večjimi pa je stala 45 krajcarjev. Skromen je tudi naslednji Prombergerjev seznam, kije izšel julija 1784. V njem je ponujal Sveto pismo, kirurški priročnik (Instruktion fur die Professoren der k k. Chyrurgischen Militdrakademie, aufBefehl Sr. k. k. apost. Majestdt Joseph II. v. J. A. Brambilla, 1784), delo o holandskem gospodarstvu (Lehrreiches und wahrnendes Beyspiel fur alle Staaten, gezogen aus den Verfall der holldndischen Fabriken und Manufakturen, und aus demjetzigen Zustand der Handlung in Holland 1784) in pesmi Christopha Wielanda. Michael Promberger seje v časniku Laibacher Zeitung leta 1784 oglasil še štirikrat. Predstavil je 60 najnovejših knjig in sicer s podočja teologije (Predigen aufdie Festdge der seligsten Jungfrauen Maria; Etwas uber die Verzierungen der Kirchen), zgodovine (Bourscheid (J. W. V.) Geschichte des ersten Feldzeuges der Russen gegen die Tilrken in J. 1769. mit 4 Plans von Feldschlachten, 1784; Schmidts (Mich. Ig.) Geschichte der Deutschen), prava (Speidelii (Ioh. Iac.) Bibliotheca juridica universalis), medicine z veterino (Tissot (Hm.) Abhandlung uber die Nerven, und der en Krankheiten; JVohlstein (Joh. Gottlieb) Anmerkungen uber die Viehseuchen in Oesterreich; Štor k (Ant. Freyh. v.) medicinisch=praktischer Unterricht fur die Feld= und Landwunddrzte der osterreichischen Staaten) in glasbe (Baumberg (I Ch.) zwolf deutsche Lieder aufs Klavier gesammelt, aus den neuesten und besten Gedichten). Poleg knjig v nemščini in latinščini je bil naprodaj tudi slovenski prevod Wolsteinovega veterinarskega priročnika in dve deli v francoščini. Promberger je namreč prodajal nemško-francoski in francosko-nemški slovar ter Voltairovo autobiografijo (Memoires pour Servir a la vie de Mr. de Voltaire Ecrits par soi meme). To delo je bilo naprodaj tudi v nemškem prevodu, ki pa je bil dražji od originala, saj je stal 30 kraj čajev, francoski pa le 27. Med zanimivimi naslovi naj opozorim še na metodični priročnik za učitelje in na opis Paragvaja, ki gaje izdal češki jezuit in misionar Martin Dobrizhofer. Kupiti gaje bilo moč v nemščini ali latinščini (Historia de Abiponibus equestri bellicosaque Paraquariae natione locupletata, 1784). Otroci so lahko segali po zgodbi o Robinsonu, ki jo je zanje predelal Joachim Heinrich Campe (Robinson der Jungere, zur angenehmen und niitzlichen Unterhaltung fur Kinder). 1 Laibacher Zeitung - Wochent]iches Kundschaftsblatt 26, 1784. 2 Laibacher Zeitung - Wochentliches Kundschaftsblatt 34, 1784. SI. 28. Prombergerjev knjigotrški katalog iz leta 1784. Z našimi kraji je povezan zdravnik Gašper Steinberg, kije delal v Idriji. Promberger je leta 1784 prodajal eno od njegovih medicinskih del (Bličke und JVahrheiten, auf, und ilber die Krankenhduser, der Barmherzigen Briider, und Elisabethinerinen, zum Besten der Menschen). ' V oglasih je Promberger poudarjal, daje moč pri njem kupiti tudi vse knjige, ki jih je imela na zalogi knjigotrška družba Trattner. 393 Laibacher Zeitung - Wochentliches Kundschaftsblatt 47, 48, 49 in 50, 1784. 394 Laibacher Zeitung - Wochentliches Kundschaftsblatt 47, 48, 49 in 50, 1784. Trattnerji so bili najpomembnejši dunajski knjigotržci v 18. stoletju. Poleg centralne hiše v prestolnici so imeli izpostave tudi 127 V izvodu časnika Laibacher Zeitung, ki je danes v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije, pa sta letniku 1784 privezana še dva Prombergerjeva oglasa, na katera moramo še posebej opozoriti. Prvi je enostransko tiskan knjigotrški prospekt za slovensko izdajo knjige Bukuvze od Shivinskih bolesni sa kmeteshke ludy, ki jo je napisal dunajski živinozdravnik Joannes Gottlieba Wolstein.395 Kot smo omenili že v uvodnem poglavju, je to prvi znani slovenski knjigotrški prospekt, natisnjen kar deset let pred prospektom za Vodnikovo Veliko pratiko, kije veljal doslej za najstarejšega. Drugi privezan tisk pa je Prombergerjev droben knjigotrški katalog, ki nosi naslov Bey Johann Michael Promberger, burgl. Buchhandler allhier sind nebst diesen, auch mehrere Sorten um billigen Preifi zu haben. Katalog obsega le šest strani. Z njim je predstavil del svoje ponudbe in sicer 79 naslovov knjig, ki so bile pisane v nemškem, latinskem, francoskem pa tudi grškem jeziku {Chrestomathia graeca ad usum Scholarum). Večina del je izšla med leti 1782 in 1784, le nekaj je starejših. Knjige so bile tiskane na Dunaju, v Niirnbergu, Frankfurtu, Munchnu, Wurzburgu, Leipzigu, Bambergu, Hamburgu, Kolnu in Celovcu. Po vsebini je bila ponudba zelo pestra. Knjige obravnavajo teološka vprašanja (npr. Friderici (R. P.) aJesu, Lexicon Theologicum 1784; Udal (P.Reis) Sinopsis Doctrinae Christianae; L Annee chretienne, Contendant les Messes des dimanches), zgodovinske teme (Fabius und Kato, eine romische Geschichte; Leben und Thaten Kaiser Maximilian des Ersten), pravo ( npr. Zachariae (Fr.A.) Theolog. & Jus Canonicum ), medicino, astronomijo in filozofijo (npr. Stockmanns Krankenbuch 1783; Ant. Pilgram (R. D.) Ephemerides Astronom/, Steinachers (Franz Nik.) Grundrifi der Philosophischen Geschichte). Kupiti je bilo moč tudi učbenik govorništva, knjige o pisanju, in pesniške zbirke (Dichtkunst (Lehrbuch der) und Redekunst, zum Gebrauch der Gymnasien in Bayern, 1783; Titularbuch (deutsch u.franzos) nach der gewonlichen Schreibart unserer Zeiten in alphabetischer Ordnung meistens vor jene so sich der Handlung gewidmet, Hamburg 1764; Ramlers (K. W.) Lyrische Gedichte, 1783). Popularno branje so bili v 18. stoletju tudi opisi sveta. Promberger je v katalogu ponujal predvsem literaturo o sosednjih pokrajinah in domači deželi, med drugim delo Baltazarja Hacqueta Topographische Beschreibung oder phisikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istrien, und zum Theile der benachbarten Lander m. K. Budimpešti, Innsbrucku, Linzu, v naši bližini pa v Zagrebu in Trstu. Cfr. Hermine Cloeter, Johann Thomas Trattner (Graz, Koln 1952); LOTSCHAK (1973), 24 ss. 395 Laibacher Zeitung Nro. 41, 1784; Bukvze od Shivinskih bolesni na kmeteshke ludy. Od Jannesa Gottlieba VVolstejna sdravnvka inu ranozelza shvinskiga na Dunaju. V Lublani: se najde blisu Shkofye per Mihelnu Prombergerju, Bukvarju 1784. 396 REISP 1996. 128 Poskusi poletov z baloni bratov Montgolfier so bili, kot kaže, vsaj prek literature znani tudi Kranjcem že leto po izvedbi. Promberger je prodajal o tem več knjig v francoščini in nemščini (Vraie Description du Globe aerostatique de M. Mongolfier 1783. mit Kupfern; Beschreibung der Versuche mit der Luftkugel von Hm. Faucias de Saint-Fond mit K.). V katalogu je ponovno tudi naslov znanega pustolovskega romana Robinsona Crusoja, kije bil prirejen za otroke. Naprodaj so bili še antični teksti in sicer Odiseja ter zbirka lirike (Sedlezki (J. B.) Homers Odyssee 1784; Carmina (Cafta) C. valerii catuli, Albi Tibulli & Sexti Aurelii Propertii 1782). Med avtorji moramo vsekakor omeniti Jurija Vego in njegove logaritmične tabele (G. Vega. Logarithmetische Trigonometrische). Kdo je segel po izvlečkih iz pariškega časopisja (Auszug des Pariser Journal Nro. 85 im Anhange Donnerstags den 25. Marž 1784. Briefe des Hm. Deumier an die Verfasser den 15. Marž 1784 samt Kupfer) ali po knjigi, ki govori o škodljivosti steznikov (Schddlichkeit der Schniirbruste und JVieder), pa lahko le ugibamo. Prombergerjeve oglase poznamo še za leto 1789. V njih je vabil k prednaročilu za gledališke igre, ponujal pa je tudi knjige s področja medicine, prava in zgodovine.398 Kot vidimo, je bila knjigotrška ponudba Mihaela Prombergerja zelo pestra, posegala je praktično na vsa področja življenja. Največ literature je bilo moč kupiti s področja teologije, glasbe, medicine pa tudi prava in zgodovine. Knjige so bile tiskane v vseh pomembnejših nemških mestih in tudi v italijanskih Benetkah. Pomembno je bilo tudi njegovo sodelovanje z dunajskim knjigarnarjem Trattnerjem. Edina zvrst literature, ki je v seznamih nismo zasledili, so razni deželni upravni akti in ročini. To pa je razumljivo, saj so jih večinoma neposredno prodajali tiskarji, ki so bili tudi sami knjigotržci. Površna Radicseva ocena, češ daje bila Prombergerjeva knjigarna založena le z versko literaturo, torej ne drži. Prav nasprotno. Ze dejstvo, da so prodajali tudi Voltairova dela, ki v osemdesetih letih 18. stoletja resda niso bila več prepovedana, duhovščina pa nanje ni gledala najbolj prizanesljivo, kaže, da knjigotrško podjetje Mihaela Prombergerja ni bilo popolnoma pod vplivom teoloških krogov. Vse do osemdesetih let, ko sta v Ljubljani odprla svoji knjigarni Ignac Kleinmavr in Viljem Henrik Korn, je bil Mihael Promberger zanesljivo najpomembnejši knjigotržec na Kranjskem. Merkische Laibacher Zeitung Nro. 86 (28. 10), 95 (28. 11.), 96 (2. 12.), 97 (6. 12.), 104 (30. 12.) 1789. Merkische Laibacher Zeitung Nro. 101 (19. 12.) in 104(30. 12.) 1789. RADICS 1881, str. 89. 129 19.0 JANEZ JURIJ LICHT Janez Jurij Licht seje naselil v Ljubljani v 90. letih 18. stoletja in sicer Na trgu v hiši št. 234.400 Meščanske pravice je dobil 23. marca 1793.401 Iz njegovega zasebnega življenja imamo le še podatek, da mu aprila 1801 umrla žena Terezija, stara 53 let.402 Umrl je leta 1834.403 Licht je kot knjigarnar nasledil Mihaela Prombergerja. Tudi zanj velja, da je opravljal le en poklic, torej je bil le knjigotržec in v nekaj primerih tudi založnik. Prva knjiga, kjer je omenjen kot izdajatelj Janez Jurij Licht, je bil učbenik za naravoslovje (Michl Benno, Naturlehre fur die Jugend, 1795).404 Tej knjigi je sledilo delo profesorja Franza Peeseneggerja o prevajanju (Von der Ubersetzungskunst iiberhaupt und ins besondere von der Ubersetzung aus der lateinischen in die deutsche Sprache, eine akademische Vorlesung, 1800) in nemški prevod grškega avtorja Anakreona, ki gaje pripravil isti avtor {Anacreon aus dem Griechischen ubersetzt, 1803). Po francoski dobi je Licht tudi uradno postal eden izmed ljubljanskih založnikov šolskih knjig.405 O knjigotrški ponudbi Janeza Jurija Lichta imamo malo podatkov. Leta 1793 naj bi sicer izdal rokopisni katalog zaloge,406 ki pa se žal ni ohranil. Iz prvega desetletja 19. stoletja imamo nekaj časopisnih oglasov, s katerimi je zbiral prednaročnike za ilustrirano revijo, kije izhajala v kooperaciji založnikov iz Leipziga, Dunaja in Prage (Bibliotheck fur Liebende, und fur Freunde des guten Geschmacks).4 7 V nekem drugem oglašuje ponujal mesečnik za teološka vprašanja (Ankundigung und Plan, einr theologisch=praktischen Monatschrifi)4 Zbiral je tudi naročnike za poučno knjigo o gojenju in uporabi orehov in orehovine (Ankundigung aufden Unterricht uber die grosse Nuzbarkeit der Nufibdume, und die Art selbe leicht, und zuverldssig zu erziehen. Verfafit von Johann Georg Brunhauser). Aprila leta 1802 pa je seznanjal bralce časnika Laibacher Zeitung, da ima med najnovejšimi knjigami na zalogi tudi brošuro o koristnosti toplic, saj je potrebno za različne bolezni poiskati pravo zdravilišče (Bemerkungen uber den Gebrauch der Bdder von Dr. Vinzenz Kern). 400 Instanz Schematismus fur das Herzogthum Krain 1799, str. 169. 401 Imenik mestjanov glavnega mesta ljubljanskega od leta 1786 do 1867 (Ljubljana 1867). 402 Beilage zur Laibacher Zeitung Nro. 31 (16. 4.) 1802. 403 Živilski trg in Plečnikove tržnice z okolico v zgodovini (Ljubljana 1997), str. 45. 404RADICS 1881, str. 90. 405 Janez Logar, s.v. Retzer. - SBL 2, zv. 9, 1960, str. 90. 406 V. F. Klun, Beitrage zur Literatur=Geschichte von Krain III, Mittheilungen des historischen Vereines fur Krain 7, 1852, str. 70. 407 Beilage zur Laibacher Zeitung Nro. 26 (20.3.) in 27 (2. 4.) 1802. 408 Beilage zur Laibacher Zeitung Nro. 27 (2. 4.) in 28 (6. 4.) 1802. 409 Beilage zur Laibacher Zeitung Nro. 40 (18. 5.) in 42 (25. 5.) 1802. 410 Beilage zur Laibacher Zeitung Nro. 34 (27. 4.) 1802. 130 SI. 29. Lichtov oglas v Beilage zur Laibacher Zeitung Nro. 34 (27. 4.) 1802. Posredno lahko sklepamo o Lichtovi knjigotrški ponudbi tudi po podatkih o biblioteki Abrama Jakoba Penzla. Ta nemški klasični filolog je imel že predsvojim prihodom v Ljubljano obsežno knjižnico, ki je obsegala dela antičnih pisateljev, potopise, leposlovje ter knjige s področja filologije in zgodovine.411 V Ljubljani je knjižnico sistematično dopolnjeval. Med Penzlovimi upniki, ki jim je leta 1797 dolgoval večje vsote denarja, je bil tudi knjigarnar Janez Jurij Licht. Dolg ni bil majhen, saj je znašal kar 100 goldinarjev.412 Verjetno so bili to neporavnani računi za knjige, ki jih je Penzel kupoval v Lichtovi knjigarni. Če je ta domneva pravilna, potem je morala biti kakovost Lichtove knjigotrške ponudbe razmeroma visoka, saj je znano, daje imel Penzel v svoji knjižnici veliko pomembnih del413 411 412 413 France Kidrič, s. v. Penzel Abraham Jakob. - SBL 2, zv. 6 1935, str. 302. France Kidrič, s. v. Penzel Abraham Jakob. - SBL 2, zv. 6, 1935, str. 301. France Kidrič, s. v. Penzel Abraham Jakob. - SBL 2, zv. 6, 1935, str. 301. 131 132 Kot vidimo, so podatki o delovanju Janeza Jurija Lichta sicer skromni, vendar pa lahko že na podlagi ohranjenih fragmentov sklepamo, daje imel dobre zveze z nekaterimi dunajskimi in nemškimi založniki. Večjo veljavo si je Lichtovo knjigotrško podjetje pridobilo šele v prvih desetletjih 19. stoletja, ko je postal uradni založnik in prodajalec šolskih knjig za Kranjsko. 20.0 IGNAC MERK Ignac Merk seje rodil okoli leta 1750. V virih je prvič omenjen leta 1781, ko je prosil ljubljanski mestni svet, da mu dovoli v mestu osnovati tiskarno. Prošnja je bila odbita, saj tedanji župan in tiskar Janez Friderik Eger ni želel imeti konkurenta. Ko pa je leto kasneje, po uvedbi novega zakona o cenzuri in tisku, v Ljubljani ustanovil podružnico svojega celovškega podjetja IgnacKleinmavr, je Merk postal vodja ljubljanske Klenmavrjeve tiskarne.415 Cez pet let (1786) je Ignac Merk ponovno prosil mestni svet, da mu dovoli urediti v mestu tiskarno. Tokrat so prošnjo ugodno rešili.416 Ko je 16. avgusta Merk postal še ljubljanski meščan,417 je mestni svet z njim sklenil pogodbo, da bo od leta 1787 tiskal njegove uradne objave (npr. Instanz-Schematismus fur das Herzogthum Krain). Sodelovanje seje poglabljalo in leta 1794 je Merck sklenil z deželnimi oblastmi dogovor, da bo v nadaljnih desetih letih zanje tiskal vse uradne tiskovine. Merk si je v mestu pridobil že tak ugled, da so ga leta 1791 izvolili v ljubljanski mestni svet.419 Njegovo delo je prekinila smrt. Umrl je v Ljubljani 14. aprila 1797, star komaj 46 let.420 Merk je tiskal je v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku. Med nemškimi publikacijami velja poleg uradnih tiskovin in koledarjev omeniti medicinsko knjigo (Taxa Medicamentorum in Pharmacopoea austrico-provinciali emendata contentorum. - Taxe der, in der umgearbeiteten Oesterreichischen Provinzial-Pharmacopoe enthaltenen Arzeneyen, 1796) in periodično glasilo, Merkische Laibacher Zeitung, ki je izhajal od leta 1788.421 V slovenščini je natisnil Redeskinijev prevod Bonovega dela Kratke vishe k Bogu se povzdigniti (1789) in knjižico Branje sa F are na deshelli inu v'Lublani od Jubileuma ali svetiga lejta, dovoleniga od njegove papeshove svetosti Piusa tiga schestiga usem Zesarskim deshellam sa tu lejtu 1795. Idal je tudi Kranjsko pratiko, v kateri so bile objavljene uganke v slovenskem jeziku. Za ljubljansko italijansko gledališče (Nobile teatro nazionale di Lubiana) je natisnil več dramskih besedil (Li due Castellani burlati, 1787; La Nozze in contrasti, drama giocosoper musica di Giov. Berlati, 1788; II Re Teodoro in Venezia, 1790). 414BERČIČ 1968, str. 76. 415 Branko Reisp, s.v. Merk Ignac. -ES 7, 1993, str. 74. 416 Janko Šiebinger, s. v. Merk Ignac. - SBL 2, zv. 5, 1933, str. 98. 417 Imenik mestjanov deželnega glavnega mesta ljubljanskega od leta 1786 do 1867 (Ljubljana 1867). 4,8 Janko Šiebinger, s. v. Merk Ignac. - SBL 2, zv. 5, 1933, str. 98. 419 Laibacher Zeitung Nro. 71 (6.9.) 1791. 420 Janko Šiebinger, s. v. Merk Ignac. - SBL 2, zv. 5, 1933, str. 98. 421 Izhajal naj bi vse do Merkove smrti, a ohranjene številke so le iz obdobja 1788-1789; cfr. Janko Šiebinger, s. v. Merk Ignac. - SBL 2, zv. 5, 1933, str. 98. 422 Janko Šiebinger, Merk Ignac. - SBL 2, zv. 5, 1933, str. 98. 133 SI. 30. Merkov oglas v Merkische Laibacher Zeitung Nro. 90 (1 L 11.) 1789. Ignac Merk seje začel ukvarjati s trgovanjem že v času, ko je delal pri Kleinmavrju.423 Potem, ko seje osamosvojil in si uredil lastno tiskarno in 423 Tako je v časopisu objavil več oglasov za dunajsko dišečo vodico Esprit de Saxon de Frače & de Saxe in različne vrste čokolade. Cfr. Laibacher Zeitung - Wochentliches Kuntschaftsblatt Nro. 28 in 31, 1784. 134 knjigarno, pa je kupce seznanjal s knjižnimi novostmi v svojem časopisu. Leta 1789 je imel na zalogi vrsto formularjev in priročnikov, ki so pojasnjevali spremembe v zvezi s fevdalnimi davčnimi reformami {Berechnungstabelle. Der von dem Geldertrag der erhobenen Grundprodukte vermog Patent dd. Wien den 10. Hornung 1789. zu bezahlenden Urbarial= oder Herrnsteuer von 1 Pf. bis 1000000 fl.; Kontraktenbogen uber die Urbarialschuldigkeiten in Natura; Auszugsbogen mit doppelter und einfacher Geldberechnung; Grundsteuerbucheln in deutsch = oder krainischen Sprache)424 Prodajal je tudi zemljevid vojnega območja na jugovzhodu Evrope (Atlas des gegenwdrtigen Kriegsschauplatzes, zusammengefefit aus Landkarten, welche vom adriatischen bis zum schwarzen Meerischen, als Kroazien, Slavonien, Bosnien, Servien, Banat, Siebenbirgen, die ostliche JValachei, die westliche JValachei, bis ost= und westliche Moldau, Bessarabien), plan Trsta423 in koledarje (npr. Neuester Steiermarkischer Schreibkalender).426 Mladini je namenil priročnik za pisanje pisem (Amveisung zur Verfertigung praktischer Briefe fur junge Leute vom Burgerstande der Schuljugend der hiesigen lateinischen Schulen gewidmet, und herausgegeben von einem Schullehrer, Graz 1789), prodajal pa je tudi zbirko nemških dramskih besedil (Deutsches Theater). Na zalogi je imel teološko literaturo (Christliches Sittenbuch fur den Burger und Landmann; Wien)A1 in bil eden izmed ljubljanskih knjigarnarjev, ki so zbirali prednaročila za novo izdajo Jansenovega dela Tetrateuchus sive commentarius in sancta Jesu Christi Evangelia, ki naj bi izšlo z odobritvijo dvornega cenzurnega urada spomladi 1790.430 Končno moramo poudariti še to, daje bilo pri Merku možno naročati tudi tuje časopisje.431 Sodeč po oglasih je Merk trgoval predvsem z uradnimi tiskovinami in časopisjem. Od drugih publikacij, ki jih je tiskal in prodajal pa izstopa precejšnje število gledaliških del. Vse kaže, daje imel Ignac Merk ob koncu 18. stoletja pomembno vlogo pri širjenju tovrstne literature na Kranjskem. Ignac Merk je vse svoje imetje zapustil mladoletni hčeri Mici, vendar je njen skrbnik tiskarsko-knjigotrško podjetje kmalu prodal Antonu Degotardiju, ki pa je že čez dobro leto umrl. Po tem, ko seje Degotardijeva vdova omožila z Janezom Leopoldom Egerjem, je podjetje v začetku 19. stoletja prešlo v posest te znane ljubljanske tiskarske družine. 424 Merkische Laibacher ZeitungNro. 34 (29. 4.), 36 (6. 5.), 83 (17. 10), 84 (22. 10.), 88 (4.11.), 89 (7 11.), 90 (11. 11.), 96 (2. 12.) in 97 (6. 12.) 1789. 425 Merkische Laibacher Zeitung Nro. 89 (7. 11.) in 90 (11. 11.) 1789. 426 Merkische Laibacher Zeitung Nro. 96 (2. 12.), 97(6. 12.), 99(12. 12.), 101( 19. 12.) in 102(23. 12.) 1789. 427 Merkische Laibacher Zeitung Nro. 96 (2. 12.), 97 (6. 12.) in 99 (12. 32.) 1789. 428 Merkische Laibacher Zeitung Nro. 96 (2. 12.), 97(6. 12.), 99 (12. 12.) in 102(23. 12.) 1789. 429 Merkische Laibacher Zeitung Nro. 97 (6. 12.), 98 (9. 12.) in 99 (12. 12.) 1789. 430 Merkische Laibacher Zeitung Nro. 103 (26. 12.) 1789. 431 Merkische Laibacher Zeitung Nro. 36 (6.5.) in 92 (18. 11.) 1789. 432BERČ1Č 1968, str. 77. 135 21.0 IGNAC ALOJZ KLEINMAYR v 21.1. Življenje in delo Najpomembnejša tiskarska družina na Koroškem so bili Kleinmavrji. Začetki njihovega delovanja segajo v leto 1688, ko je Matija Kleinmavr v Celovcu ustanovil tiskarno. Za njim so podjetje vodili Eva Marija (od 1726 do 1728), Janez Friderik (od 1728 do 1749) in Marija Kristina (od 1748 do 1769). Za Marijo Kristino je posle prevzel Ignac Alojz Kleinmavr. Celovec in Kleinmavrjeva tiskarna sta bili že od 17. stoletja povezana z ljubljanskimi tiskarji in knjigotržci. Najprej so z njimi sodelovali predstavniki Mavrjeve družine, nato pa njihovi nasledniki, predvsem Adam Friderik Reichard in Janez Friderik Eger.4 Ignac Alojz Kleinmavr seje rodil 17. marca 1745 v Celovcu. Kljub temu, daje že kot deček izgubil očeta, je mati poskrbela, daje dobil široko splošno in strokovno izobrazbo. Najprej je obiskoval celovški licej, nato pa seje najbrž na Dunaju izučil tiskarske obrti. Seznanjal seje z nemško literaturo ter spoznaval svet prek knjig in popotovanj. Tako je postal eden najvidnejših koroških predstavnikov prosvetijenstva. Vemo, daje bil tudi član celovške prostozidarske lože.434 Leta 1769 je prevzel družinsko podjetje. Ni se zadovoljil le s tem, da bi nadaljeval dobro utečeno delo tiskarne, ampak je kot tiskar, založnik in knjigotržec precej povečal dejavnost podjetja. Tako je že leta 1771 je prosil, da bi mu dovolili na Koroškem odpreti še eno tiskarno. Cesarski urad na Dunaju je prošnjo zavrnil. Leta 1776 je dobil ekskluzivno dovoljenje za izdajanje koledarjev na Koroškem, po večletnih prizadevanjih pa so mu na Dunaju leta 1778 potrdili privilegij za izdajanje in v tiskanje šolskih knjig za Koroško in Kranjsko. Štiri leta kasneje (1782) so ugodno rešili njegovo prošnjo, da bi uredil tiskarno v Ljubljani. Novembra 1784 mu je bil podeljen desetletni privilegij, na podlagi katerega je postal edini tiskar uradnih deželnoknežjih predpisov v vseh treh notranjeavstrijskih deželah.435 Že vse od leta 1770 je izdajal tudi časopise. Najprej celovški W6chentlicher Auszug von Zeitungen, ki seje leta 1777 preimenoval v Klagenfurter Zeitung in je bil vse do leta 1848 edini koroški časopis. V Ljubljani je Kleinmavr začel izdajati W6chentlicher Auszug aus Zeitungen leta Brank Reisp, s. v. Kleinmayr. - ES 5, 1991, str. 91; LIEGL 1993, 24 ss. NEWOLE 1954, 417 ss. NEWOLE 1954, 500 ss. 136 1783. Ze naslednje leto gaje preimenoval v Laibacher Zeitung, časopis, kije kontinuirano izhajal vse do leta 1918.436 Ignac Alojz Kleinmavr je imel tudi več knjigarn. V Celovcu je nadaljeval delo v družinskem knjigotrškem podjetju, v Ljubljani pa je odprl podružnico leta 1782. Na Dunaju in v Leipzigu je imel komisijski skladišči. Leta 1789 je podedoval še dunajsko univerzitetno knjigarno.437 Ignac Alojz Kleinmavr seje ukvarjal tudi s proizvodnjo papirja. Okoli leta 1786 je kupil in moderniziral mlin za papir na Krki v Žužemberku.438 Leta 1787 je cesar Jožef II. Kleinmavrju, kije bil vsestransko uspešnen in podjetnen tiskar, knjigotržec in podjetnik, podelil plemiški naslov. Tako ni čudno, daje bil Kleinmavr vnet zagovornik j ožefinizma. Po cesarjevi smrti se v novih razmerah ni najbolje znašel. Deloma so temu botrovale tudi Kleinmavrjeve družinske razmere. Oktobra leta 1793 mu je namreč v Celovcu umrla prva žena. Že naslednje leto seje ponovno poročil, tokrat s precej mlajšo damo, Ljubljančanko Theklo von Lieber. V zameno za doto, ki jo je prinesla v zakon, je Kleinmavr na njeno ime 6. julija 1794 (verjetno je bil to poročni dan) prepisal ljubljansko knjigarno in tiskarno. Naslednji mesec je dal v zakup tudi celovško podjetje in se preselil na svoje posestvo v Žužemberk. Tuje leta 1802 tudi umrl.439 Ignac Alojz Kleinmavr je že pred prihodom v Ljubljano tiskal knjige, ki so pomembne za slovensko zgodovino.440 Tako so izšla v Celovcu dela Marka Hanžiča Historia reformatiois religionis in Styria, Carinthia et Carniolia (1769), Gutsmannovi knjigi Christianske resnize (1770) in IVindische Sprachlehre (1777) ter nemško slovenski slovar (Deutsch-windisches JVorterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammworter, und einiger vorzuglichern abstammenden JVorter, 1789). Omeniti moramo tudi nekatere priredbe slovenskih nabožnih tekstov. V Kleinmavrjevi ljubljanski tiskarni so tiskali v nemščini in slovenščini. Med nemškimi tiski je zelo pomembna periodična publikacija Laibacher Schreibkalender in časnik Laibacher Zeitung. Poleg tega pa je izšla še vrsta uradnih tiskov in nemških patriotičnih spisov ( npr. Sammlung der kaiserlichen koniglichen landesfurstlichen Verordnungen fur das Jahr 1789). V slovenščini pa je izdajal nabožne knjige (npr. Gašper Rupnik, Peisme od kershanskiga vuka po versti tega katechisma, 1784)442 in priročnike za preprosto ljudstvo (npr. J. G. JVolstejn, Bukuvze od Shvinskih bolesni sa kmeteshke ludy, 1784; isti, Bukve od kug inu bolesen Goveje Shivine, tih Ovaz inu Svin sa Kmete, 1792). Tesno je 436 DURSTMULLER 1982, str. 344. 437LIEGL 1993, 84 ss. 438 Stane Bonač in Božo Otorepec, s.v. Papirništvo. - ES 8, 1994, str. 238. 439NEWOLE 1954, 517 ss. 440LIEGL1993,74ss. 441 BERČIČ 1968, 73 ss. 442 Knjigo je Kleinmayr tiskal za celjskega knjigarnarja Jenka. 137 sodeloval tudi z Antonom Tomažem Linhartom.443 Leta 1790 je natisnil njegovo komedijo Ta vesseli dan, ali Matizhekse sheni. Delo ljubljanskega knjigotržca Ignaca Alojza Kleinmavrja najbolje spoznamo preko časopisnih reklam, v katerih je predstavljal zalogo svoje knjigarne, ki jo je imel v središču mesta na Mestnem trgu. Njegova Laibacher Zeitung s prilogo W6chentliches Kundschaftsblatt je vse od začetka, torej od leta 1784, prinašala tudi notice o novostih ljubljanskih knjigarn, na primer Kornove, Klemensove, Prombergarjeve in seveda Kleinmavrjeve. Oglasi so se pogosto ponavljali, saj je večkrat ponujal iste naslove skozi celo leto/ 444 21.2. Oglasi iz leta 1784 Kot primer Kleimavrjeve ponudbe si oglejmo njegove oglase iz leta 1784, ki so se ohranili v prilogah Laibacher Zeitung, ki jo hrani knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. Analiza je pokazala, da so bile naprodaj večinoma nemške knjige, nekaj pa je bilo tudi latinskih, teoloških publikacij (npr. Concordantiae Bibliorum Sacrorum Emendatae; Rieger (Jos.) Institutionum Jurisprudentiae Ecclesiasticae Pars IV; Breviarium Romanum ex Decreto Sacrosancti Concilli Tridentini). 45 V več oglasih je ponujal knjigo z osnovami grščine (Themata, seu Radices Linguae Graecae Incipientibus magis necessariae). 4 V italijanščini je bilo moč kupiti vrsto dramskih del {Opere Drammatiche del Sig. Abate Pietro Metastasio Romano Poeta Cesar eo), na zalogi pa so imeli tudi učbenik za ta jezik {Schaur (Aloys) Einleitung zur italianischen Sprache). Slovenske tekste zasledimo le v nekaj naznanilih. Večinoma gre za besedila, ki jih je bilo mogoče kupiti tako tudi v nemškem jeziku (npr. Die allerbesten Gebether von Pius den 6te, aus dem Ital. ins Deutsche und Krainerische ubersetzt, 6 kr.\ Normalmefigesdnger, wie selbe bey der neuen Pfarreinrichtung gesungen werden, samt den Litaneyen von allen Heiligen, die Lauretanische, wie auch die Gebether welche dabey gebethet werden; Es sind auch die Krainerischen Mefigesanger um den nemlichen Preis ). Del v drugih jezikih nismo zasledili, pač pa je pri več publikacijah navedeno, daje izvirnik v francoščini (npr. Mittel wider das Podagra, aus dem Franzos.; Ducreux (Hm. Abt) die christlichen Jahrhunderte, oder Geschichte 443 Zanimivo je, da sta bila oba prostozidarja. 444 Npr. igra s petjem Der Fafibinder je v oglasu v Laibacher Zeitung - VVochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 1, 1784 in 51, 1784, v začetku je stala 15, na koncu leta pa le še 10 krajcarjev. Pri navedbah naslovov v nadaljevanju ne bomo citirali vseh notic, kjer so objavljeni. 445 Laibacher Zeitung - VVochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 1, 8, 9,10, 13, 1784. 446Laibacher Zeitung - VVochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 11, 12, 13, 16, 17, 18, 1784. 447Laibacher Zeitung - VVochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 1, 1784. 448Laibacher Zeitung - VVochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 4, 1784. 449Laibacher Zeitung - VVochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 4, 8, 9, 10, 1784. 450Laibacher Zeitung - VVochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 53, 1784. 138 des Christenthums, in seinem Ursprung und Fortgange, a. d. Franzos.; Racine (Hm. Abt) Kirchengeschichte, a. d. Franzos. 1784 )451 ali portugalščini (JVohlmeinendes Sendschreiben an Sr. Heiligkeit Pius VI. von einem seiner unterthanigsten Clienten, a. d. Portugesischen ubers. 1783).452 Kleinmavr je v oglasih dela predstavljal večinoma z naslovi. Avtorjev ni vedno vpisoval, * pač pa ni nikoli pozabil zapisati cen knjig. Večkrat je zabeleženo tudi leto izida in včasih kraj. Knjige, ki jih je prek oglasov ponujal v časniku Laibacher Zeitung, so bile tiskane na Dunaju, v Benetkah, Budi, Mantovi, Hamburgu, Leipzigu, Berlinu Wroclawu, Regensburgu, Frankfurtu, Munchnu, Petersburgu in Celovcu. Ce si pobliže ogledamo eno od obsežnejših naznanil, ki je izšlo spomladi 1784, vidimo, daje Kleinmavr ponujal 65 knjig.454 Devetintrideset nima navedenih letnic, preostale pa so bile natisnjene med leti 1781 in 1784. Največ (dvanajst) jih je izšlo leta 1783. Tako lahko sklepamo, daje bil velik del nedatiranih knjig verjetno tiskan pred letom 1780. Kleinmavrjeva knjigotrška ponudba je bila zelo pestra. Precej publikacij je bilo povezanih s katoliškim verskim obredjem. Omeniti moramo brevirje, katekizem, zbirke pridig, knjigo o biblijski konkordanci in seveda molitvenike (npr. Breviarium Romanum ex Decreto Sacrosancti Concilii Tridentini; Nachricht von demfur die k k. Staaten vorgeschriebenen Katechismus, von der Absicht und dem Preise der verschiedenen Ausgaben; Ueber die Fasten, Feyertage u. Priesterehe; Concordantiae Bibliorum Sacrorum Emendatae; Katolisches Gebetbuch zum Gebrauch andachtiger Christen; worinner MeJ3=Beicht= und Kommunionsegebetter, nebst andern guten Andachten, auf das kurzeste enthalten sind; Sammlung verschiedener Gebether, nebst den Kirchenliedern und Gebethern vermehret). Pomembna so dela cerkvenega pisatelja Tomaža Akvinskega ter knjige o zgodovini cerkve in redovnih skupnostih (S. Thomae Aq. Summa. totius TheoL; Sonnleitner (v.) Schilderung der Kloster, nebst einer sehr merkwurdigen Klostergeschichte und Anhang vom Ursprung der Bruderschaften; Nachricht von der in der bsterreichischen Erbldndern aufgehobenen Trinitariner Klostern. Von Benedikt Schwarzhuber\ Beytrdge zur Kapuzinergeschichte in Oesterreich. aus den neuesten Kirchengeschichten). Se vedno so bila aktualna tudi vprašanja o reformaciji, saj je bil leta 1782 sprejet tolerančni edikt, ki ni več onemogočal pripadnikov drugih veroizpovedi (Vertheidigung 451Laibacher Zeitung - VVochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 1, 8, 9, 10, 11, 32, 13, 14 1784. 452Laibacher Zeitung - W6chentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 9, 1784. 453 Celo Shakespearov Hamlet je vpisan le kot "Hamlet, Prinz von Dannemark, ein Trauersp. 1783", cfr. Laibacher Zeitung - VVochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 15, 1784. 454Laibacher Zeitung - VVochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 16, 1784. 455 Laibacher Zeitung - VVochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 1, 6, 8, 9, 10, 12, 13, 14, 16, 33, 34, 37 in 39, 1784. 456 Laibacher Zeitung - VVochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 10, 11, 12, 13, 16, 17, 23, 37, 40 in 42, 1784. 139 der Reformation in Deutschlandzu Ende des achtzehnten Jahrhunderts; Schreiben eines osterreichischen Pfarrers iiber die Toleranz, nach den Grundsdtzen der katholischen Kirche)451 Med knjigami v Kleinmayrjevi knjigarni pa je bilo moč najti tudi deli, ki sta iskali odgovor na vprašanje razmejitve med cesarjevo in cerkveno oblastjo (Ist die Kirche in dem Staate, oder der Staat in der Kirche?; Gscheider (von)Kann der Kaiser Bischofe absetzen). Nekaj literature je ponujal s področja ekonomije, predvsem navodila in praktične priročnike (npr. Alphons (J.) systematisches Handbuch fiir j ederman, der Geschdftsaufsdtze zu entwerfen hat; Sinapius (Joh. Chr.) Briefefur Kaufleute, nebst einem Anhange iiber JVechselbriefe, neue verbesserte Auflage; De Lugo, systematisches Handbuch fiir jedermann, der Geschdftsaufsdtze zu entwerfen hat, erster Theilfiir Privatpersonen; zweyter Theilfiir Amtspersonen; Uiber die Kaufleute in Wien, und den v on ihnen unterdrukten Arbeitern). Med medicinskimi knjigami ni obsežnih teoretičnih del, pač pa najdemo knjige o nadležnem protinu, ženskih boleznih in koristnosti kopeli (Mittel wider das Podagra; Battisti, Abhandlung von den Krankenheiten des schbnen Geschlechts; JVunddrzte und Bader). Več knjig je obravnavalo zgodovino krščanstva (npr. Berti (Joa.) Ecclesiastica Historiae Breviarium; Ducreux (Hrn. Abt.) die christlichen Jahrhunderte, oder Geschichte des Christenthums, in seinem Ursprung und Fortgange; Racine (Hrn. Abt.) Kirchengeschichte; Europens Aufkldrung durch das Christenthum; als eine Zurechtweisungfur den Hrn. Verfasser des Horus)461 Brali so lahko tudi o življenju cesarja Maksimilijana in o avstrijskih junakih 17. in 18. stoletja (Bedenken an Kaiser Mcocimilian den Andern, von Regierung des heil. rom. Reichs, und Freystellung der Religion; Morgenstern (Raph.) Oesterreichs Helden des 17= und 18ten Jahrhunderts). Od leposlovja so ponujali največ odrskih del, in sicer tragedije, veseloigre in igre s petjem (npr. Hamlet, Prinz von Ddnnemark, ein Trauersp.; Die gute Tochter, ein Lustspiel in 5 Aufziigen; Die Gottesgelehrte Frau, ein Lustspiel; Der Fafibinder, ein Singspiel in einem Aufzuge). Prozna dela so brali v obliki zgodb in anekdot (Lichtwerns (M. G.) Fabeln; Anekdoten zu Pombals Leben, 457 Laibacher Zeitung - W6chentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 18, 23, 37 in 39, 1784. 458 Laibacher Zeitung - Wochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 10 in 11, 14, 15, 17, 1784. 459 Laibacher Zeitung - W6chentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 1,6, 10, 16, 39 in 42, 1784. 460 Laibacher Zeitung - Wochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 1,7, 9, 13, 14, 15, 16, 32, 34, 39 in 40, 1784. 461 Laibacher Zeitung - Wochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 1, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17 in 33, 1784. 462 Laibacher Zeitung - Wochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 10, 11, 15, 16, 17, 23, 33, 37 in 39, 1784. 463 Laibacher Zeitung - Wochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 1, 3, 9, 13, 14, 15, 16, 17, 33, 39 in 40, 1784. 140 nebst Nachrichten von der Regierung Jos. Emanuels, letzt vestorbenen Konigs in Portugal, und dem Schicksale der Jesuiten in dortigem Reiche).464 SL 31. Kleinmayrjev oglas v Laibacher Zeitung - JVochentliches Kundschaftsbiatt oder Anhang zu Nro. 9, 1784. Laibacher Zeitung - W6chentliches Kundschaftsbiatt oder Anhang zu Nro. 1, 15, 16 in 17, 1784. 141 Naprodaj so bile tudi knjige namenjene otrokom in vzgoji {Eine Kinderlehre aufdem Lande; Encyclopddie oder kurzer Abrifi der Wissenschaften und aller der Gelehrsamkeit zum Gebrauch niederer Schulen fur die studirende Jugend aufdie leichteste Ar t entworfen)465 in nežnejšemu spolu {Das Frauenzimmer im dreyfachen Stande; Frauenzimmer (die) im 19ten Jahrhundert, ein Traumgesicht)4 6 Zanimiv je še Salisov splošni priročnik (Salis (von) nutzliches Handbuchfur Vdter, Mutter, Kinder, Hofmeister, Gouvernannten, Lehrling u. uberhaupt fur alle Menschen)467 Poleg knjig, ki so zanimale širši krog bralcev, je Kleinmavr ponujal tudi publikacije o raznih lokalnih verskih slovesnostih. Natisnjene so bile v nemščini in slovenščini. Z našim ozemljem so povezana dela o Lavantinski in krški škofiji (Schrattenbach (Jos. Vinz.) Bischof zu Lavant u. Unerrichtsrede, gehalten am Tag des heil. Hauptfestes in der Kirche des heiligen Aegidius; Kirchengesdnge fur die Gurkische Dioces in Kdrnten)468, zgodovini Koroške (Geschichte der Kdrntner, 1785!)469 in Kindermannov atlas Štajerske (Kindermann (J. K) geographischer Abrifi des Herzogthums Steyermarkt, mit einer Karte). Med pomembnimi ustvarjalci, katerih dela je prodajal Kleinmavr, moramo omeniti Shakespeara471, Voltaira (Kandide, oder die beste JVelt)472 in Rousseauja (Kari von Burgheim und Emile von Rosenau)413 Pri Kleinmavrju so lahko kupili tudi grafike (med drugim so prodajali podobo balona, ki je lebdel nad Parizom in portret nadvojvode Maksimiliana), koledarje in formularje za ugotavljanje stanja duš (status animarum), ki so jih vodile župnije (Neuer Instanzkalender, aufdas Jahr 1784 fur Steyermark, Kdrnten und Krain; Gerurts= Trau— und Sterbregister). Zanimiv je še polemični spis Was wurde Christus thun, wenn er wieder aufdie JVeltkdme? Weh dir Jerusaleml Več Kleinmavrjevih časopisnih oglasov je ohranjenih tudi za devetdeseta leta 18. stoletja. Tako je v eni od reklam, kije izšla leta 1790, objavil prikaz Voltairovega dela Histoire de Charles XII411 Naslednje leto je ponujal med 465 Laibacher Zeitung - W6chentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 1, 6, 37, 39, 40 in 42, 1784. 466 Laibacher Zeitung - W6chentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 11, 12, 14, 15, 17, 18, 23 in 45, 1784. 467Laibacher Zeitung - Wochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 29, 30 in 39, 1784. 468 Laibacher Zeitung - Wochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 6, 15, 16, 17 in 18, 1784. 469 Laibacher Zeitung - Wochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 53, 1784. 470 Laibacher Zeitung - Wochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 1, 2 in 4, 1784. 471 Laibacher Zeitung - Wochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 16. 472 Laibacher Zeitung - \Vochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 25 in 26, 1784. 473 Laibacher Zeitung - W6chentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 15, 16, 2 in 40, 1784. 474 Laibacher Zeitung - Wochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 10, 1784. 475 Laibacher Zeitung - Wochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 26, 30, 37, 42 in 51, 1784. 476 Laibacher Zeitung - Wochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 9, 13 in 14, 1784. 477 Laibacher Zeitung št. 29 (9. 7.) 1790. 142 drugim katekizem za pouk mladine v nemščini in slovenščini (Katechismus (der grofie) mit Fragen und Antworten zu den offentlichen, undprivat Unterrichte der Jugend in den k. k Staaten. Krainerisch und deutsch. Klagenfurt 1790) ter več del o geografiji. Med njimi je bilo eno posebej namenjeno otrokom (Osterwalds (Hr. Fried.) Anfangs= Griinde der Erdbeschreibung zum Nutzen junger Kinder, vorzuglich eingerichtet, 1789).478 Zanimiv še Kleinmaverjev slovenski oglas za knjigo o svetem Leonardu, ki je bila naprodaj v obeh deželnih jezikih.479 21.3. Kleinmavrjeva izposojevalnica knjig Ignac Alojz Kleinmavr je v imel v svoji knjigarni v Ljubljani tudi izposojevalnico knjig. Seznam del, ki si jih je bilo moč izposoditi, je izšel leta 1795 v tiskani obliki z naslovom Verzeichnifi derjenigen Biicher welche in der Edel v. Kleinmayerschen Buchhandlung in Laibach zum lesen ausgeliehen werden. 1795. S slovenskega prostora imamo podatke le še o eni izposojevalnici knjig, ki jo je je leta 1793 na Ptuju ob svoji knjigarni odprl tiskar Franc Schutz. Zal niso ohranjeni podatki o njegovi ponudbi. Podobno izposojevališče je imel kasneje tudi v Mariboru, kamor seje preselil leta 1795. V Angliji so imeli knjigarnarji izposojevalnice knjig že konec 17. stoletja. Izposojali so predvsem igre in romane. V Švici, Franciji in Nemčiji je postala to splošna praksa šele v drugi polovici 18. stoletja, ko začno izposojati knjige knjigarnarji v Frankfurtu, Berlinu in Gottingenu. V Miinchnu je bila prva javna izposojevalnica knjig ob knjigarni odprta leta 1772, istega leta pa je uredil Jakob Bianchi Lekturkabinett tudi na Dunaju. Deloval je pod okriljem knjigarne Johanna Thomasa von Trattnerja. Podobno knjižnico je naslednje leto Bianchi organiziral še v Brnu. V Celovcu je leta 1782 uredil izposovalnico knjig knjigotržec Johan Finsterbusch. Njegov katalog so natisnili v Kleinmavrjevi celovški tiskarni. l7insterbuschov seznam je razdeljen na pet oddelkov, in sicer glede na jezik publikacij. Nemških knjig je nekaj več kot 200, francoskih okoli 100, angleških in latinskih je po šest, tri pa so italijanske. Na prvih straneh kataloga so objavljena pravila za izposojo, ki so za nas še posebej zanimiva, saj ljubljanski 478 Laibacher Zeitung - Anhang zur Nro. 7 (25. 1.) 1791. 479 Lublanske Novize I. 2, št. 47 (13. 6.) in 48 (16. 6.) 1798. 480 NMS sig. 8126. Formalno A. I. Kleinmayr leta 1795 ni bil več lastnik knjigarne. 481 EMERŠIČ 1993, 8 ss. 482 Alberto Martino, Die deutsche Leihbibliothek, Beitrage zum Buch- und Bibliotheksvvesen 29 (Wiesbaden 1990)61 ss. 483 Vollstdndiger Katalog, derenjenigen deutsch=franzosisch= englisch= italienisch= und lateinischen Biichern, welche in dem K. K. neu priviligirtem Lesekabinet zu Klagenfurt am ersten kunftigen Heumonats dieses Jahres, fur sdmtliche Herren Herren Liebhabere in des Herrn von Einnoths Hause eroffnet werden wird. 143 Kleinmavrjev seznam tega besedila nima, verjetno pa so bili pogoji izposoje podobni. Knjige si je bilo moč izposojati vsak dan med sedmo in dvanajsto uro dopoldne in od dveh do šestih popoldne. Ob nedeljah in praznikih niso delali. Člani kabineta so morali plačati za izposoja na dom 30 oziroma 40 krajcarjev, knjigarnar oziroma knjižničar pa je obljubljal, da bo naročal tudi časopise in zamenjal izbor knjig vsakega pol leta. Dlje so bila na seznamu le pomembna SI. 32. Tiskan katalog Kleinmavrjeve ljubljanske izposojevalnice knjig (1795). 144 145 dela, ki jih je kupil na sejmu v Leipzigu. Kdor sije hotel knjigo izposoditi na deželo, je moral zanjo plačati polno ceno, ki je bila navedena na seznamu, vendar pa je ob vrnitvi dobil kavcijo nazaj. Možno je bilo vplačati tudi letni polog štiri goldinarje, ki so jih vrnili ob izteku leta oziroma, če je član izstopil iz kabineta. Knjige so si lahko izposodili tudi nečlani, le da so morali plačali po 6 krajcarjev na dan.484 1770 1772 1774 1776 1778 1780 1782 1784 1786 1788 1790 1792 1794 leto SI. 33. Porazdelitev knjig glede na letnico izida. Verjetno so podobna pravila veljala tudi za Kleinmavrjevo knjigarno v Ljubljani, kjer si je bilo moč izposoditi 262 naslovov. Knjig je bilo dejansko več, saj jih je precej izšlo v dveh, štirih in celo v petinpedesetih zvezkih. Tiskani seznam seje ohranil v fondu zbiralca kranjskih starin, barona Jožefa Kalasanca Erberga, ki ga danes hrani knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. Dela so vpisana po abecedi avtorjev oziroma naslovov. Izposoditi sije bilo mogoče predvsem nemške knjige (244 naslovov), trinajst je bilo francoskih, tri angleške ter po ena italijanska in latinska. Le pri petih delih ni vpisana letnica izida, 23 pa jih je izšlo pred letom 1770. Na priloženi tabeli je predstavljena porazdelitev knjig glede na letnico izida. Velika večina je bila tiskana po letu 1783, kar morda lahko povežemo z datumom Kleinmavrjevega prihoda v Ljubljano. Sicer pa je bilo največ del tiskanih leta 1792 in 1791, kar je dokaz, daje bralcem nudil najnovejše izdaje. LIEGL 1993, 101 ss. in 131 ss. 146 v SI. 34. Številčno razmerje knjig glede na kraj izida. Zanimivo sije ogledati tudi kraje, v katerih so dela izšla. Podatki manjkajo le za 32 knjig. Največ jih je bilo natisnjenih na Dunaju, v Leipzigu in Berlinu, v Celju jih je izšlo 5 in v Celovcu 6. V enajstih mestih, med katerimi sta tudi Ljubljana in Zagreb, sta izšli po dve knjigi, po ena pa v nadaljnih enaintridesetih krajih, med katerimi je bila tudi Gorica. Vsebina del je zelo pestra, od teoretičnih znanstvenih razprav in priročnikov, pa do literature, ki je bila namenjena zgolj razvedrilu in zabavi. Izposojali so dela o Sofoklesu in Pliniju (Lefiings (G. E.) Leben Sophokles, 1790; Formen der Heidnische Philisoph, oder Gedanken des Plinius mit gelehrten und moralischen Betrachtungen, 1761) in brali knjige francoskega filozofa Blaisa Pascala (Pascal (BI.) Provinzialbriefe uber die Sittenlehre und Politik der Jesuiten, 1792; Pensees sur la Religion naturelle et revelee, 1769). Iz 18. stoletja imamo zbirke filozofskih spisov, pa tudi dela Immanuela Kanta in Henrvja Homeja (Abgotterey (die) unsersphilosophischen Jahrhunderts, 1779; Bibliothek (deutsche philosophische) Erste Lieferung enthdlt: JVerdermanns kurze Darstellung der Philosophie in ihrer neuesten Gestah 3 Theile, und Kants Critik der reinen Vernunst erster Band, 1795; Home (H.) Grundsdtze der Kritik, 1790). S področja teologije je na seznamu nekaj zbirk pridig in zgodb z versko tematiko (Abentheurer (der geistliche) oder der als Uiberwinder im Glauben, und als Virtuose im Predigen herumfahrende Ritter Freyherr von Mortezini, 1784; Baniers (Ant.) Erlauterung der Gotterlohre und Fabeln aus der Geschichte, 1790; Familie von Eden, oder gemeinnutzige Bibliothek des Christianism, 1792). Brali so lahko tudi o življenju za samostanskimi zidovi ter o cerkveni hierarhiji (Briefe uber Monchswesen, 1772; Kloster und Welt, oder Welt und Kloster, 1785; Rekapitulation der sieben Kapitel von Klosterleuten, 147 1783; Was is t der Erzbischof, ein Beytrag zur Kirchengeschichte, 1785). Zanimivi so še spisi češkega cerkvenega reformatorja Jana Husa (Hus (M. J. von Hufiinecz) vermischte Schriften, 1784). Povsem praktičen pomen so imele nekatere knjige s področja ekonomije in prava. Na razpolago so bila dela o obdelovanju posesti, trgovini, državni upravi pa tudi meščanskih pravicah (Mayer (I. F.) das ganze der Landwirthschaft, 1788; May (I. K.) allgemeine Handlungswissenschaft, 1785; Hubmerhofers Prufungen der Gerichts= und Konkurs= Ordnung, 1788; Luca (Ig. von) praktische Staatskunde von Europa, 1796 (!); Heineccius (J. G.) Anfangsgrunde des burgerl. Rechtes nach der Ordnung der Institutionen, 1786). Na seznamu je bilo obsežno delo v šestih zvezkih s področja medicine, oziroma ginekologije (Astrues (Joh.) theoretisch = praktische Abhandlung von den Frauenzimmer Krankhtiten, 1768). Bralci so lahko segli tudi po temeljnih naravoslovnih zbirkah izpod peresa Georgesa Louisa Leclerca de Buffona in Karla Boneta (Buffons allgemeine Naturgeschichte, 1784; isti, Naturgeschichte der vierfufiigen Thiere, 1785; isti Naturgeschichte der Vogel, 1786; Bonet (Kari) Betrachtung uber die Natur, 1789). O osnovah tehnologije so lahko brali le v eni knjigi (Beckmann (J.) Anleitung zur Technologie, 1785). Geografskih opisov dežel in popotovanj je bilo veliko. Verjetno so te knjige predstavljale predvsem zanimivo branje, čeprav so lahko služile tudi kot priročniki za popotovanja oziroma učbeniki o bližnjih in dalnjih deželah (npr. Buschings grosse Erdbeschreibung. 23 Theile, 1784; Erdbeschreibung von Asien, 1792; Sammlung der besten Reisebeschreibungen. 27 Theile, 1784; Reise von Wien nach Madrit, 1792; Briefe eines reisenden Franzosen uber Deutschland, 1784). Na seznamu najdemo tudi nekaj splošnih zgodovinskih del, medtem ko so druga obravnavala dogodke na posameznih koncih sveta, na primer v Avstriji, Rusiji, na Siciliji in celo na Mauricijusu (npr. JVeltgeschichte (allgemeine) 55 Bande, 1785; Bidermanns Chronik (osterreichische), 1784; Geschichte von Rufiland vom Jahre 862 bis 1736, 1787; Geschichte der Araber in Sizilien, und Siziliens unter der Herrschaft der Araber, 1791; Dombay (Fr. von) Geschichte der Mauritanischen Konige, 1794). Tudi pri zgodovinskih knjigah je težko potegniti ločnico med strokovnimi deli in razvedrilno literaturo, kamor sodijo zgodovinski romani (npr. Leben Marien Theresiens in einem Auszuge, 1781; Loudons Lebensgeschichte, 1791; Kanut der Heilige, Konig der JVenden, 1793; Anekdoten zur Lebens geschichte des Fursten Gregorius Gregoriewitsch Orlow, 1791). Poleg romanov so si lahko izposojali tudi pesniške zbirke, kratko prozo, popularna oblika pa so bila pisma (npr.JVielands JVerke, 1784; Germenuil, eine Anekdote, 1778; Herr Thomas, eine komische Geschichte, 1791; Briefe der Mistrifi Fanni Butlerd an LordKaitombridge, 1781). Precej je bilo odrskih besedil, od manj znanih pa vse do obsežne zbirke Shakespearovih dram (npr. Ring (der) Ein Lustspiel in 2 Theilen von Schroder, 1790; Sakontala, oder der 148 entscheidende Ring, ein indisches Schauspiel, 1791; Schakespears (Wilh.) Schauspiele. 19 Theile, 1778). Konec 18. stoletja so bila zelo popularna dela iz stare arabske in perzijske književnosti, med njimi zbirka pravljic 1001 noči (Fragmente uber die Litteraturgeschichte der Perser, 1783; Abdul Haulit. Eine Geschichte aus dem Innern eines der vornehmsten Harems in Konstantinopel, 1791; Tausend und eine Nacht, arabische Erzahlungen, 1782 ). Med eksotičnim Čtivom najdemo tudi knjigo o bengalskem tigru (Eckartshausen Tiger von Bengalen, 1789). Omeniti moramo še dve skupini bralcev, za katere so založniki posebej poskrbeli in to tudi napisali v naslovih knjig. Tako so bile otrokom v Kleinmavrjevi izposojevalnici namenjene zbirke ugank in zgodb (Gellert. Ein Lesebuch fur Kinder in Familiengesprdchen zur Bildung edler Seelen, 1785; Pfdnderspiele (kurzweilige) nebst 450 Rdthseln zur Unterhaltung fur junge Leute, 1784), izposojal pa je tudi publikacijo za mlade, ki so želeli priti na višje šole (Lebensregeln fur Junglinge, besonders fur diejenigen, welche die hohe Schule beziehen wollen. Von Lavater, 1783). Drugo skupino so predstavljale bralke. Tem je namenil več del, poleg leposlovja še publikacijo o naravoslovju in knjigo o življenju uglajenih dam. (Atzes (Eh G.) Naturlehre fur Frauenzimmer, 1781; Skizzen aus dem Leben galanter Damen, 1791) Naj na koncu opozorimo še na nekatere znane avtorje, ki si jih je bilo mogoče izposoditi pri Kleinmavrju. Bralci so lahko vzeli v roke dela nemških pesnikov Johanna Wolfganga Goetheja, Ewalda Christiana Kleista, Friedricha Gottlieda Klopstocka in stihe Angležev Johna Miltona in Jamesa Thomsona (Gedichte von F. W. Gotter, 1787; Kleist sdmmtliche JVerke, 1789; Klopstocks JVerke, 1784; Paradis (le) perdu de Milton, 1759; Sundries collected by W. Thompson, 1176; Thomsons Gedichte, 1764). Bogataje bila izbira Vlotairovih deli (npr. Gemdlde von dem Leben und Charakter den Meinungen und Schriften des Philosophen Voltaire, 1792; Histoire de Charles XII. Roi de suede, 1771; Prix de la Iustice et de Vhumanitepar Voltaire, 1778). Ob Camoesovi Luzijadi so lahko podoživljali junaška dejanja Portugalcev (Louiseide (la) ou le heros chretien. Poeme epique, 1773), ob Tassovem delu pa usodo Jeruzalema (Tasso (Torquato) das befreyte Jerusalem. Italienisch und deutsch., 1781). Homerjevo Odisejo so posojali v angleščini (Odyssey (the) of Homer, 1776), zgodbe o Robinsonu pa v francoščini (Avantures (les) ou la Vie, et les Voyages de Robinson Crusoe, 1769; Vie (la) et les Avantures surprenantes de Robinson Crusoe, 1761). Z našimi kraji je povezanih le nekaj knjig. Brali so lahko o Avstriji in njenih deželah, o zgodovini Koroške in Celovcu (Lichtenstern (Freyh. von) Beytrdge zur genauen Kenntnifi der osterreichischen Staaten und Provinzen, 1791; Geschichte der Kdrntner, und Merkwurdigkeiten ihrer heutigen Provinze. 485 V seznamu je nekaj tiskovnih napak tako pri imenih avtorjev kot tudi v naslovih, a smo jih zapisali točno po predlogi. Poleg Shakespeara je na primer narobe zapisan tudi Goethe. Von K. Mayr. Cilli 1785; Urkunden von Erbauung der Hauptstadt Klagenfurt, undandern Merhviirdigkeiten, 1790). Izposojali so dramo o celjskih grofih (Grafen (die) von Cilli, eine Begebenheit der Vorzeit. Von Joh. von Kalchberg. Cilli 1792), Heisejevo zgodovinsko zgodbo o nesrečni cesarici (Margarethe mit dem grofien Maule, Erbin von Kdrnthen und Tyrol. Klagenfurt 1792) in v Ljubljani tiskani gospodarski priročnik, ki gaje sestavil Maksimilian Pogačnik (Pogatschnig (M.) EntwurfWirthschaftsamtlicher Pflichtenfur Beamte aufdem Lande. Laibach 1794). Pri Kleinmavrju pa so lahko brali tudi revijo o umetnosti in angleški magazin, ki je izhajal v Hamburgu (Rigler (H.) Monatschrift von bildenden Kilnsten, oder Gedanken uber die Schonheit. Wien\ Magazine (the english) containing Many curious subjects, 1778). Seznam knjig, ki so jih izposojali v Kleinmavrjevi ljubljanski knjigarni, je pomemben, saj smo z njim dobili vpogled v še eno, doslej neznano področje njegovega delovanja. Iz njega lahko razberemo, da ni posojal šolskih knjig, uradnih aktov, priložnostnih publikacij, molitvenikov in pesmaric, pa tudi del povezanih s katoliškim bogoslužjem je le nekaj. To ne preseneča, saj gre za tiske, s katerimi je Kleinmavr trgoval in so njegovim knjigarnam prinašali glavni dobiček. Knjige iz seznama so bile natisnjene kar v dvainšestedetih različnih evropskih mestih. Ponujal je stvaritve pomembnih pisateljev, pesnikov in dramatikov tistega časa, vendar pa najdemo vmes tudi dela brez večje literarne vrednosti. Pomembna je tudi ugotovitev, da so bile v izposojevalnici na razpolago najnovejše izdaje. Se enkrat se nam zdi umestno opozoriti tudi na knjigo z napotki za mlade, ki so želeli v višje šole. Kleinmavr seje s tem, dajo je uvrstil v seznam svoje izposojevalnice, pokazal v luči pravega predstavnika prosvetljenstva. Njegova knjigarna z izposojevalnico knjig je bila torej ob koncu 18. stoletja v Ljubljani pomembno kulturno središče, Ignac Alojz Kleinmavr pa eden najpomembnejših ljubljanskih knjigotržcev. Resni konkurent po ponudbi literature, razgledanosti in kulturnem delovanju mu je bil le Viljem Henrik Korn. Z gradivom izposojevalnice smo dobili vpogled v drug del Kleinmavrjeve knjigotrške ponudbe, saj lahko predpostavljamo, da so bila dela s seznama, če jih je kdo želel, tudi na prodaj. Kleinmavrjeva knjigarna in tiskarna sta bili od leta 1794 v lasti njegove druge žene Tekle. Že naslednje leto ju je za deset let vzel v najem tiskar Andrej Gassler, ki pa jo je upravljal le do leta 1804. Nato je nekaj let posle vodil Jurij Stadelmann in za njim Jožef Sassenberg. Ko je Tekla leta 1817 umrla, sta kranjski del Kleinmaverjevega podjetja podedovala njena starejša sinova. Karel je postal lastnik papirnice v Žužemberku, Ignac pa tiskarne in knjigarne v T • i r • 486 Ljubljani. BERČIČ 1968, 74 ss. 149 150 22.0 VILJEM HENRIK KORN 22.1. Življenje in delo Viljem Henrik (Wilhelm Heinrich) Korn seje rodil v Maastrichtu na Nizozemskem. Njegov oče je bil upokojeni poročnik Christoph Heinrich Korn, doma iz Stuttgarta. Mati Catharina Dorothea Korn, rojena Duvernoij, pa je bila iz Montbeliarda v severovzhodni Franciji. Krščen je bil v maastrichtski protestantski cerkvi 30. septembra 1754. leta.487 SI. 35. Kopija krstne knjige protestantske cerkve v Maastrichtu (1754). Učna doba za knjigotržce je v drugi polovici 18. stoletja trajala sedem let. Poleg osnov poklica, so morali obvladati nemščino, latinščino in še en tuj jezik. Samostojen knjigarnar pa je lahko postal le tisti, ki je bil za to izšolan, nadalje je moral vsaj že štiri leta delati v poklicu, opraviti pa je moral tudi trgovski izpit na eni izmed avstrijskih univerz. Predpisan je bil še začetni kapital 10.000 goldinarjev za ureditev knjigarne v glavnem deželnem mestu. Kdor je izpolnil 487 Rojstni karaj matere je zapisan po nemško - Mompelgard. Kopijo vpisa v krstno knjigo mi je posredovala K. Schutgens, Dienst Kunst Cultuur en Onderwijs de Gemeentearchivaris drs P. A. W. Dingemans, iz Maastrichta, za kar seji najlepše zahvaljujem. 151 vse te pogoje, je lahko prodajal vse vrste knjig, razen prepovedanih, skrbel za njihovo vezavo, ponujal grafike, zemljevide in ostale tiskovine. Ukvarjal pa se je lahko tudi z založništvom. Milejša pravila so veljala za tiste, ki so prevzemali družinska podjetja.488 Kje seje šolal Viljem Henrik Korn, ne vemo. Prav tako ni znan čas njegovega prihoda v Ljubljano, vsekakor pa se to ni moglo zgoditi pred tolerančnim patentom, kije bil izdan leta 1781. Naslednje leto, torej 1782, pa je v Ljubljani že prodajal knjige. Sprva je sodeloval s celovškim knjigarnarjem Carlom Friderichom Walliserjem, kije v koroški prestolnici odprl knjigarno leta 1780. Walliser je poskrbel, da so bili njegovi kupci seznanjeni s knjigotrško ponudbo preko katalogov zaloge. Tako mu je med leti 1780 in 1790 celovška Kleinmavrjeva tiskarna natisnila več seznamov. V celovškem deželnem muzeju sta ohranjena dva in sicer iz let 1782 in 1787.48 Za nas je pomembnejši prvi, saj je iz naslova razvidno, da sta katalog izdala skupaj z ljubljanskim knjigarnarjem Kornom, tako da so bile iste knjige naprodaj v obeh deželnih prestolincah (Zweyte Fortsetzung des Verzeichnifi von Buchern, der Buchhandler JValliser und Korn welche in den Markten Klagenfurt und Laybach bey Ihnen zu haben sind. Klagenfurt, Kleinmayr 1782). Novembra 1783 pa je Korn izdal svoj prvi samostojni ljubljanski knjigotški katalog: Verzeichnifi derjenigen Buchern, welche bey JVillhelm Heinrich Korn, Buchhandler in Laibach um die billigste Preise zu bekommen sind. Laibach, gedrucktmitKleinmayrischen Schriften. 1783. Kupcem seje predstavil v prijaznem uvodnem nagovoru, kjer jim poleg knjig, ki so na seznamu, ponuja tudi posredništvo pri nakupih in naročilih drugih publikacij.490 V naslednjih dveh desetletjih je Korn izdal še več knjigotrških katalogov, kijih je zastonj delil strankam.491 Ohranjeni so seznami za leta 1785, 1787, 1788, 1789, 1790 in 1797. Kupce je seznanjal z novitetami svoje knjigarne, ki jo je imel sprva v hiši št. 185, nato pa v št. 180 na Trgu v Ljubljani,492 tudi z oglasi v ljubljanskem časniku Laibacher Zeitung. Viljem Henrik Korn je postal ljubljanski meščan leta 1792. V letih 1798 in 1799 je bil tudi član mestnega odbora.493 Iz njegovega življenja imamo še nekaj podatkov. Tako je leta 1799 prispeval veliko vsoto denarja za ranjene vojake in častnike, ki so bili na zdravljenju v Dolenjskih Toplicah.494 Ko pa sta poleti leta 488 ZAL, Reg. 1/49, fasc 153, št. 462. 489 Tiski od 15. do konca 18. stoletja, Ljubljana 1978, 79. 490 Nachricht. Ich lege nicht allein ein VerzeichniB meines Biichersortiments einem verehrenden Publiko vor Augen, sondern erbitte mir auch in vorkommenden Fallen, Bestellungen in allen Gattungen von Buchern. Ich rechne es mit zu einem Vergniigen, die Befehle aller Biicherfreunde mit Genauigkerit, und moglichster Eile zu vollziehen. Laibach im November 1783. VVillh. Heinr. Korn. 491 Oglas privezan k Laibacher Zeitung Nro. 36, 1784. 492 Laibacher Zeitung - VVochentliches Kundschaftsblatt oder Anhang zu Nro. 42, 1784. 493 Instaz Schematismus fur das Herzogthum Krain 1798, 187 in Instaz Schematismus fur das Herzogthum Krain 1799, 166. 494 Laibacher Zeitung Nro. 61 (30. 6.) 1799. 152 1804 toča in nato še požar hudo prizadejala Kamnik, je za prizadete meščane zbiral denarne prispevke in tudi obleko.495 SI. 36. Fragmente zur Mineralogisch undBotanischen Geschichte Steyermarks und Kdrnthens (1783). Kako pomembno vlogo je imel v knjigotrških krogih, lahko sklepamo tudi na podlagi dejstva, da gaje leta 1798 ljubljanski magistrat pooblastil, naj oceni Laibacher Zeitung Nro. 53 (3. 7.), Nro. 56 (13. 7.) in Nro. 62 (3. 8.) 1804. 153 dragoceno biblioteko jezikoslovca Abrahama Jakoba Penzla.496 Dve desetletji kasneje (1821) je ovrednotil tudi knjižnico barona Žige Zoisa, za kar gaje prosil po bratovi smrti Kari Zois.497 Lastnica tiskarne Marija Skerbina gaje leta 1827 kot uglednega meščana v oporoki postavila za nadzornika svojega podjetja, deželno sodišče pa ga je imenovalo še za varuha dveh izmed njenih štirih mladoletnih otrok.498 Umrl je 30. junija 1834 v Ljubljani, star 80 let in 9 mesecev. Kot vzrok smrti navajajo starostno oslabelost.499 Viljem Henrik Korn je bil tudi pomemben založnik. Zanj sta tiskali predvsem Kleinmavrjeva in Egerjeva tiskarna. Večina Kornovih izdaj je bila povezana z našo problematiko. Ze leta 1783 je skupaj s koroškim knjigarnarjem Walisserjem izdal delo o mineralogiji in botaniki Štajerske in Koroške {Fragmente zur mineralogisch und botanischen Geschichte Steyermarks und Kdrnthens). Založil je tudi temeljno knjigo o zgodovini Kranjske in južnih Slovanov, ki jo je napisal Anton Tomaž Linhart (Versuch einer Geschichte von Krain und den ubrigen Ldndern der sudlichen Slaven, 1788) in je zanesljivo ena najpomembnejših Kornovih izdaj. Glede na reklamni oglas, ki je izšel v časniku Laibacher Zeitung, bi lahko založniku pripisali tudi delno pobudo za nastanek knjige.500 Sicer pa je Korn izdal še nekaj geografsko-historičnih del, ki so bila povezana bodisi z našimi deželami ali tujimi kraji ( npr. Geographie und Statistik Wirtembergs, 1787; Heinrich Georg Hoff, Historisch-statistisch-topographisches Gemdlde vom Herzogthume Krain u. demselben einverleibten Istrien, 1808; Frieder. Anton Frank, Die Decimalbrauchrechnung aufeine sehr fafiliche und kurze Art vorgetragen, 1820; Das Konigreich Illirien, 1827). Pomembno je tudi Kornovo sodelovanje z Vodnikom in Kopitarjem. Tako je za leta 1795, 1796 in 1797 založil Vodnikovo Velikopratiko, od 1798 naprej pa Malopratiko. Deli sta pomembni tudi s knjigotrškega zornega kota. Ohranjeni oglas iz leta 1794, ki je najavil začetek izdajanja Velike pratike, je namreč doslej veljal za najstarejši slovenski reklamni tisk.501 Po drugi strani pa sodijo pratike med tiste publikacije, ki so dosegale že ob koncu 18. stoletja razmeroma velike naklade. Pratika za leto 1795 naj bi izšla v 1000 izvodih. Knjigotržec oziroma založnik je z njimi prodrl tudi v tiste domove, kjer knjig sicer niso kupovali. Enako velja za šolske knjige, ki so jih uporabljali v prvih razredih. Korn je leta 1812 založil abecednik, ki gaje po francoskem izvirniku priredil Valentin Vodnik {Abeceda ali Azbuka), medtem ko je bila zahtevnejšim 496 Avgust Pirjevec, Penzel Abraham Jakob, SBL 3, 1935, 302. 497 France Kidrič, Zoisova korespondenca 1808-1809 (1939), 9. 498Brečič 1968,87. 499 Anhang zur Laibacher Zeitung Nro. 79 (3. 7.) 1834. 500 Laibacher Zeitung Nro. 33 (17. 8.) 1786. 501 Na str. 22 smo opozorili na deset let starejši Prombergerjev oglas za Wolsteinovo knjigo o veterini. 502 Branko Reisp, Vodnikova Velika pratika za leta 1795, 1796 in 1797. - V: Vodnikova Velika pratika za leta 1795, 1796 in 1797.- Ljubljana 1996. 154 znanstvenim krogom namenjena Kopitarjeva slovnica Grammatik der slavišchen Sprache in Krain, Karnten und Steyermark, 1808. Pri Kornu je izšlo tudi nekaj slovenskih tekstov povezanih s katoliškim bogoslužjem (npr. Kershanski navuk sa illirske deshele vset is Katehisma sa vse zerkve Franzoskiga lesarstva, 1811, druga izdaja 1812; Perpomozhik Boga prav sposnati ino zhastiti ino pot prave srezhe po Jesusovim vuku ino shivlenju, 1820; Gashper Schwab, Katoljshki Nauk od sakramentov svete pokore in presvetiga reshnjiga telesa, 1826). Zanimivo je, daje vse od začetka svojega delovanja Korn izdajal tudi medicinska dela. Že leta 1788 sta pri njem izšli dve knjigi o babištvu, ki ju je napisal Anton Makovic. Leta 1834 pa je založil zanimivo knjigo Griindzuge zur Dispobiostatik Frana Viljema Lipica, slovaškega zdravnika, kije delal tudi v Ljubljani. V njej seje lotil vprašanja alkoholizma, kar je ena prvih razprav o tej problematiki na svetu.503 V nadaljevanju bomo predstavili osem Kornovih prodajnih katalogov, na osnovi katerih bomo skušali ugotoviti, kakšna je bila njegova knjigotrška ponudba. 22.2 Katalog iz leta 1782 Zweyte Fortsetzung des Verzeichnifi von Buchern, der Buchhandler JValliser und Korn welche in den Mdrkten Klagenfurt und Laybach bey Ihnen zu haben sind. Klagenfurt, Kleinmayr 1782. Katalog je v pregledu zgodovine koroškega knjigotrštva 17. in 18. stoletja izčrpno predstavila Eva Liegl.505 Za nas je posebej zanimiv, saj gaje Korn izdal skupaj s celovškim knjigarnarjem Carlom Friedrichom Walliserjem, tako so bila ista dela naprodaj tudi v Ljubljani in Celovcu.5 Naj na kratko povzamemo ugotovitve Lieglove o ponudbi iz leta 1782. V leposlovju je bila popularna oblika pisanja zgodb v obliki pisem, brali so spomine in potopise. Med strokovno literaturo je presenetljivo veliko medicinskih knjig, nekaj jih je tudi za druga naravoslovna področja in pravo. Kupili so lahko dela antičnih avtorjev Aristotela, Ovida in Homerja (Aristoletles, Briefan Alexander den Grofien uber die JVelt, 1782; Ovids Venvandlungen aus dem Latein; Homers JVerke, aus dem Griechischen ubers.). Med naravoslovci naj omenimo Karla Linneja, Georgesa Louisa Leclerca Buffona in Karla Scherfferja. Prav tako najdemo pomembna imena med Peter Borisov, Zgodovina medicine, 1985, 268 s. 504 Bibliothek des Karntner Landesmuseums sig. I 9153/2. 505 Eva Liegl 1993, 94 ss. 506 Drug ohranjeni Walliserjev katalog je iz leta 1787. (Bibliothek des Karntner Landesmuseums sig. I 9153/6). Njegovo vsebino je na predstavil Erich Nussbaumer v Geistiges Karnten, Klagenfurt 1956, 263 ss. 155 glasbeniki. Naprodaj je bila partitura Handlovega dela Te Deum Laudamus, trije Havdnovi notni zvezki in note za šest Mozarovih sonat (Six Sonates pour le Clavicin, ou Piano forte avec Vaccompagnement d'un Violonp. Mr. JVolfg. Am. Mozart). Posebna pozornost je bila namenjena literaturi za otroke in mladino. Brali so lahko deli Johanna Friedericha Campeja - Sittenbuchlein fur die Jugend (1781) in njegovo priredbo zgodbe o Robinsonu (Robinson der Jiingere zur angenehmen und nutzlichen Unterhaltung fur Kinder, 1781). V seznamu najdemo tudi priročnike za mladino (npr. Geographie fur Kinder, 1779; Naturgeschichte fur Kinder, 1780), posebej pa velja opozoriti na dve periodični publikaciji in sicer Kinderfreund, eine JVochenschift ter Kinderzeitung. Med pomembnimi avtorji leposlovnih del naj omenimo Torquata Tassa {das befreite Jerusalem, 1781), Williama Shakespeara (sdmtliche Schauspiele), Edwarda Younga (sdmtliche JVerke), Johna Miltona (Verlohrenes Paradiefi, 1780 in Das wiedereroberte Paradies, 1781), Christopha Martina Wielanda in Christiana Furchtergota Gellerta. Brali so lahko tudi zbirko arabskih pravljic Tisoč in ena noč. Lieglova na koncu poudarja, daje bila večina izdaj, ki so jih prodajali najnovejšega datuma. Natisnjene pa so bile predvsem v južni Nemčiji in Švici, kar kaže na knjigotrške poti, ki so ob koncu 18. stoletja vodile tako v Celovec kot tudi v Ljubljano. 22.3. Katalog iz leta 1783 Verzeichnifi derjenigen Buchern, welche bey Willhelm Heinrich Korny Buchhandler in Laibach um die billigste Preise zu bekommen sind. Laibach, gedruckt mit Kleinmayrischen Schriften. 1783 (NMS sig. 8282/1). Knjižica obsega 65 strani, po prvih treh uvodnih listih, sledi seznam. Urejen je po abecedi avtorjev oziroma naslovov, dodatek pa prinaša dela s področja teologije (Anhangvon theologischen Buchern, str. 56-65). Nekaj vsebinskih sklopov knjig je posebej poudarjenih, združene so glede na tematiko oziroma obliko. Tako imamo pododdelke z odrskimi teksti (Comodien und Trauerspiele), romani {Leben, Romanen, Geschichten und Begebenheiten), leksikoni in slovarji (Lexica) ter potopisi (Reisebeschreibungen). Po tematiki pa so skupaj knjige o trgovini (Handlungsbilcher), vojski (Kriegsbucher), medicini (Medicinisch= und chyrurgische Bilcher), glasbi (Musikalien) in vrtnarstvu (Gartenbiicher). EvaLiegl 1993, 94 ss. 156 SI. 37. Kornov knjigotrški katalog iz leta 1783. V glavnem seznamu je 715, v dodatku pa 115 naslovov. Torej je Korn leta 1783 ponujal v Ljubljani 830 različnih knjig. Le 252 jih ima vpisan kraj izdaje, med njimi je bilo največ tiskanih na Dunaju (54) in v Leipzigu (44), sledita Berlin in Augsburg (po 28), več kot deset jih je še iz Miinchna, Frankfurta in Niirnberga. Iz devetnajstih krajev je prišla le po ena knjiga. Čeprav ni v seznamu za nobeno publikacjo zapisano, da bi bila tiskana na Kranjskem ali Koroškem, pa sta bili vsaj dve izdani v Ljubljani in Celovcu {Fragmente zur mineralogisch und botanischen Geschichte Steyermarks und Kdrnthen. Klagenfurt und Laibach, bey Wallisser und Korn. 1783; Proprium sanctorum exemptae cathedralis ecclesiae et dioecesis Labacenis. Labaci 1781). Pri 224 naslovih so zabeležene letnice izdaj. Označili so le najnovejše, 116 je bilo tiskanih leta 1783, 82 leto poprej in 1781. leta 13. Nekaj pa je tudi starejših. Korn je leta 1783 prodajal v glavnem nemške knjige. Le 43 knjig je bilo latinskih, večinoma strokovnih publikacij o pravu, medicini in teologiji. Francoskih knjig je navedenih osem, a je med njimi šest glasbenih del. Podobno je z italijanskimi publikacijami, kjer najdemo med desetimi naslovi sedem muzikalij. Angleški in grški sta le slovnici in slovarja. Analiza naslovov ponujenih knjig, daje presenetljivo sliko, ne le zaradi številčnosti in raznolikosti, ampak tudi zaradi aktualnosti publikacij. Naštevanje del vseh sodobnikov, zastopnikov nove prosvetijenske struje in njihovih starejših vzornikov, ki so delovali na različnih področjih znanosti in umetnosti v Evropi v 18. stoletju, bi morda bolj zameglilo sliko kot pa poudarilo aktualnost gradiva. Zato se bomo omejili le na nekatera najbolj znana imena. Ena osrednjih osebnosti 18. stoletja je bil Voltaire. Njegova dela segajo tako na področje filozofije in zgodovine kot tudi literature. Pri Kornu je bil zastopan s knjigami iz različnih področij svojega ustvarjanja (Voltaire (des Hm. von) vermischte Schriften; Versuch einer allgemeinen Weltgeschichte). Sodoben filozof Etienne de Condillac je zastopan z enim od svojih zgodovinskih del (Condillacs Geschichte der dltern undneuern Zeiten), na seznamu najdemo tudi delo Henrva Homeja (Home (H) Grundsdtze der Kritik). Filozofska gledanja novega časa so se odražala tudi na drugih strokah. Na prvem mestu med njimi je bilo prav gotovo pravo. Med predstavniki struje naravnega prava moramo omeniti Johanna Gottliba Heineckeja. Korn je imel na zalogi več njegovih del (Heinneccii (J. G) Elementa Juris civilis secundum Ord.\ Elementa Juris Naturae & Gentium) in Justusa Henninga Bohmerja (Corups Juris Canonici, cum Appendice, indice & Notis J. H. Boehmeri). v Prav tako je prodajal celo vrsto knjig s poročja naravoslovja. Šved Tolbern Olaf Bergmann je pisal o fiziki in kemiji (Bergmanns kleinephysische und chymische Werke), Lorenz Florenz in Friederich Crell o najnovejših dosežkih na področju kemije, medtem ko sta Jugel in Clemms podala svoje poglede na fiziko oziroma matematiko (Crells (D. L.) die neuesten Entdeckungen in der Chemie, 1782; Jugels (J. G.) Physica mystica & Physica sacra sacratissima; Clemms erste Grunde der mathematischen JVissenschaften). Sistematizacijo rastlinskih in živalskih vrst, ki je obveljala do danes, je v 18. stoletju predložil švedski naravoslovec Kari Linne. Korn že v svojem prvem knjigotrškem katalogu ponujal pet njegovih temeljnih del v petindvajsetih zvezkih (Linnei (CarIs v.) vollstdndiges Natursystem; vollstandiges Pflanzensystem\ Mineralsystem\ Supplementum Plantarum system. vegetabilium; Abhandlung uber die Schddlichkeit der Insekten ). Med triinpetdesetimi deli s področja medicine so leksikoni in splošni priročniki (npr. Lexicon (medicinisches Hand=) worinn alle Krankenheiten, 157 158 Kennzeichen, Heilungsmittel, sammt Unterricht im Nothfall sein eigener Artz zu seyn, vorgetragen werden; Hausapothecke) in dela, ki so jih uporabljali zdravniki pri vsakdanji praksi. Poleg tega je na seznamu nekaj publikacij pomembnih zdravnikov iz 18. stoletja. O kirurgiji so pisali Joseph Jakob von Plenk, August Gottlieb Richter in Raphael Steidele {Plenk (J. J.) Pharmacologia chirurgica, 1782; Richter (A. G.) Abhandlung von den Bruchen; Steidele Lehrbuch der Hebammenkunst). Razvoj bolezni je obravnaval Albrecht von Haller {Hallers (H. A.) Beytrdge zur Beforderung der Geschichte und Heilung der Krankheiten, 1782). Zanimiv avtorje še nizozemski zdravnik Gerhard van Svvieten, kije v 18. stoletju delal na Dunaju in je pomembno vplival na reorganizacijo javne zdravstvene službe v Avstriji (Swieten (Gerh.) Constitutiones Epidemicae & morbi Potissimum Lugdoni Patavorum, 1782). Brali so lahko tudi o angleškem zdravstvu (Levison (G.) Beschreibung der Londonischen medicinischen Praxis, den deutschen Aerzten vorgelegt, 1782). Naprodaj je bilo več splošnih priročnikov in enciklopedij (npr. Encyclopedie (deutsche) oder allgemeines JVorterbuch aller Kunste und JVissenschaften, 1 Bande 1781-1782; Volkmanns neues geographisches Lexikon, oder alphabetisches Verzeichnifi der vornehmsten Lander, Stadte, Oerter, und Fliisse) pa tudi knjige za vsakdanjo rabo - na primer kuharice (npr. Magazin der ganzen Kochkunst bestehend in mehr als 4500 Speisen) in računice (Hizlberger (A.) Staatsrechner, oder praktische Erklarung der Rechnungskunst). Korn je prodajal veliko leposlovnih knjig, saj jih je v posebnih oddelkih z odrskimi besedili 55, med romani 122, več pa je uvrščenih tudi pod imeni avtorjev. Kupci so lahko brali antične pesnike in pisatelje (npr. Dessing(Ant.) Excerpta ex Livio, Sallustio & Caesare; Homers Iliade von neuem metrisch ubers.; Horaz JVerke; Julius Cdsar historische Nachrichten vom gallischen burgerl. u. Kriege, von JVagner ubers/, Lucians Schriften). Med modernimi ustvarjalci naj naštejemo Francoze Diderota, Condillaca, Rousseauja in Voltaira (Diderots Theater; Hausvater (der) von Diderot; Condillacs Geschichte der altern und neuem Zeiten\ Roufieau(J. J.) die neue Heloise, oder Briefe zweyer Liebenden; Aemil, oder von der Erziehung) ter Angleže Defoeja, Swifta, Miltona, J. Thompsona, H. Fiedlinga in A. Popa (Robinsons Leben und merkwurdige Begebenheiten; Miltons (J.) das widereroberte Paradies; Swifts (J.) sdmmtliche satyrische JVerke; Thompsons vier Jahrszeiten; Geschichte des Tom Johnes eines Findlings von Heinr. Fiedlings; Pope (Alex.) sdmmtliche JVerke). Pomembna so tudi dela Nemcev G. E. Lessinga, C. F. Gellerta, J. W. Goetheja, S. Gessnerja, Schillerja in Wielanda (Lefiingspoetische Schriften; Gellerts samtliche Schriften; Leiden desjungen JVerthers; Gefiners Schriften; Verschworung des Fiesko zu Genua, ein republikanisches Trauersp. von Schiller, 1783; JVieland (des Hrn.) Agathon). 159 Končno naj omenimo tudi številne potopisne knjige, ki so bile namenjene tako spoznavanju tujih dežel prek pisane besede, kot potnikom. Zbirka obsega opise skoraj vseh evropskih dežel od Grčije na jugu do Nizozemske in Škotske na severu. Brali so lahko tudi o Republiki severne Amerike, ki je tedaj združevala trinajst držav, in deželah daljnega vzhoda - o Indiji in Kitajski (npr. Reisebuch durch Amerika, nebst einen Abrifi von Nordamerika, und der Republik der 13 Staaten; Sonnerats Reise nach Ostindien und China). Poudariti moramo, da so bili številni priročniki in učne knjige izrecno namenjeni mladini in nežnejšemu spolu (npr. Anleitung zur Tugend und Rechtschaffenheit der Jugend; Raffs (G. E.) Geographie fur Kinder). Tudi nekatera leposlovna dela so bila pisana posebej za to populacijo (npr. Campe (J. H.) Theophoron, oder der erfahrne Rathgeber, fur die unerfahrne Jugend, 1780; Romanen (kleine) fur Kinder, 1782; Rdthsel (200 neue) fur junge Gesellschafter). Teološka literatura je bila povezana predvsem s katoliškim bogoslužjem. Na prodaj so bile zbirke pridig, molitveniki, priročniki in svetopisemske zgodbe (npr. Fdhler (J. G.) zweymal zwey undfunfzig, biblische Historien aus dem alten undneuen Testament). Nekaj knjig obravnava področje kanonskega prava (npr. Espen (Z. B. van) Jus ecclesiasticum in Epitome redactum ). Med zanimivimi naslovi omenimo delo o uvajanju domačega jezika v bogoslužje (Pehem Abhandlung von Einfuhrung der Volkssprache in dem offentlichen Gottesdienst). Naše dežele obravnava le pet knjig. Najpomembnejše je delo francoskega naravoslovca in zdravnika Baltazarja Hacqueta Mineralogische botanische Lustreise von dem Berge Teglou in Krain zu dem Berge Glockner in Tyrolly 1783. Na seznamu sta še dve mineraloško botanični študiji in sicer Beschreibung (historisch miner alogische) des in Kdrnthen sich befindlichen uralten Bleybergwerk, 1783 in Fragmente zur mineralogisch=und botanischen Geschichte Steyrmarks und Kdrnthen. Zanimivi sta tudi knjigi Benedikta Franza Hermanna (Herrmanns (B. F.) Beschreibung der Manipulation durch welche in Steyermark, Kdrnten ud Krain der beruhmte Brescianerstahl verfertiget wird; Herrmann (B. F.) Reisen durch Oesterreich, Steuermarkt, Kdrnthen, Krain, Italien, Tyroll, Salzburg und Bayern, 1783), opozoriti pa moramo še na knjigo o ljubljanski škofiji (Proprium sanctorum exemptae cathedralis Ecclesiae & Dioecesis Labac. unicam festis noviss.). Kot zanimivost naj omenimo še vrsto knjig, ki obravnavajo problematiko prostozidarskega gibanja (npr. Apologie des Ordens der Freymdurer). VeČ knjig s to tematiko je prodajal tudi v naslednjih letih. Zvezkov notnega gradiva je na seznamu le sedemnajst, vendar moramo med njimi opozoriti na dve Havdnovi simfoniji za veliki orkester in dve Mozartovi sonati (Hayden sei Sinfonie a grand Orchestra; Mozart, Deux 160 Sonates a quatre mains sur un Clavecin ou Piano forte). Kupili pa so lahko tudi pesmarico prostzidarjev (Liederbuch (vollstandiges) der Freymaurer). Že leta 1783 je imel Korn naprodaj tudi različne časopise {Journal fiir die Gartenkunst; Das Comptoirblatt, oder die kaufmannisch politische Zeitung; Magazin (neues) schwedisches enthaltend kleine Abhandlungen, welche in die Natur und Haushaltungswissenschaft einschlagen; Spiegel (der) ein periodisches Blatt). Posebej zanimiva so glasila namenjena mladini {Beaumonts Magazin fur Kinder, junge Leute und Frauenzimmer; Fur deutsche Mddgen, eine JVochenschrift, 1782). Med zanimivimi priročniki omenimo še knjigo o barvah in barvanju {Fdrbe= und Blaichbuch (vollstandiges) zu mehrern Unterricht, Nutzen und Gebrauch fur Fabrikanten und Fdrber, 3 Bande). 22.4. Katalog iz leta 1785 Erste Fortsezung des Verzeichnis von meistentheils neuen Buchern, die um die billigsten Preisen bey JVilhelm Heinrich Korn, Buchhandler in Laibach, im Hummlischen Hause Nro. 180 zu haben sind. Laibach, bey Johann Friedrich Eger, 1785 (NMS sig. 8282/2). Leta 1785 je Viljem Henrik Korn izdal prvo nadaljevanje k svojemu knjigotrškemu katalogu iz leta 1783. Knjižica obsega 62 strani. Princip ureditve kataloga je enak. Dela so razvrščena po abecedi avtorjev oziroma po naslovih, vmes pa je več pododdelkov. Tako so v dodatku teološke {Anhang: Von Theologischen Buchern, str. 56-62) in francoske knjige {Livres Francois, str. 62). V glavnem seznamu je deset pododdelkov {Chymica und Alchymica; Comodien; Erziehungs=Bucher; Gartenbiicher; Kriegsbiicher; Leben Begebenheiten, und Geschichte', Lexica; Medicinisch. und chirurgische Biicher; Musikalien; Reifien). Seznam obsega 777 knjig in sicer je 695 naslovov v glavnem delu, medtem ko je v dodatku 73 teoloških in 9 francoskih knjig. Glede na to, daje katalog iz leta 1785 le dopolnilo k prvemu seznamu, število knjig, ki jih je imel Korn na zalogi najbrž ni padlo, ampak je naraslo. Kje so bila dela natisnjena, vemo le za 153 knjig. Največ jih je prišlo z Dunaja (28), sledijo Berlin (20), Augsburg in Leipzig (po 15), Miinchen (9), Frankfurt (8) ter Nurnberg (6). Med petintridesetimi kraji izdaje sta tudi Celje in Gradec. Letnico izida imamo vpisano le za 120 knjig. Največ (43), jih je izšlo v letu, ko je bil natisnjen katalog (1785), nato pa število upada, kot se odmikajo leta. Z letnico 1784 je označenih 38 knjig, 1783 le še 9, 1782 jih je sedem, 1781 pet, 1780 sedem, pred tem pa enajst. Z letnicami izida je bila torej v knjigotrškem katalogu poudarjena predvsem aktualnost gradiva. 161 Korn je prodajal večinoma nemške knjige. Poleg teh najdemo v seznamu tudi 52 latinskih del, katerimi je kar tretjina teoloških. Povečalo seje število francoskih knjig (17). Med njimi so bila poleg slovnic in slovarjev tudi leposlovna in zgodovinska dela. Italijanskih knjig je le pet in sicer slovarji in muzikalije. V knjigah najdemo tudi angleščino, grščino in celo ruščino {Rodde (J.) deutsch= rufiisches W6rterbuch). Slovenski knjigi sta bili dve in sicer slovensko-nemški slovar (JVorterbuch, krainerischer, und deutscher Sprache) in prevod Svetega pisma. SI. 38. Kornov knjigotrški katalog iz leta 1785. 162 Razlika med Kornovim seznamom iz leta 1783 in njegovim prvim dopolnilom iz leta 1785 nam najbolje pokaže knjigarnarjeve težnje. Če namreč predpostavljamo, da seje s prvim seznamom kupcem šele predstavil, potem bi moral biti drugi vsaj delno tudi že odraz povpraševanja okolja. Daje Korn je v Ljubljani verjetno naletel na ljudi, ki so se za knjige zelo zanimali, je moč razbrati iz njegove ponudbe, saj je prodajal med drugim Bretschneiderjev Catalogus Rariorum Librorum quos venum exponit (Pest 1781). Druga večja skupina bralcev, za katero je nabavljal knjige, so bili mladi. Zanje je imel naprodaj prirejene splošne priročnike ter učbenike (npr. Encyclopddie (deutsche) oder allgemeines Real= Worterbuch aller Kunste und JVissenschaften; Ostenvalds (F.) historische Erdbeschreibung zum Nuzen deutscher Jugend, nebst Anfangsgrunde dieser JVissenschaft fur j unge Kinder, StraBburg 1785; Resewitz (Fr. G.) Regelnfurjunge Leute vom gesitteten Stande bey ihrem Eintritt in die Welt, Berlin 1785) pa tudi knjige navodil za študij na univerzah (npr. Abris (kurzer) der Universitatsstudien fur junge Studirende, 1785; Cunradi (J. G.) Anleitung zum Studium der Technologie, oder Beschreibung verschiedener Kunste und Handwerke). Povečalo seje tudi število medicinskih knjig. Med 92 naslovi je sedem del Josepha Jakoba Plenka (npr. Toxicologia seu doctrina de venenis & antidotis, Vienae 1785), dve leti prej sta bili na seznamu le dve. Večje tudi splošnih priročnikov za razna področja zdravilstva (npr. Alansons (E.) praktische Bemerkungen uber die Amputation, nebst Hm. H. Parks Nachricht von einer neuen Methode einige Krankenheiten des Kni= und Elenbogengelenks zu behandlen, Gotha 1785; JVeiz (Fr. Aug.) Neue Lekture fur deutsche JVunddrtze in Auszugen aus Dissertationen und Anzeigen neuer Bucher, Leipzig 1785; Ziickerts (J. Fr.) Medicinisches Tischbuch, oder Cur, und Prdservation der Krankheiten durch didtetische Mittel, Berlin 1785). Enako lahko zapišemo za ostala naravoslovna področja. Na primer Linnejevih del je bilo kar devet, poleg petih iz leta 1783 še štiri nova (Species Plantarum; Genera Plantarum; Classes Plantarum; Amoenitates Academicae). Med sodobnimi misleci dobimo nova imena - npr. Montesquieja in Zellerja (Montesquieu (von) JVerk vom Geist der Gesetze; Zeilleri Institutiones Logicae). Novo je Voltairovo delo Privatleben des Konigs von Preufien, ki je izšlo v nemščini leta 1784. Omeniti moramo tudi študijo o sodobni filozofiji, ki jo je napisal Zabuesnigg Nachrichetn von dem Leben, und Schriften des Hm. von Voltaire, und der neu Philosophen unserer Zeiten. Med literarnimi deli je cela vrsta odrskih besedil. Kupili so lahko zbirko Shakespearovih dram v triindvajsetih zvezkih ali posamezna dela {Shackespears sdmmtliche Schauspiele; npr. Macbeth; Romeo, undJulie). Brali so lahko Ciceronova dela (Cicero Abhandlung uber die menschlichen Pflichten von Garve ubersetzt) in zbirko povesti Tisoč in ena noč (Nacht (1001.) arabische 163 Erzdhlungen). V dodatku s francoskimi publikacijami je knjiga Etienna Bonota de Condilaca Cours d'Etudepour Vlnstruction du Prince de Parme. Našim krajem je posvečenih precej več del, kot smo jih našli v prvem popisu. Poleg novih knjig, ki jih je v zadnjih letih objavil Baltazar Hacquet (Orgyographia carniolica, oderphysikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain; physikal= politische Reise aus den Dinarischen durch die Julischen, Carnischen, rhdthischen in die norischen Alpen), pa del Herrmanna, ki smo jih srečali že v prvem seznamu, moramo opozoriti predvsem na štiri. Med Biblijami ima ena pripis "in krainischer Sprache". To je bil lahko le Japelj Kumerdejev prevod Svetega pisma, kije izšel v Ljubljani 1784. leta. Teže je razvozlati, kateri slovarje bil naprodaj, saj imamo zapisano JVorterbuch, krainischer, und deutscher Sprache. Je to Pohlinovo Tu malu besedische treh eno jezikov ali Gutsmanova slovnica? Prav tako je zanimivo delo Mayr, Geschichte der Kdrntner und Merkwurdigkeiten ihrer heutigen Provinz (Cilly, 1785). Ne le vsebina, tudi kraj izdaje je zanimiv, saj je to eno najzgodnejših del, ki so izšla v tem kraju.5 9 Korn je že leta 1785 uvrstil v svoj prodajni katalog Instanzkaledner fur Steyermark, Kdrnten, und Krain, fur 1785. Preprostemu ljudstvu pa je bila namenjena pratika - Calender fur s Volk. Najbrž so bili v knjigi o tobaku zanimivi podatki tudi za Kranjce (Tabackpachtung in den bsterr. Ldndern von 1670. bis 1783). 22.5. Katalog iz leta 1787 Zweyte Fortsezung des Verzeichnifi von meistentheils neuen Buchern, die um die billigsten Preisen bey Wilhelm Heinrich Korn, Buchhdndler in Laibach, im Hummlischen Hause Nro. 180. zu haben sind. Laibach bey Johann Friederich Eger 1787 (NMS sig. 8282/3). Kornov knjigotrški katalog za leto 1787 obsega 40 strani. Ponujal je 457 različnih, pretežno nemških del, naprodaj pa je bilo tudi 27 latinskih in 16 francoskih knjig. V italijanščini, angleščini, toskanščini in grščini so le slovarji in slovnice. Med slovanskimi jeziki imamo poleg ruščine prvič tudi učbenik češčine (Tham (K. J.) kurtgefafite bohmiseh. Sprachlehre, nebst bohmiseh, deutsch, franzosisehen Gesprdchen, Prag). Se vedno sta bila naprodaj ista dva slovenska naslova (slovensko-nemški slovar in Sveto pismo), le daje leta 1787 izšel tudi že drugi del novega prevoda Biblije. 508 Knjiga v prodajnem kataogu nima vpisane cene. Tako obstaja še tretja možnost, morda najbolj verjetna, da naj bi bil to oglas za Gutsmanov slovar (Deutsch-windisches Worterbuch, 1789), ki pa ni izšel pravočasno, zato vpis ni popoln. 509 Marijan Smolik, Dvestoletnica celjskega tiskarja Jenka, Celjski zbornik 1990, 121 ss. 164 Avtorji oziroma naslovi so v katalogu urejeni po abecedi. V glavnem seznamu so dela združena po tematiki v petih pododdelkih: Kriegsbucher; Leben und Begebenheiten; Lexica; Medicinische Bucher; Reisen. Največ, kar 55 je medicinskih knjig. Dodatek ima dva dela in sicer Von Theologischen Buchern (45 naslovov) in Livres Francois (12 naslovov). Le za 74 del je Korn v seznamu vpisal, kdaj so izšla. Dve sta povsem novi, torej iz leta 1787, največ (25) jih je bilo natisnjenih leto porej, nato pa število zopet upada: leta 1785 jih je še dvanajst, 1784 trinajst, 1783 le še šest. Zanimivi so tudi podatki o krajih izdaj. Žal imamo ta podatek znan le za 93 knjig. V Ljubljano so jih pripeljali kar iz osemindvajsetih različnih krajev. Največje bilo natisnjenih v Leipzigu (15), sledi Dunaj (12) in nato Berlin, Frankfurt ter Nurnberg (po 7). SI. 39. Kornov knjigotrški katalog iz leta 1787. 165 Večina pomembnih avtorjev, ki smo jih omenjali že v analizi starejših katalogov, se pojavi tudi v seznamu iz leta 1787. Seveda pa je bilo naprodaj precej novih del. Med leposlovjem so prvič ponujali predelavo Cervantesovega romana Don Quihota (Steiner (M. N.) Erscheinung und Bekehrung des Don Quichott dela Mancha), zanimivi pa so tudi najnovejši priročniki za razna področja. Med njimi velja omeniti otrokom namenjeno delo Naturgeschichte der vornehmsten Saugthiere, ein Lesebuchfur Kinder von einem Kinderfreunde mit Karten (izšlo 1786 v Wroclawu) in obsežna leksikona o zgodovini in trgovini (Neues historisches Handlexicon, oder kurzgefafite historische Nachrichten beriihmter Mdnner, besonders neuer Zeiten\ Ricards (Sam.) Handbuch der Kaufleute oder allgemeine Uebersicht, und Beschreibung den Handels der vornehmsten europaischen Staaten, nebst Nachrichten von ihren naturlichen Produkten, Manufakturen und Fabriken). Naprodaj pa so bili učbeniki za razna področja. Ob knjigah seje bilo moč seznaniti z osnovami risanja (Zeichenbuch fiir Anfdnger der Zeichenkunst, Lienz), za učenje tujih jezikov pa so prodajali poleg slovarjev in slovnic tudi berila za začetnike (npr. Tales ofOssian, ein Lesebuchfur Anfdnger im Englischen, Nurnberg, 1784). Brali so lahko o novih računskih strojih in njihovi uporabnosti (Mullers (J. Hm.) Beschreibung seiner neu erfundenen Rechenmaschine, nach ihrer Gestah, ihrem Gebrauch, und Nutzen, Frankfurt, 1786). Med deli, ki so vezana na naše kraje, se prvič pojavi ime idrijskega naravoslovca Giovannija Scopolija. Korn je imel naprodaj njegovo delo Anfangsgrunde der Chemie. Čisto sveža je bila tudi nova izdaja Jos. Karla Kindermanna Historischer und Geographischer Abrifi des Herzogthums Steyermark, 3te ganz umgeanderte Auflage mit 1 Karte (Gratz 1787). V seznamu sta še dva opisa Štajerske ( Cdsars (Julius) Beschreibung des Herzogthums Steyermarkt in Cdsars (Julius) Beschreibung des Staat= und Kirchengeschichte des Herzogthums Steyermark). 22.6. Katalog iz leta 1788 Fortsezung des Verzeichnis von meistentheils neuen Buchern, die um die billigsten Preisen bey JVilhelm Heinrich Korn, Buchhdndler in Laibach, im Hummlischen Hause Nro. 180. zu haben sind. Laibach, bey Johann Friedrich Eger, 1788 (NMS sig. 8282/4). Leta 1788 je bil natisnjen nov popis Kornove zaloge, v njem je predstavljenih le 372 del. Samo pri sedemnajstih je zabeležena letnica izdaje -tri so izšla leta 1785, šest 1786, dve 1787 in eno 1788. Tudi kraji izida so 166 zabeleženi le pri desetini knjig, med njimi jih je največ prišlo z Dunaja (9), med ostalimi enaindvajsetimi mesti pa je tudi Ljubljana. Sl. 40. Kornov knjigotrški katalog iz leta 1788. Seznam ima dva dela. V glavnem so knjige razvrščene po abecedi, vmes pa so pododdelki (Erziehungsbucher; Grammatik; Lebensbeschreibungen und Begebenheiten; Lexica\ Medicinische Bucher). Dodatek je razdeljen na dva dela, prvi je po vsebini neenoten, najbrž so to knjige, ki jih je Korn dobil naknadno in jih zato ni vključil v glavni seznam. Drugi del so fancoske knjige; seznam Livres Francois obsega 40 naslovov, kar je precej več kot v preteklih letih. Tako seje spremenila tudi jezikovna stuktura prodajanih knjig: največje nemških, na drugem mestu so dela pisana v francoščini in šele na tretjem mestu 167 so latinski teksti. Nekaj je tudi italijanskih, angleških in drugih publikacij, najdemo pa celo pripombo, daje bil izvirnik napisan v sanskrtu (Dya - Na -Sore oder die wandrer, eine Geschichte aus dem Samskritt ubersetzi). Leta 1788 so lahko pri Kornu kupili izvirne izdaje Voltaira, La Fontaina in Rousseauja (Oeuvres de Voltaire; Fables Choisies pr. Mr. Fontaine avec la Vie dEsope; Rousseau Emile ou de lEducation). V francoščini je bilo poleg leposlovja tudi nekaj razprav o zgodovini, ekonomiji in zbirka predlog za trgovska pisma (npr. Histoire philosophique &politique des Etablissements & du Commerce de Europeens dans les deux Indes avec Fig. relie.; Donadoni italidnische franzosische und deutsche Kaufmannsbriefe). Naprodaj so bili novi priročniki za učitelje (Billaumepraktische Logik furjunge Leute, die nicht studiren wollen; praktisches Handbuchfur Lehrer in Burger und Landschulen). Korn je imel na zalogi tudi eno najnovejših del o astronomiji (Fergusons die Astronomie nach Newtons Grundsdtzen nebst einem Anhange von Gebrauch der Erd= und Himmelskugel). Z našimi kraji je povezanih precej knjig. Nekatere, med njimi slovenski prevod Svetega pisma in knjigo naravoslovca Baltazarja Hacqueta o Kranjski in Herrmanna o Štajerski, so bile naprodaj že v prejšnjih letih. Novo pa je Scopolijevo delo Fundamenta Botanica praelectiones Publicis accomodata (Viennae 1786) in knjiga bizantinskega zgodovinarja Jordana (Jordan, de Originibus Slavicis opus chronologico-historicum). Podatki o naših deželah pa so bili vključeni tudi v splošen opis Avstrije (Herrmanns Abrifi der physikalischen Beschaffenheit der osterreichischen Staaten und des gegenwdrtigen Zustands der Landwirthschaft, Gewerbe, Manufakturen). Korn je že leta 1788 prodajal Linhartovo temeljno delo o slovenski zgodovini Versuch einer Geschichte von Krain, und der ubrigen sudlichen Slaven Oesterreichs lte Band von den ersten Spuren einer Bevolkerung im Lande bis zur ersten Anpflanzung der Krainerischen Slaven mit L grossen Charte, und 2. kleinern Kupfern. Laibach, 1788. Delo je izšlo sicer v dveh izdajah. Prvič v Linhartovi samozaložbi leta 1788 in drugič z nekoliko spremenjenim naslovom pri knjigarnarju Kornu. Kot je razvidno iz predloženega seznama, pa je bilo moč kupiti tudi prvo izdajo pri tem podjetniku. 22.7. Katalog iz leta 1789 Verzeichnifi derjenigen neuen Buchern, welche bei JVilhelm Heinrich Korn Buchhdndler in Laibach nebst vielen andern, aus allen Theilen der JVissenschaften, zu haben sind. 1789 (NMS sig. 8282/5). 510 Bogo Grafenauer, Uredniške opombe in napotki. - V: A. Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije 1 in 2 (1981), str. 302. SI. 41. Kornov knjigotrški katalog iz leta 1789. Leta 1789 je Korn izdal nov popis zaloge. Na dvaindvajsetih straneh je predstavil 437 naslovov. Dela so razvrščena po abecedi, vmes pa je več pododdelkov. Tako so združene knjige za razna področja, največ (47) jih je obravnavalo medicinska vprašanja (Medicinisch und chirurgische Biicher). Bibliografski opisi so slabi, saj imamo le pri desetih knjigah označen kraj in letnico izida. Dela so bila pisana večinoma v nemščini, petnajst je latinskih, po šest pa francoskih oziroma italijanskih. Zanimiva je zbirka stotih povesti v 168 169 nemščini, italijanščini in francoščini, kije bila verjetno tudi jezikovni učbenik (Fabeln 100 auserlesene in tetsch= italidnisch= u. franzosischer Sprache). Naj opozorimo le na dva naslova, ki kažeta na širino Kornove knjigotrške ponudbe. Prodajal je bogato ilustrirano knjigo z najnovejšo moško in žensko modo {Modetrachten (neueste) fur Herrn und Frauenzimmer I. Samml. mit 24 illum. K.). O najnovejših revolucionarnih dogodkih v Parizu pa so lahko brali v publikaciji Tagebuch vollstdndiges der merkmurdigsten Begebenheiten und Revolutionen in Pariš nebst einem Kupfer die Zerstorung der Bastille. Problematiko naših krajev so obravnavale le tri knjige. Poleg Hacquetove Oryctographije Carniolice in Linhartovega dela o zgodovini Kranjske je na seznamu tokrat prvič delo o zgodovini protestantizma v avstrijskih deželah (JValdau Geschichte der Protestanten Oesterreich Steiermark, Kdrnten, und Krain 2 Th.). 22.8. Nedatiran katalog (1790 ?) Verzeichnifi grofitentheils neuer Bucher so beim Buchhdndler Kom in Laibach zu haben sein. Laibach, gedrukt mit Merkischen Schriften (NMS sig. 8282/6). Naslednji Kornov popis obsega 48 numeriranih strani. Publikacija sicer nima letnice izida, vendar pa lahko na osnovi datumov izida, ki so pripisani pri desetih knjigah, določimo termin ante quem non (1790). To je najobsežnejši Kornov knjigotrški prospekt, saj je v njem nanizanih 870 naslovov. Urejen je podobno kot ostali katalogi, torej po abecedi, vmes pa so še tematski pododdelki. Prvič so izdvojene tudi knjige o gradbeništvu in pravu {Baubiicher, Juristische Bucher), na koncu seznama pa so dodane še verske publikacije (Geistliche Bucher). Prodajali so predvsem nemške knjige, v latinščini je bilo le nekaj medicinskih del in leksikonov. Več slovarjev, slovnic in priročnikov je bilo mogoče kupiti za francoski, italijanski in celo holandski jezik (Mullers Anleitung zur holldndis. Sprache nebst einem kleinen JVorterbuch). Nekaj publikacij je povezanih z našimi kraji. Omenimo naj le tiste, kijih doslej nismo zasledili. Za dvajset goldinarjev je bilo moč kupiti Valvasorjevo delo v štirih zvezkih Topographisch-historische Beschreibung des Herzogthums Krain (Slava Vojvodine Kranjske). Naprodaj so bila tudi Gruberjeva Pisma s Kranjske (Grubers Briefe aus Krain) in delo Franca Antona Steinberga o Cirkniškem jezeru (Steinbergs, grundliche Nachricht von dem in Innerkrain gelegenen Zirknitzersee). Prvič je v seznam vključena knjiga o babištvu, ki jo je napisal ljubljanski zdravnik Anton Makovic. Korn je priročnik prodajal v nemščini in slovenščini (Makoviz, Unterricht fur Hebammen. deutsch und krainisch). SI. 42. Kornov knjigotrški katalog iz leta 1790 (?). 22.9. Katalog iz leta 1797 Verzeichnifi meistens Neuer Bucher, die bei Wilhelm Heinrich Kom Buchhdndler in Laibach um beigesezte Preise zu haben sind. Laibach, gedruckt beiJohann Friedrich Eger. 1797 (NUK sig. 23689). 170 171 Zadnji obsežni Kornov katalog je izšel leta 1797. Seznam obsega 36 strani, na katerih je predstavljenih 493 del. Princip ureditve naslovov je podoben kot pri prejšnjih, v seznamu so po tematiki združene knjige v pododdelkih. Najobsežnejša prinašata naslove s področja izobraževanja in medicine (Erziehungsbucher; Medicinische Biicher), v dodatku Livres Francois pa je predstavljenih devetinšestdeset francoskih knjig. V latinščini so bili natisnjeni le še originalni teksti antičnih avtorjev (Cicerona, Herodota, Cezarja, Ovida, Plutarha, Horaca). Med modernimi jeziki je pridobivala na pomenu francoščina. Več knjig je bilo možno kupiti v nemščini ali v francoščini (npr. Die Entdeckung von Amerika ein angenehmes niitzliches Lesehuch 3 Thle mit Landkarte; -- Das nehmliche Buch infranzosischer Sprache). Iz seznama bomo izdvojili le nekaj pomembnih naslovov. Leta 1797 so prodajali v Ljubljani zbirko Kantovih del {Kants noch nie gesammelte kleine Schriften). Potopisnih knjig je bilo precej, med njimi naj opozorim na Andersonovo knjigo o Kitajski {Andersons Geschichte der Brittischen Gesandschaft nach China in den Jahren 1792 93 94.) Na zalogi je bil nov stoletni koledar (Kalender (lOOjahrige) vom Jahr 1797. = 1900). Posebej velja omeniti učbenike, ki so obravnavali razna področja za različne stopnje izobraževanja. Abecedniki ali A B C knjige so bile ob koncu 18. stoletja ilustrirani, otroci pa naj bi se ob njih igraje učili brati (A B C. Buch (neues)fur Kinder, welche aufeine sehr leichte und angenehme Art buchstabieren und lesen lernen wollen mit illuminirten K. ; A. B. C. Spiel mit K.). Mladini so bili namenjeni tudi drugi priročniki (npr. Taschenbuch (neues) zur nutzlichen, und angenehmen Unterhaltung fur wifibegierige Mddchen, und bildende Junglinge). Del, ki bi obravnavala slovenske dežele ni na seznamu, pač pa je omenjem trojezični slovar JVorterbuch in krainerisch, deutsch und lateinischer Sprache. To je lahko le Pohlinovo delo Tu malu besebesedishe trehjesikov (1781), morda z dopolnilom Glossarium slavicum, ki je izšlo leta 1792. Med sedmimi knjigami o čebelarstvu so tudi tri Janšove publikacije (Janschapraktische Bienenpflege fur den Landmann; Janscha Lehre von der Bienenzucht mit K.; ter prevod slednje v slovenščino - das nehmliche Buch in krainer. Sprache). Na končuje še seznam francoskih knjig. Zanimivo je, da so ti zapisi bibliografsko popolnejši. Le za dve knjigi ne poznamo kraja izida in le sedem nima pripisane letnice. V glavnem delu kataloga teh podatkov praktično ni. Francoske knjige so bile natisnjene v 27 različnih mestih, največ (25) v Parizu, sledita Amsterdam (7) in London (4). Najstarejša je izšla že leta 1701, najmlajša 1791, veČina pa je bila natisnjenih v osemdesetih letih 18. stoletja. Po vsebini so francoske knjige zelo raznolike, saj so med njimi učbeniki (npr. Cours de Geographie elementairepar Ossterwald, 2 vol. Neuchatel 1787; Cours accademique de la Langue frangoisepar Vernezobre. 1 vol. Dresde 1788 ), leposlovna dela (npr. Contes de J. Bocace, 10 vol. Londres 1779; Theatre de 172 Racine, 3 vol. en 1. Lyon 1701) ter filozofske in zgodovinske razprave (npr. Esprit de Montaigne. 2 vol. Berlin 1767; Histoire des Iles francoises awc Indes, parRainal, 1 vol. Lausanne 1784; La Morale dEpicure. Pariš 1785). SL 43. Kornov knjigotrški katalog iz leta 1797. 22.10. Kornova založniška in knjigotrška dejavnost Knjigotrška ponudba Viljema Henrika Korna, ki smo jo skušali predstaviti na podlagi reklamnih katalogov, je bila zelo pestra. V njihovih naslovih je vedno poudarjal, da so popisane predvsem nove knjige, zato v seznamih stara zaloga večinoma ni omenjena. Vendar pa zasledimo kljub temu primere, ko so ista dela predstavljena v treh zaporednih katalogih, a teh je malo. Vsebinska analiza zalog Kornove knjigarne je pokazala, daje ponujal dela, ki so sledila najnovejšim filozofskim in naravoslovnim tokovom. V vseh seznamih je med pododdelki s strokovno literaturo najštevilnejši tisti z medicinskimi knjigami. Kornova knjigarna je bila očitno za to stroko specializirana, ne nazadnje je bil njen lastnik tudi založnik nekaterih medicinskih publikacij. Veliko je bilo na seznamih učbenikov, ki so bili namenjeni otrokom, mladini in ženskam. Nekateri so spodbujali samoizobraževanje, druge pa so uporabljali pri šolskem delu. Pri Kornu so lahko kupovali tudi dela najpomembnejših pesnikov in pisateljev 18. stoletja. Posebnost Kornove ponudbe je bila tudi francoska literatura, kar lahko povežemo z njegovim poreklom, mati je bila namreč Francozinja. Ze v prvem katalogu je ponujal tudi literaturo o prostozidarjih, v nadaljnih zvezkih pa je temu gibanju posvečenih vedno več del. Ker je Korn tesno sodeloval s knjigotržcema Ignacom Kleinmavrjem in Carlom Friederichom Walliserjem,511 ki sta bila člana lože, lahko predpostavljamo, daje bil v gibanje vključen tudi sam, ali pa je bil vsaj njegov pristaš. V Ljubljani je sodeloval z vsemi tiskarji, kar lahko razberemo iz naslovov knjigotrških katalogov. Tiskali so jih pri Kleinmavrju, Egru in Merku. Povezanost s tiskarji potrjujejo tudi oglasi v ljubljanskih časnikih. Objavljal jih je v obeh izdajah časnika Laibacher Zeitung in v Lublanskih Novizah. Na strokovnem področju je našel sodelavce med tedanjimi intelektualci, ki so se zbirali okoli Žige Zoisa, med njimi naj omenimo predvsem Valentina Vodnika, Antona Tomaža Linharta in Jerneja Kopitarja. Ohranjenih je tudi nekaj dokumentov - Kornovih računov za knjige. Iz njih lahko razberemo, daje v letih 1787 do 1792 Žigi Zoisu prodal petinštirideset knjig, med njimi tudi dve Linnejevi deli. Stike je imel tudi z družino Rudež, ki je imela v začetku 19. stoletja v lasti grad v Ribnici ter z goriškimi grofi Strassoldi. 5,1 Erich Nussbaumer, Geistiges Karnten, Klagenfurt 1956, 263 ss. 512 Zoisovi rokopisi v NMS fasc. II/2, št. 17, 38, 47, 58, 59, 62 in 100. 513 Majda Smole, Graščina Ribnica, Graščinski arhivi 4 (Ljubljana 1980) str. 68. 514 Ema Umek, Erbergi in dolski arhiv (Ljubljana 1991), 227. 173 174 Kornov ugled med knjigotržci potrjuje tudi dejstvo, daje bil za nekatere dunajske izdaje ekskluzivni prodajalec za Kranjsko. Temeljni pravni priročnik Grundliche Anleitung zu der allgemeinen Kriminalgerichtsordnung, ki ga je sestavil Joseph Leonard von Banniza, je v Ljubljani prodajal le Kom, v Celovcu Kleinmavr, na Dunaju in v Zagrebu pa Trattner.515 Isti knjigarnarji so zbirali tudi prednaročila za knjigo Tetrateuchus sive commentarius in sancta Jesu Christi Evangelia. Čeprav je v Ljubljani zadnjih dveh desetletjih 18. stoletja delovalo več knjigotržcev, sta imela najpomembnejše mesto med njimi Ignac Alojz Kleinmavr in Viljem Henrik Kom. Njuno ponudbo razmeroma dobro poznamo, zato lahko rečemo, da sta se med seboj dopolnjevala. Tako je na primer Kom prodajal Linnejeva dela o naravoslovju, Kleinmavr pa knjige njegovega nasprotnika Georgesa Louisa Leclerca de Buffona. Nekatere publikacije je bilo možno kupiti pri obeh, kar lahko razberemo iz skupnih reklamnih oglasov v C 1 n takratnem časopisju. 515 Laibacher Zeitung Merkische Nr. 102 (23. 12.) 1789. 516 Laibacher Zeitung Merkische Nr. 103 (26. 12.) 1789. 517 npr. Laibacher Zeitung Nr. 17, 1784. 23.0 ZAKLJUČEK Zgodovino knjigotrštva na Kranjskem, tu mislimo seveda na obdobje po izumu tiska, lahko razdelimo v več faz. Začetno obdobje je trajalo do sredine 16. stoletja, ko so prodajali knjige le nekateri knjigovezi. Hkrati je bil to čas, ko Slovenci v svojem jeziku še nismo imeli knjige, učena dela v latinščini in nemščini pa so uporabljali le redki izobraženi posamezniki. Predpostavljamo lahko, da so literaturo kupovali predvsem v bližnjih italijanskih in nemških univerzitetnih središčih. Odločilen korak pri vzpostavljanju knjigotrške mreže je bil narejen v drugi polovici 16. stoletja. Takrat je Kranjska dobila prvega tiskarja, ob njem pa je pričelo delovati več knjigovezov, ki so razširjali tudi pisano besedo. Poleg prodaje v mestih je bilo potrebno vzpostaviti trgovske poti do manjših naselij in zaselkov, kjer je bil interes za knjige prav tako velik. Nošenje literature od vrat v do vrat je bilo zaupano krošnjarjem. Zal je ohranjenih le nekaj poročil o njihovem delovanju in še ta niso vedno prijazno obravnala popotnih prodajalcev knjig. Skoraj vsi ljubljanski knjigovezi so imeli poleg delavnic v 17. stoletju tudi prodajalne, kjer je bilo moč kupiti razne vrste papirja, pisalne potrebščine in drobne tiskovine. Največkrat se v poročilih omenjajo navadni koledarji in koledarji za puščanje krvi. Ker v 17. stoletju na Kranjskem ni bilo nobenega papirnega mlina, so morali vzdrževati trgovske stike z obrtniki iz drugih dežel. Zelo verjetno so posameznikom na Kranjskem prav po teh poteh preskrbeli tudi zahtevnejšo literaturo. Žal primarnih virov o delovanju knjigovezov na področju knjigotrštva skoraj ni, pač pa lahko o njihovem delovanju sklepamo po ohranjenih inventarjih bibliotek. Očitno so imeli pomembno vlogo pri širjenju knjig tudi krošnjarji, ki so prihajali iz oddaljenih krajev in dežel. Omenjajo se prišleki iz Benetk, Augsburga in Nizozemske. Pomemben mejnik v razvoju kranjskega knjigotrštva je leto 1678, ko je Janez Krstnik Mayr v Ljubljani odprl podružnico svojega salzburškega podjetja. Mesto in dežela sta ponovno dobili tiskarno, ob njej pa je pričela delovati tudi knjigarna. Knjige so še vedno prodajali tudi knjigovezi, vendar pa je bil njihov doprinos k razširjanju literature poslej skromnejši. Za zgodovino knjigotrštva predstavlja letnica 1678 mejnik tudi zaradi tega, ker je bil to leto natisnjen prvi knjigotrški katalog knjig, ki so jih prodajali na Kranjskem. Ob koncu 17. stoletja dobimo torej prvi primarni vir za naša raziskovanja, iz 18. stoletja (predvsem njegove druge polovice) pa jih je ohranjenih še več. Vse do leta 1782 je bila v Ljubljani le ena tiskarna. Za Mavrji so tu tiskali knjige še Adam Friderik Reichard, njegova žena Ana Elizabeta, in Janez Jurij Heptner. Temu je sledil Janez Friderik Eger. O njihovi tiskarski dejavnosti je bilo že precej napisanega, veliko podatkov pa najdemo tudi v samih knjigah, saj 175 so bili v njih vedno navedeni založniki oziroma tiskarji. Razmeroma malo pa imamo podatkov o njihovi knjigotrški dejavnosti, čeprav vemo, da so bili isti obrtniki hkrati tudi najvidnejši trgovci s knjigami. Od začetka 18. stoletja pa vse do leta 1775, ko je začel v Ljubljani izhajati prvi tednik z reklamnimi oglasi, nimamo namreč ohranjenih primarnih virov o tej dejavnosti. Nadzor nad tiskarsko obrtjo so imeli dunajski cesarski uradniki, v njihovi pristojnosti je bila cenzura in izdajanje dovoljenj za tisk. Vse do leta 1782 seje več ljubljanskih obrtnikov brezuspešno potegovalo, da bi v mestu lahko ustanovili drugo tiskarno. Drugače je bilo s knjigarnami. Knjigovezi so prodajali papir, pisala in drobne tiskovine. Postaviti mejo, kdaj lahko govorimo o pravih knjigarnah ob njihovih delavnicah, je težko. Vsekakor pa lahko še pred prihodom salzburških Mavrjev nekatere knjigoveze, na primer Janeza Helma, že uvrstimo med knjigarnarje. Več novih knjigarn, ki so imele dobre trgovske povezave tudi s tujimi založniki, pa so imeli knjigovezi v drugi polovici 18. stoletja. Tako sta sočasno prodajala knjige Alojz Raab in Lovrenc Bernbacher. Leta 1765 je odprl knjigarno v neposredni bližini škofije Mihael Promberger. To je bil prvi 176 SI. 44. Na tabeli je označen čas delovanja ljubljanskih knjigotržcev. Povsem jasno se vidi razcvet dejavnosti v drugi poovici 18. stoletja. 177 knjigotržec, ki se ni dopolnilno ukvarjal z nobeno drugo dejavnostjo. V Ljubljani je bilo torej dovolj zanimanja za literaturo, da so lahko hkrati delovale kar štiri knjigarne, medtem ko so v osemdesetih letih kupovali knjige celo pri osmih trgovcih. Razcvet knjigotrštva v drugi polovici 18. stoletja je nedvomno odraz družbenih sprememb in kulturnih trendov na Kranjskem. 23.1. Knjigotrška ponudba Sliko o vsebini knjigotrške ponudbe smo si ustvarili na podlagi ohranjenih katalogov in časopisnih oglasov. Študij teh virov pa ni pomemben le za zgodovino knjigotrštva, ampak ima tudi širši kulturnozgodovinski pomen.518 Zato smo pri analizah kranjske knjigotrške ponudbe skušali predstaviti tako pestrost vsebine knjig kot tudi dela pomembnih avtorjev, ki so bila navedena v seznamih. Pri opredeljevanju smo si pomagali s splošnimi priročniki, za nekatera področja pa še s preglednimi študijami.519 Kaj so prodajali posamezni knjigotržci, smo sicer že opisali ob predstavitvah knjigotrških katalogov in reklamnih oglasov. Naj na koncu strnemo sliko po posameznih obdobjih. Knjigarna Janeza Krstnika Mavrja je bila leta 1678 zelo dobro založena z leposlovjem. Brali so lahko dela antičnih avtorjev, pesnikov iz 16. in 17. stoletja, na voljo pa so bili tudi priročniki za tiste, ki so se želeli sami ukvarjati s pisano besedo. Na seznamu je bilo precej historičnih in geografskih spisov. Mayr je svojo ponudbo namenil tudi strokovnjakom za različna področja. Tako je imel na zalogi številna teoretična dela za študij teologije, filozofije, naravoslovja, medicine in prava. Knjige so bile aktualne tako po letnicah izida kot tudi po tematiki. V njih so bila predstavljena vsa najnovejša dognanja juristov in zdravnikov, če omenimo le tisti dve stroki, ki sta bili najbolje pokriti. Primarnih virov o knjigotrški ponudbi na Kranjskem v prvi polovici 18. stoletja nimamo. Pač pa lahko ob institucijah, ki so bile tedaj ustanovljene, tu mislimo predvsem na Akademijo operozov, ter ob imenih pomembnih Kranjcev, ki so tedaj ustvarjali, predpostavljamo, da so nasledniki Janeza Krstnika Mavrja s svojo knjigotrško ponudbo skrbeli tudi za rast njihovih bibliotek. Da seje v tem obdobju krog odjemalcev literature močno razširil, kažeta predvsem dva 518 Ernst Weber ugotavlja, da so knjigotrški katalogi praktično še neizrabljen vir za kulturno zgodovino (WEBER 1985, 232 ss.). 519 Pravo: Thomas Olechovvski & Karin Hradlicka: Rechtsgeschichte: Materialien und Ubersichten, WUV Arbeitsbiicher JUS 8 (Wien 1999); Uwe VVesel, Geschichte des Rechts: von den Friihformen bis zum Vertrag von Maastricht (Munchen 1997) Medicina: Peter Borisov: Zgodovina medicine: poskus sinteze medicinske misli (Ljubljana 1985) Filozofija: Kari Vorlander: Zgodovina filozofije I-1II (Ljubljana 1968-1977) Glasba: Muzička enciklopedija I-II (Zagreb 19??); Dragotin Cvetko: Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem (Ljubljana 1958). Teologija: Zgodovina Cerkve 1-4 (Ljubljana 1988-1999); Zgodovina Cerkve na Slovenskem (Celje 1991). 178 dogodka. Janez Jurij Mayr je začel leta 1707 izdajati tednik JVochentliche Ordinari (und Extra-Ordinari) Zeitung, 1726 pa še slovensko pratiko. Okoli leta 1765 so v Ljubljani sočasno delovali štirje knjigarnarji. Janez Friderik Eger, kije bil hkrati tudi tiskarje prodajal šolske učbenike, drobne priložnostne tiskovine, pratike in časopise. Alojz Raab in Lovrenc Bernbacher sta zalagala in prodajala predvsem literaturo v domačem jeziku, kije bila namenjena preprostemu prebivalstvu. Imela sta tudi dobre stike z nekaterimi najpomembnejšimi dunajskimi knjigotržci iz sredine 18. stoletja. Četrto knjigarno je imel Mihael Promberger, kije prodajal publikacije, namenjene zgodovinarjem, pravnikom, zdravnikom, teologom in glasbenikom. Za preprosto ljudstvo je izdal slovenski knjigi o babištvu in veterini. Promberger je sodeloval tudi z dunajskim Trattnerjem in s knjigotržci v številnih nemških mestih, na seznamu pa je imel tudi publikacije tiskane v Benetkah. Na podlagi ohranjenih podatkov, ga moremo imeti za vodilnega kranjskega knjigarnarja vse do osemdesetih let 18. stoletja. Nove razmere so nastale leta 1782, ko si je v Ljubljani uredil knjigarno in tiskarno Ignacij Alojz Kleinmavr. Istega leta je k nam prek Celovca prišel tudi knjigotržec Viljem Henrik Korn. Na podlagi ohranjenih knjigotrških prospektov lahko sklepamo, daje bilo nekatera dela možno kupiti tako pri Kleinmavrju kot pri Kornu, vendar je bila njuna ponudba v osnovi različna. Leposlovje sta na primer prodajala oba, prav tako tudi odrska dela, a italijanske dramske tekste je imel na zalogi le Kleinmavr. Pri njem so lahko kupovali knjige s praktičnimi navodili s področja ekonomije, prava in medicine. Več teoratičnih del o tej tematiki je prodajal Korn, ki je bil bolje založen tudi s teološko literaturo. Prodajal je še notno gradivo, kot zanimivost pa lahko omenimo tudi to, daje imel v ponudbi francosko literaturo, kar je očitno povezano z njegovim francoskim poreklom. Kornova knjigarna je bila torej v osemdesetih letih 18. stoletja zelo dobro založena s strokovno literaturo, Kleinmavrjeva in Prombergerjeva s praktičnimi priročniki, medtem ko je Eger prodajal učbenike in tiskane formularje. Leta 1784 seje ljubljanskim knjigotržcem pridružil še knjigovez Andrej Klemens. Prodajal je predvsem literaturo s teolološko vsebino ter leposlovje. Ljubljana in njeno zaledje pa sta bila očitno dovolj velika, da si je lahko leta 1786 v mestu uredil tiskarno in knjigarno tudi Ignac Merk. V devetdesetih letih 18. stoletja zasledimo še ime knjigotržca Janeza Jurija Lichta. Z analizo oglasov in katalogov smo lahko ugotovili, da so bile v 17. in 18. stoletju na Kranjskem naprodaj knjige sodobnih pisateljev in pesnikov. Brali so lahko tudi vsa važnejša dela antičnih avtorjev. S pomočjo literature so sledili najnovejšim dognanjem v vseh znanostih od filozofije, prava in teologije, do zgodovine, medicine in naravoslovja. Prav tako je bilo moč v Ljubljani kupiti številne praktične priročnike. 179 23.2. Kdo je kupoval knjige? Zanimivo sije ogledati, kdo so bili kupci knjig. Iz naslovov medicinskih del lahko na primer ugotovimo, da so bila pisana za različne stopnje razumevanja problematike. Ene so bile namenjene ljudstvu, druge splošnim zdravnikom, tretje pa strokovnjakom, ki so jih zanimala najnovejša specialna dognanja. Sicer pa je bilo tudi v prodajnih katalogih velikokrat jasno označeno, katera dela so bila namenjena strokovnjakom in katere knjige so bile na voljo laikom. Že v prvem Mavrjevem katalogu sta na primer posebej omenjeni dve ciljni skupini prebivalstva, ki jima je namenil določeno literaturo. To so bili otroci oziroma mladina ter ženske (Frauenzimmerliteratur). Tudi v drugi polovici 18. stoletja teh dveh skupin bralcev niso pozabili omeniti. Predvsem mladini so namenjali čedalje več knjig, zanje so bila na primer prirejena številna klasična dela iz svetovne literature.Omenimo naj še tretjo skupino ljudi, ki jim je bila namenjena knjigotrška ponudba. To je bilo preprosto ljudstvo. Zanje so začeli tiskati pratike, nabožne tekste in učbenike. V podnaslovih knjig so se založniki pogosto obračali na bodoče bralce in s tem opredelili, komu so bila dela namenjena (npr.: s a otroke inu kmetske ludy\ s a mlade, inu stare ludy; s a hishne gospodarje inu gospodinje, tudi sa druge stanove stareh inu mladeh ludi; sa fantizhe inu dekleta gmajn ludi). V obdobju prosvetljenstva, ko postane branje vsakdanja potreba, je te literature vse več. Knjigotrška ponudba nam torej pokaže tudi izobrazbeno strukturo prebivalstva neke dežele. Delež meščanstva, plemstva in inteligence, ki je kupoval knjige, je bil na Kranjskem precej velik. 23.3. Kaj je lahko kupil Valvasor v Ljubljani? O Valvasorju, njegovih potovanjih, zbirkah in publicistični dejavnosti obstaja obsežna literatura. Pogosto se omenja tudi njegova bogata knjižnica, za katero so se v preteklosti pojavljale ocene, daje imela 10.000 knjig. To število je pretirano, kar lahko vidimo iz objave knjižničnega kataloga, v katerem je popisanih 2630 del. Valvasorje imel publikacije, ki so izšle v skoraj vseh evropskih tiskarskih središčih. Največ jih je prišlo iz Frankfurta, Amsterdama, Ntinberga, Leipziga, Augsburga, Strasbourga in Benetk. Seveda ni naš namen podroben opis in 520WEBER 1985, 240 ss. 521REISP 1983,91 ss. 522 VALVASORIANA 1995. 180 vsebinska analiza biblioteke, zanima nas predvsem to, kje je Valvasor kupoval knjige. Nedvomno je precej literature prinesel s svojih številnih potovanj. V knjižnici je imel na primer knjigotrške kataloge frankfurtskih sejmov zato je lahko knjige različnih založnikov kupil tudi ob obiskih teh prireditev. Nas pa seveda zanima predvsem to, ali je knjige kupoval tudi v Ljubljani pri Janezu Krstniku Mavrju. Primerjava popisa zagrebške Valvasoriane in Mavrjevega kataloga pokaže, da je je imel Valvasor v svoji knjižnici 53 del, ki so bila natisnjena v Augsburgu pred letom 1678, med njimi bi jih kar devet lahko kupil pri Mavrju v Ljubljani. Med knjigami natisnjenimi na Dunaju je lahko kupil v Ljubljani le dve , od matematičnih in tehniških priročnikov Gasparja Schotta, ki so izšli v Wiirzburgu, pa tri. V Ljubljani so bile Valvasorju na razpolago tudi izdaje nekaterih frankfurtskih založnikov. Tako je lahko od štirih knjig Johanna Gorlina, kijih zasledimo v Valvasoriani, lahko v Ljubljani kupil dve, med šestimi naslovi Andeae Johanna pa eno. Salzburške Mavrjeve izdaje je verjetno dobil kar v njegovi ljubljanski poslovalnici. Teh nekaj primerjav med Valvasorjevo biblioteko in Mavrjevim knjigotrškim katalogom smo nanizali predvsem zato, da pokažemo, kako kakovostna je bila ljubljanska knjigotrška ponudba ob koncu 17. stoletja. Celo baron Valvasor, bibliofil in zbiralec specialne literature, je lahko marsikaj kupil kar v Ljubljani. 23.4. Kje so knjige kupovali Smledniški? K omiki plemstva so sodile tudi biblioteke. Za Turjačane vemo, da so imeli na svojem gradu knjige že v iztekajočem se srednjem veku, v naslednjih stoletjih pa so začele zbirati knjižno blago tudi druge kranjske rodbine. Podatke o premoženju graščakov najdemo v zapuščinskih inventarjih. V njih so popisane tudi knjige, vendar velikokrat zelo sumarno, zato del po okrajšanih naslovih skorajda ni mogoče identificirati. Prvovrstni viri za rekonstrukcijo knjižnic pa so katalogi. Eden takih seznamov - Catalogus Librorum Francisci Baronis Flednigg Domini in Flednigg Cammerarij. & Consiliarij Suae Majestatis Imperatricis. & Reginae Hungariae. & Bochemiae. De Anno 1771 - 523 VALVASORIANA 1995, št. 348, 378, 379, 808, 1706, 2196, 2425, 2426, 2481. 524 VALVASORIANA 1995, št. 1756 in 2595. 525 VALVASORIANA 1995, št. 2119, 2125 in 2129. 526 VALVASORIANA 1995, št. 2139 in 2404. 527 VALVASORIANA 1995, št. 2078. 528 VALVASORIANA 1995, št. 37, 79, 190, 512, 574, 591,1074, 1075, 1664, 1870,1871, 1872, 1874, 1875, 1876, 1877, 1878 in 2219. 529ŽVANUT 1987; ŠTUHEC 1995. 181 je nastal na gradu Smlednik. Danes ga hrani knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. Ker je bil katalog, kije obsegal 428 del, že predstavljen strokovni javnosti, naj na tem povzamemo nekatere ugotovitve.530 Knjige so bile po vsebini razdeljene v enajst sklopov (luristae, Historici et Geographici, Pollitica & Cammeralia, Philosophi & Mathematici, Gramatici, Poetae, Oratores, Medici, Oeconomici, Moral, Ascetae). Študiju zgodovine in geografije je bilo namenjenih največ knjig, kar tretjina. Omenimo naj leksikone, priročnike ter dela antičnih historikov in pisateljev. Nekatere knjige so obravnavale zgodovino in geografijo posameznih evropskih dežel. Smledniški so imeli tudi dela o Kranjski, in sicer dve Schonlebnovi genealogiji, Valvasorjevo Slavo in album Topographia Ducatus Carniolae modernae. V svojo biblioteko so uvrstili tudi Steinbergovo delo o Cerkniškem jezeru in knjigo o koroški zgodovini - Annales Carinthiae. Med pravniškimi knjigami najdemo v katalogu priročnike in dela o naravnem pravu. Brali so lahko tudi o najnovejših dognanjih na področju ekonomije, medicine, filozofije in naravoslovnih ved. V omarah smledniške knjižnice so bila leposlovna dela pisateljev in pesnikov 17. in 18. stoletja. Katalog smledniške knjižnice je nastal leta 1771, ko je bil lastnik gradu Frančišek Smledniški. V obdobju med 1771 in okoli 1790 je bilo v seznam dopisanih 38 knjig. Med njimi je največ zgodovinskih knjig, nekaj pa je tudi publikacij s področja ekonomije, prava in politike. Prav za ta dokupljena dela bomo skušali ugotoviti, pri katerem ljubljanskem knjigotržcu bi jih lahko kupili. Analiza naslovov je pokazala, da so so v seznamu vsaj štirje naslovi, ki jih zasledimo tudi v prodajnih katalogih ljubljanskih knjigotržcev. 23.5. Ali so bili posredniki pri Zoisovih nakupih knjig tudi ljubljanski knjigotržci? Posebno mesto med kranjskimi bibliotekami na prelomu iz 18. v 19. stoletje pripada Zoisovi knjižnici, ki jo je lastnik s pomočjo knjižničarjev sistematično urejal in dopolnjeval več desetletij. Tako je zgradil odličen fond slavistične in domoznanske literature, pozornost pa je posvečal tudi drugim področjem, na primer naravoslovju. Za zgodovino knjigotrštva je pomembno, da so se v Zoisovem privatnem arhivu, ki ga po delih hranjijo Arhiv Republike Slovenije, Narodni muzej Slovenije in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ohranila pisma in računi knjigotržecev, ki so mu pošiljali knjige. Največ imamo ohranjenih 5JU DULAR 1986. 531 To so Voltairovo delo Histoire de Charles XII, roi de Suede, knjiga novelista in zgodovinarja Gregoria Lettija Theatro Belgico, latinsko Sveto pismo in.......Navedene knjige so prodajali Promberger, Kleinmavr in Korn. 182 naročil, računov in pogodb med Zoisom in dunajskim univerzitetnim knjigarnarjem Christanom Friederichom Wapplerjem ter njegovim naslednikom Carlom Friederichom Beckom.532 Nekatere publikacije je zanj v prestolnici kupil tudi Jernej Kopitar.533 Kot posrednika pri nakupih knjig v Italiji pa se omenjata Rafael Zelli in Andrea Tintini.534 SI. 45. Žiga Zois v svoji biblioteki (po Richter, SigmundZois, Freyherr v Edelstein (1820). Cfr. Jože Faganel, Zoisovi rokopisi: popis 1 (Ljubljana 1999). 3 Narodni muzej Slovenije Zoisiana M 2 0 60. 4 Narodni muzej Slovenije Zoisiana M 11 P 44; M 11 P 46; M 11 P 47; M 13 P 83. 183 SI. 46. Kornov račun za knjige, ki jih je pordal Zoisu leta 1789 (NMS rok. M 2065). 184 v Žiga Zois pa je trgoval tudi z ljubljanskimi knjigarnarji. Največ stikov je imel z Viljemom Henrikom Kornom. Korn mu je v osemdesetih in devetdesetih letih 18. stoletja prodal večje število naravoslovnih in historičnih del. Med njimi so tudi temeljne knjige naravoslovca Karla Linneja in Kantovi filozofski spisi. Na Andreja Klemensa pa sta se brata Žiga in Kari Zois obračala s svojimi knjigoveškimi naročili, kije bil očitno najkvalitetnejši knjigovez v zadnjem desetletju 18. stoletja. Vezal je za tedanjo Licejsko knjižnico pa tudi tako pomembne posameznike kot je bil Žiga Zois. Dejstvo, da seje Zois obračal tudi na domače trgovce s knjigami, je pomemben pokazatelj kvalitete ljubljanske knjigotrške ponudbe na prehodu med 18. in 19. stoletjem. 23.6. Kako so sredi 18. stoletja prodajali Paglovčeve knjige? V zadnjem času se vse bolj zavedamo pomembnosti dela tuhinjskega župnika Franca Mihaela Paglovca (1679-1759), ki seje v knjigah kot avtor oziroma prevajalec podpisoval le z inicialkami, zato je še vedno sporno, katera dela so res njegova. Zanesljivo avtorstvo je bilo ugotovljeno le za tri knjige, in sicer Zvesti tovariš (1742), prevod Kempčanovega dela Hoja za Kristusom (1745) in Sveta vojska (1747). Tiskali so jih, tu mislimo na prve izdaje, ljubljanski tiskarji Adam Reichard, Ana Elizabeta Reichard in Janez Jurij Heptner. S knjigotrškega vidika je zanimiva ugotovitev, da tiskarji, čeprav znani ljubljanski knjigotržci, niso bili distributerji knjig. Ohranjeno je namreč Paglovčevo naročilo, kako naj se ravna z naklado dveh njegovih del, če bi umrl naglo in brez oporoke. Leta 1749 so namreč shranili v ljubljanski semeniški knjižnici 179 izvodov prve izdaje Svete vojske (1747) in 603 izvode prevoda Kempčanovega dela Hoja za Kristusom (1745). Cena je bila določena vnaprej tako daje bilo potrebno za posamezni izvod odšteti 10 oziroma 12 krajcarjev. Prodaja je potekala tako, da so v naslednjih letih ljubljanski knjigovezi in tiskarji, ki so imeli tudi knjigarne, iz deponiranega fonda v semenišču postopoma prevzemali knjige za nadaljn0 trženje. Sveto vojsko so prodajali £ takole: leta 1749 šest izvodov, 1750 šestintrideset, 1751 dvanajst, 1752 devetindvajset, 1753 in 1755 po osemnajst, 1756 petnajst in 1757 trinajst. Izračun pokaže, da le za trideset izvodov ne vemo, kako so bili prodani. Večje bilo na zalogi Kempčanove knjige. Tudi to so prodajali kranjski knjigovezi in 535 Narodni muzej Sloveniej Zoisiana M 2 0 17; M2041;M2051;M20 68;M11P45. Kot zanimivost naj zapišemo, daje Linnejevo delo o sistematizaciji rastlinskih vrst Korn naročil prek Leipziga in to Zoisu tudi posebej zaračunal, čeprav je bila ta knjiga že v prvem prodajnem katalogu tega knjigotržca (cfr. popis za leto 1783). 536 Narodni muzej Slovenije Zoisiana M 2 0 103 in M 2 0 25. 185 knjigotržci in sicer v povprečju po dvajset izvodov letno. Dejansko je prodaja potekala postopno, saj ko je bila prva izdaja razprodana, so leta 1778 natisnili drugo. Poročil, da bi prodajali Paglovčeve knjige po župniščih praktično ni. Tako lahko rečemo, da so se na Kranjskem s knjigotrštvom praviloma ukvarjali le profesionalci. 23.7. Sklep Zgodovina knjigotrštva na Kranjskem se deli na več obdobij. Do druge polovice 16. stoletja imamo le nekaj skromnih dokazov o trgovanju s knjigami. Prvi mejnik pri vzpostavljanju knjigotrške mreže je obdobje protestantizma, ko je Kranjska dobila prvega tiskarja Janža Mandelca, ki se je ukvarjal tudi s prodajo knjig. Po zastoju knjigotrštva v prvi polovici 17. stoletja, ko je bilo širjenje knjig le domena knjigovezov, predstavlja prelomnico leto 1678. Takrat je v Ljubljani ustanovil tiskarno in ob njej knjigarno salzburški knjigotržec Janez Krstnik Mayr. Za Mavrji so v 18. stoletju vodili tedaj edino kranjsko tiskamo in knjigarno še Adam Friderik Reichard, njegova žena Ana Elizabeta, Janez Jurij Heptner in Janez Friderik Eger. Šele leta 1782 je dobil dovolenje za drugo tiskarno v Ljubljani Ignac Alojz Kleinmavr. Vsi tiskarji, ki so bili praviloma tudi knjigotržci, so do sredine 18. stoletja na tem področju ohranili vodilno vlogo. S prodajo knjig pa so se poleg njih ukvarjali še knjigovezi. V drugi polovici 18. stoletja je zaradi spremenjenih družbenih razmer knjigotrštvo na Kranjskem znova zacvetelo. V šestdesetih letih so sočasno prodajali knjige štirje knjigarnarji, dvejset let kasneje pa je bilo dovolj dela za osem trgovcev s knjigami. Med njimi velja posebej izpostaviti vlogo Mihaela Prombergerja, prvega, ki seje posvetil zgolj knjigotrštvu. V osemdesetih letih pa sta imela vodilno vlogo Viljem Henrik Korn in Ignac Alojz Kleinmavr. Primarni viri za knjigotrško ponudbo so prodajni katalogi, reklamni oglasi in prospekti. Najstarejši knjigotrški katalog je natisnil Janez Krstnik Mayr leta 1678, v 18. stoletju, zlasti v njegovi drugi polovici, pa so bile take tiskovine in reklamni oglasi že bolj pogosti. Analiza oglasov je pokazala, da so v katalogih ponujali knjige, ki so bile aktualne tako po letnicah izida kot tudi po tematiki. V njih so bila predstavljena vsa najnovejša dognanja j uri sto v, zdravnikov, naravoslovcev, zgodovinarjev in teologov, da naštejemo le glavna strokovna področja. Naprodaj je bila tudi pestra paleta leposlovnih del, od antičnih avtorjev pa vse do sodobnikov iz 17. in 18. stoletja. Dobro so bili založeni tudi s številnimi priročniki. 537 Leta 1760 so poslali 28 izvodov tudi na Koroško v Celovec. Cfr. Viktor Steska, Frančišek Mihael Paglovec, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 14, 1904, str. 75. 186 Knjigotrška ponudba je bila namenjena vsem nivojem bralstva. Tako so ponujali dela iz ozko specializiranih področij, prodajali pa so tudi splošne priročnike, in knjige za preprosto bralstvo. Primerjava med knjigotrško ponudbo in fondi bibliotek pa je pokazala, da so lahko kranjski knjigotržci s svojimi zvezami s knjigotrškimi središči po Evropi zadostili tudi taka bibliofila kot sta bila Janez Vajkard Valvasor v 17. in Žiga Zois v 18. stoletju. Zanimivo je, da se vse od prvega kataloga iz leta 1678 v oglasih posebej omenjata dve ciljni skupini in sicer ženske ter mladina. Proučevanje knjigotrštva in njegove zgodovine lahko pomembno prispevata k poznavanju kuturnega življenja prebivalstva v določenem obdobju. Na podlagi podrobnih analiz, ki smo jih opravili za Kranjsko od 17. do začetka 19. stoletja, lahko ugotovimo, da so prodajali knjige, ki so bile natisnjene v številnih evropskih deželah, od Italije, Nemčije in Francije pa vse do Anglije in Skandinavije. Tako smo na podlagi knjigotrške ponudbe ugotovili vpetost našega prostora v miselne tokove tedanje Evrope. 24.0 Bookselling in Carniola from 17* to the beginning of the 19 century The history of bookselling in central Slovenia can be divided into several phases. Until mid-16 centurv there was little evidence of the bookmarket. Only in the age of Protestantism in the second half of the 16th centurv the first printing-house in Ljubljana was established by Janž Mandelc (Joannes Mannlius), who was also a bookseller. After Mandelc had been exiled, the bookbinders remained the only booksellers during the first half of the 17 century. The turning point was the year 1678 when a certain Janez Krstnik (Joannes Baptist) Mayr came to Ljubljana from Salzburg. Here he founded a printing-house and a bookshop and later on other members of his family took over. In the 18 century the Mayrs were succeeded by the ovvners of the only printing-house and bookshop in Carniola for a long tirne Adam Friderik Reichard and his wife Ana Elizabeta and by Janez Jurij Heptner and Janez Friderik Eger. Only in 1782 Ignac Alojz Kleinmavr was given a licence for a second printing-house in Ljubljana. As a rule ali the most important booksellers until mid-18 century were printers, partly rivalled by bookbinders. The second half of the 18 century vvitnessed the prosperity of the bookselling trade as a result of cultural and social changes. There were four booksellers in Ljubljana in the 1760s and twenty years later there was enough work for eight. Among them Mihael Promberger, the first man to take up bookselling as his šole source of income, must be mentioned. In the 1780s the two most prominent booksellers were Viljem Henrik Korn and Ignac Alojz Kleinmavr. The primary source for the history of bookselling is sales catalogues and newspaper advertisements. The oldest known sales catalogue was printed by Janez Krstnik Mayr in 1678. From the 18 century, especially from the latter part of the 18 century, numerous booksellers' sales catalogues and newspaper advertisements have survived. Their analysis has shown that the books on offer were up-to-date, both according to their publication dates and to their topics. The books on šale discussed the latest achievements in law, medicine, natural sciences, humanities and theology, to mention only the main fields. As to fiction, a wide range from classical authors to the 17 and 18 century contemporary authors could be obtained. On šale were also different handbooks. Professional books on šale were intended either for the use of scientists (centering on the latest world achievements), for practical use as manuals or as adaptations for amateurs. The comparison betvveen the lists of books on šale and the contents of contemporary libraries in the country has demonstrated that the Carniolan booksellers using their connections in the bookselling centres across Europe were able meet the needs of bibliophiles such as Janez Vajkard Valvasor 187 188 in the 17th and Žiga Zois in the 18th century as well as of the less demanding book buyers. It is interesting that there are especially two target groups of potential book buyers to whom certain titles were offered and were constantly mentioned in the advertisements from the first sales catalogues in 1678 omvards, and these were women and the young public. By analysing the history of Carniolian bookseller's we got the information about the cultural and social life in the country from the invention of printing to the begining of the 19 century. 189 25.0 SKRAJŠANO CITIRANA LITERATURA AHN 1906 Ahn, Friederich, Johann Mannels deutsche Druckwerke (1575 bis 1593), Mitteilungen des Musealvereines fur Krain 19, 1906, 1 ss. BERČIČ 1968 Berčič, Branko, Tiskarstvo na Slovenskem: zgodovinski oris (Ljubljana 1968). BERČIČ 1968 a Berčič, Branko, Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts. - V: Abhandlungen uber die slowenische Reformation, Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slovvenen l(Munchen 1968) 152 ss. BERČIČ 1982 Berčič, Branko, Inkunabule. - V: Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice (Ljubljana 1982) 23 ss. BERČIČ 1991 Berčič, Branko, s. v. Knjižnica, ES 5, 1991, 153 ss. BERČIČ 1991 a Berčič, Branko, s. v. Knjižničarstvo, ES 5, 1991, 159 ss. BERČIČ 1995 Berčič, Branko, Bibliotekarska stroka in ustanove ter njihov razvoj na Slovenskem. - V: Informativni kultur ološki zbornik (Ljubljana 1995) 99 ss. BIRCHER1995 Bircher, Martin, The "Splendid librarv" of the counts of Auersperg in Ljubljana. - V: The German book 1450-1750 (London 1995) 285 ss. BORSA 1979 Borsa, Gedeon, Der Drucker und Buchhandler Joannes Manlius im Dienste der Siidslawen, Studia Slavica Hungarica 25, 1979, 63 ss. BUČAR 1911 Bučar, Franjo, O nakladama nekih slovenskih protestantskih knjiga, Carniola n.v. 2, 1911, 286 ss. CAVALLO&HILD1997 Cavallo, Giulielmo & Friederich Hild, s. v. Buch. - V: Der Neue Pauly Encyklopadie der Antike 2 (Stuttgart, Weimar 1997) 809 ss. DIMITZ 1874 Dimitz, August, Geschichte Krains I (Laibach 1874). DIMITZ 1875 Dimitz, August, Geschichte Krains II-III (Laibach 1875). DOLAR 1993 Dolar, Jaro, Knjižnica frančiškanskega samostana v Kamniku. - V: 500 let frančiškanov v Kamniku (Kamnik 1993) 45 ss. 190 DULAR 1986 Dular, Anja, Knjižnica gradu Smlednik po katalogu iz leta 1771, Kronika 34, 1986, 15 ss. DULAR 1989 Dular, Anja, Kornova knjigarna v hiši številka 180 v Ljubljani v času od 1783-1790. - V: Slovenci v letu 1789 (Ljubljana 1989) 115 ss. DULAR 1998 Dular, Anja, Iz zgodovine tiskarskih privilegijev. Ob privilegiju cesarja Leopolda za Valvasorjevo delo Theatrum mortis humanae, Zgodovinski časopis 52, 1998, 21 ss. DURSTMULLER 1982 Durstmuller, Anton, 500 Jahre Druck in Osterreich 1: 1482 bis 1848 (Wien 1982). EISENHARDT 1970 Eisenhardt, Ulrich, Die kaiserliche Aufsicht iiber Buchdruck, Buchhandel und Presse im Heiligen Romischen Reich Deutscher Nation (1496-1806), Studien und Quellen zur Geschichte des Deutschen Verfassungsrechts 3 (Karlsruhe 1970). EMERŠIČ 1993 Emeršič, Jakob, Leto 1793 - začetek ptujskega tiskarstva in knjižničarstva. - V: Littera scripta manet (Ptuj 1993) 8 ss. EMERŠIČ 1993 a Emeršič, Jakob, Med Schutzom in ptujsko čitalnico. - V: Littera scripta manet (Ptuj 1993) 14 ss. FONTAINE 1996 Fontaine, Laurence, History ofpedlars in Europe (Cambridge 1996). GLAVAN 1994 Glavan, Mihael, Dalmatinova Biblija in Slovenci (Ljubljana 1994). GOLOB 1992 Golob, Nataša, Uvod k umetnostnozgodovinski metodi datacije srednjeveških iluminiranih rokopisov: Gesta Friderici, Zgodovinski časopis 46, 1992, 151 ss. GOLOB 1994 Golob, Nataša, Srednjeveški kodeksi iz Stične, Monumenta Slovenica 4 (Ljubljana 1994). GRAFF 1993 Graff, Theodor, Biblographia JVidmanstadiana 1586-1805 (Graz 1993). GRDINA 1995 Igor Grdina, Starejša slovenska nabožna književnost (Ljubljana 1995). 191 GROSSHAUPT 1991 Grofthaupt, Walter, Kaufleute, Waren, Geldhandel und Nachrichteniibermittlung in der Neuzeit. - V: Brucke zwischen Volkern - zur Geschichte der Frankfurter Messe I (Frankfurt 1991) 219 ss. GSPAN 1956 Gspan, Alfonz, Razsvetljenstvo. - V: Zgodovina slovenskega slovstva I (Ljubljana 1956) 329 ss. GSPAN & BADALIČ 1957 Gspan, Alfonz & Josip Badalič, Inkunabule v Sloveniji, Dela 2. raz. SAZU 10 (Ljubljana 1957). HARTMAN 1992 Hartman, Bruno, Knjige in knjižnice v Mariboru do marčne revolucije 1848. leta, Časopis za zgodovino in norodopisje 63, 1992, 188 ss. KIDRIČ 1929-38 Kirdič, France, Zgodovina slovenskega slovestva od začetkov do marčne revolucije (Ljubljana 1929-38). KLEBERG 1977 Kleberg, Tonnes, Commercio librario ed editoria nel mondo antico. - V: Libri, editori epubblico nel mondo antico, Universale Laterza 315, 2.ed. (Bari 1977) 25 ss. KOLAR 1998 Kolar, Bogdan, Prenovitveno delo škofa Tomaža Hrena s pomočjo sinod. - V: Hrenov simpozij v Rimu, Simpoziji v Rimu 15 (Celje 1998) 161 ss. KRIEG 1953 Krieg, Walter, Materialien zu einer Entwicklungsgeschichte der Bucher- Preise und des Autoren-Honorars vom 15. bis zum 20. Jahrhundert (Wien, Bad Bocklet, Zurich 1953). LANG 1972 Lang, Helmut W., Die Buchdrucker des 15. bis 17. Jahrhunderts in Osterreich, Bibliotheca bibliographica Aureliana 42 (Baden-Baden 1972). LAVRIČ 1988 Lavrič, Ana, Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti, Dela 1. raz. SAZU 32 (Ljubljana 1988). LIEGL 1993 Liegl, Eva, Der Klagenfurter Buchhandel im 17. und 18. Jahrhundert (Wien 1993). LOTSCHAK 1973 Lotschak, Johanna, Geschichte des osterreichischen Buchhandels: unter besonderer Berucksichtigung von Wien (Graz 1973). 192 MATL 1940 Mati, Josef, Steierisch-sudslawische Beziehungen im fruhen steierischen Buchwesen, Deutsche Ar chiv fur Landes-und Volksforschung 4, H.3/4, 1940, 425 ss. MLINARIC 1982 Mlinaric, Jože, Odnos kartuzijanov do knjige in naše slovenske kartuzije, Knjižnica 26, 1982, 23 ss. MILNARIČ 1982 a Mlinaric, Jože, Kartuzia Pleterje 1403-1595 (Pleterje 1982). MLINARIC 1987 Mlinaric, Jože, Kostanjeviška opatija 1234-1786 (Kostanjevica 1987). MLINARIC 1988 Mlinaric, Jože, Samostani starejših redov (Benediktinci, kartuzijani in cistercijani) na Slovenskem in knjiga. - V: 18. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci (Maribor 1988) 73 ss. MLINARIC 1991 Mlinaric, Jože, Kartuzija Ziče in Jurklošter (Maribor 1991). MLINARIC 1995 Mlinaric, Jože, Stiska opatija 1136-1784 (Novo mesto 1995). MLINARIC 1995 a Mlinaric, Jože, Odnos cistercijanov ter menihov stiškega in kostanj eviškega samostana do pisane besede, Živa antika 45, 1995, 223 ss. MLINARIC 1996 Mlinaric, Jože, Kartuzija Bistra od 1255 do 1782, Vrhniški razgledi 1, 1996, 111 ss. MLINARIC 1996 a Mlinaric, Jože, Izobraževanje in izobrazba pri cistercijanih s poudarkom na stiski in kostanjeviški opatiji. - V:Grafenauerjev zbornik (Ljubljana 1996) 257 ss. MLINARIC 1997 Mlinaric, Jože, Marenberški dominikanski samostan (Celje 1997). NEWOLE 1954 Newole, Kari Ernst, Die Offizin Kleinmavr in Klagenfurt bis zur Griindung der Zeitschrift "Carinthia", Carinthia 1144, 1954, 417 ss. NEWOLE 1956 Newole, Kari Ernst, Die Offizin Kleinmavr in Klagenfurt seit der Griindung der Zeitschrift "Carinthia", Carinthia 1146, 1956, 295 ss. NUSSBAUMER 1956 Nussbaumer, Erich, Geistiges Karnten (Klagenfurt 1956). PAISEY1988 Paisev, David, Deutsche Buchdrucker, Buchhdndler und Verlager 1701- 1750, Beitrage zum Buch- und Bibliothekswesen 26 (Wiesbaden 1988). 193 PAISEY 1994 Paisev, David, Catalogue of books printed in the German-speaking countries and of German books printed in other countries from 1601 to 1700 now in The British Library (London 1994). PEARSON 1994 Pearson, David, Provenance research in book history: a handbook (London 1994). PESANDO 1994 Pesando, Fabrizio, Libri e biblioteche, Vita e costumi dei Romani antichi 17 (Roma 1994). PETRIČ 1998 Petrič, Franci, Življenska pot Tomaža Hrena (1560-1630). - V: Hrenov J simpozij v Rimu, Simpoziji v Rimu 15 (Celje 1998) 77 ss. PIVEC-STELE 1971 Pivec-Stele, Melita, Srednjeveške knjižnice v Sloveniji, Knjižnica 15, 1971, 87 ss. RADICS 1881 Radics, Peter, Geschichte des deutschen Buchhandels in Krain, Archivfur Geschichte des deutschen Buchhandels 6, 1881, 72 ss. REISP 1962 Reisp, Branko, Mavrjev Catalogus librorum, prvi v Ljubljani tiskani knjižni katalog, spet v evidenci, Kronika 10, 1962, 59 ss. REISP 1966 Reisp, Branko, Prvi v Ljubljani izdani knjigotrški katalog. - V: Joannes Baptista Mayr, Catalogus librorum qui nundinis Labacensibus autumnalibus in officina libraria Joannis Baptistae Mayr, venales prostant. Anno MDCUOCVIII (Ljubljana 1966) 1 ss. REISP 1966 a Reisp, Branko, Andrej Suster-Drabosnjak (1768-1825). - V: Andrej Šuster- Drabosnjak, Parodije in satirične pesmi (Ljubljana 1966) 1 ss. REISP 1966 b Reisp, Branko, Novica o sončnem mrku, opazovanem blizu Vrhnike 28. januarja 1664. - V; Sončni mrk 1664 (Ljubljana 1966) 1 ss. REISP 1974 Reisp, Branko, Začetki tiskarstva v Ljubljani, Situla 14/15, 1974, 349 ss. REISP 1983 Kranjskipolihistor Janez Vajkard Valvasor (Ljubljana 1983). REISP 1989 Reisp, Branko, Tiskarska produkcija v Ljubljani od leta 1678 do 1764. - V'.Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja 9 (Ljubljana 1989) 433 ss. REISP 1989 a Reisp, Branko, O nekdanji knjižnici knezov Auerspergov (Turjaških) v Ljubljani, Zgodovinski časopis 43, 1989, 37 ss. REISP 1991 Reisp, Branko, Tiskarstvo. Oris razvoja v Sloveniji od začetkov do konca 19. stoletja. - V: Gradovi minevajo, fabrike nastajajo (Ljubljana 1991), 65 ss. REISP 1993 Reisp, Branko, Prvi (protestantski) tiskar na Slovenskem, Janez Mandelc, Zgodovinski časopis 47, 1993, 509 ss. REISP 1996 Reisp, Branko, Vodnikova Velika pratika za leta 1795, 1796 in 1797. - V: Vodnikova Velika pratika za leta 1795, 1796 in 1797 (Ljubljana 1996). REISP &MAGIČ 1994 Reisp, Branko & Vladimir Magič, Slowenien - Frankfurt (Ljubljana 1994). RICHTER1965 Richter, Giinter, Verlagsplakate des XVI. undXVU. Jahrhunderts bis zum Beginn des dreissigjahrigen Krieges (Wiesbaden 1965). SALEM 1985 Salem, Bert van, Die fruhesten hollandischen Auktionskataloge. - V: Bucherkataloge als buchgeschichtliche Quellen in derfruhen Neuzeit, Wolfenbiitteler Schriften zur Geschichte des Buchvvesens 10 (Wiesbaden 1985), 67 ss. SANTONINO 1991 Santonino, Paolo, Popotni dnevnik 1485-1487 (Celovec, Dunaj, Ljubljana 1991). SARKOWSKI 1982 Sarkovvski, Heinz, Der Buchvertrieb von Tiir zu Tiir im 19. Jahrhundert. - V: Buchhandel und Literatur. Festschrift fiir Herbert Gopfert zum 75. Geburtstag (Wiesbaden 1982)221 ss. SCHEIDT 1994 Scheidt, Gabriele, Der Kolportagebuchhandel (1869-1905): ein systematische Rekonstruktion (Stuttgart 1994). SIMONITI 1979 Simoniti, Primož, Humanizem na Slovenskem (Ljubljana 1979). SKALA 1991 Skala, Dieter, Vom neuen Athen zur literarischen Provinz. Die Geschichte der Frankfurter Biichermesse bis ins 18. Jahrhundert. - V: Brucke zwischen Volkern - zur Geschichte der Frankfurter Messe 11 (Frankfurt 1991)195 ss. 194 SLOKAR1972 Slokar, Ivan, Rokodelstvo in industrija v Ljubljani od konca srednjega veka do leta 1732. - V: Ljubljanska obrt od srednjega veka do začetka stoletja, Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega: razprave 3 (Ljubljana 1972) 55 ss. SMOLIK 1975 Smolik, Marjan, Novi odlomki protestantskih tiskov, Kronika 23, 1975,161 ss. STARCK 1989 Starck, Werner, Frankfurter MeBkataloge 1564-1592: die erweiterte Neubearbeitung der ersten Kumulation von Johann Cless 1602, Biblos 38, 1989, 154 ss. STIPČEVIČ 1988 Stipčevič, Aleksandar, Tiskarstvo i knjiga u sjevernoj Hrvatskoj do kraja XVIII. stolječa. - V: 18. Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci (Maribor 1988) 117 ss. SZENTLELEKY-KOROKNAY 1985 Szentleleky-Koroknay, Eva, Knjigoveške starine Ljubljane in okolice, Kronikah, 1985, 117 ss. ŠLEBINGER 1933 Šlebinger, Janko, s. v. Mayr. - SBL 2, zv. 6, 1933, 74 ss. ŠORN 1954 Sorn, Jože, Starejši mlini za papir na Slovenskem, Zgodovinski časopis 8, 1954, 87 ss. ŠTUHEC 1995 Stuhec, Marko, Rdeča postelja, ščurki in solze vdove Prešeren (Ljubljana 1995) TAUBERT 1966 Taubert, Sigfred, Bibliopola: Bilder und Texte aus der JVelt des Buchhandels — Pictures and texts about the book trade = Images et textes sur la librairie (Hamburg 1966) TAYLOR1957 Taylor, Archer, Book catalogues: their varieties and ušes (Chicago 1957). VALVASORIANA 1995 Bibliotheca Valvasoriana: katalog knjižnice Janeza Vajkarda Valvasorja (Ljubljana - Zagreb 1995). WEBER 1985 Weber, Ernst, Sortimentskataloge des 18. Jahrhunderts als literatur- und buchhandelsgeschichtliche Quellen. - V: Bucherkataloge als buchgeschichtliche Quellen in derfriihen Neuzeit, Wolfenbiitteler Schriften zur Geschichte des Buchwesens 10 (Wiesbaden 1985), 209 ss. 195 WIDMANN 1975 Widmann, Hans, Geschichte des Buchhandels vom Altertum bis zur Gegenwart (Wiesbaden 1975). ZNIDERŠIČ 1977 Znideršič, Martin, Knjiga in založništvo (Ljubljana 1977). ZNIDERŠIČ 1982 Znideršič, Martin, Knjiga in trg (Ljubljana 1982). ZNIDERŠIČ 1991 Znideršič, Martin, s. v. Knjigotrštvo, ES 5, 1991, 135 s. ZNIDERŠIČ 1995 Znideršič, Martin, Pregled razvoja založništva in knjigotrštva na Slovenskem od začetkov do danes. - V: Informativni kulturološki zbornik (Ljubljana 1995) 119 ss. ŽVANUT 1987 Zvanut, Maja, Knjižnice na Kranjskem v 16. stoletju, Zgodovinski časopis 41, 1987, 277 ss. ŽVANUT 1994 Zvanut, Maja, Od viteza do gospoda (Ljubljana 1994). KRATICE AS = Arhiv Republike Slovenije ES = Enciklopedija Slovenije NMS = Narodni muzej Slovenije ONB = Osterreichisches Nationalbibliothek Wien SBL = Slovenski biografski leksikon ZAL = Zgodovinski arhiv Ljubljana 196